DOMOLJUB. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Uhaja kot priloga „SLOVENCU" vsak prvi tn tretji četrtek meneča. Ako je ta dan praznik, izide nDOMOLJUB" dan poprej. Cena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovcnca" ya dobivajo zastdnj. — Spisi in dopisi nuj se pošiljajo: uredniitvu, naročnina in inserati pa opravništvu „DOMOLJUBALjubljana, v netneiiiikih ulicah it. 2, — Naznanilo stane S kr. ta dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., ie se titka dvakrat, in IU kr., te se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je ie veliko ceneje. Štev. 14. V Ljubljani, 16. julija 1891. Letnik IV. Kaj je novega po svetu? V državnem »boru bodo za sedaj poslanci ta teden dovršili svoja zborovanja, ter se razšli vsak na svoj dom. Posebne pogače nam naši slovenski poslanci ne bodo prinesli domov, vendar pa moramo reči, da so prav priduo iu vestoo izpolnovali svoje dolžnosti. Danes nam je vzlasti pobvaluo omeniti govora državnoga poslanca Fr. Po v še-ta. Govoril je o gospodarskih zadevah dežele Kranjske. Pred vsem je priporočal uravnavo vodu: Mirue, Krke vzlasti v kostanjeviškem okraju, glede vipavskih hudournikov s« je pritožil, da se stvar preveč zavlačuje; omenjal je pomanjkanja vode na Krasu in v Suhi Krajini ter vladi priporočal, uaj več denarja odloči za te namene. Govoreč o živinoreji poudarjal je med drugim potrebo žrebskih postaj za Grosuplje iu Žire; glede na vinorejo izražal je željo, naj bi se vsled trtne uši poškodovauim vinogradnikom pomagalo, da bi dobivali iz državne trsuice v Kostanjevici brezplačno potrebnih ameriških trt; opozarjal je na sadjerejo, umno kletarstvo ter prosil vlado, uaj bi zdatno podpirala namero: prihodnje leto v Ljubljani osnovati kmetijsko in gospodarsko ter kmetijsko-obrtno razstavo. Kakor poprej poslanec KI u u, tako je s tem govorom poslauec Povš d res prav odlično zastopal koristi slovenskih kmetov-posestnikov. .Pač grdo je torej, da slovenski liberalni listi take poslance psujejo celo zaradi govorov, ki jih govorč v korist našega ljudstva. Slepa strankarska strast naših uapreduih liberalcev res ne zna druzega, kakor osebno zabavljati in hujskati. Taki listi, ki psujejo naše poslance zato, ker se trudijo na Dunaju, da bi kaj dosegli za svoje rojake, pač ne zaslužijo, da bi jih Slovenci brali in naročali, tudi ako se jim ponujajo še v tako vabljivem ovčjem oblačilu. — Nemški cesar je bil zopet pa popotovanju ; šel je na Angleško in listi poročajo, da bo to ugoduo za trodržavno zvezo. — Francoski kar toliki, dosedaj razcepljeni na več strank poskušajo se zjediniti v „zvezo krščanske Francoske", da bi tem vspešneje branili vero iu blagor domovine. — Španska vlada je v zbornici naznanila, da se nazori vlade o socijalnem vprašanju popolno vjemajo z onimi nazori, katere razvija najnovejša okrožnica Leona XIII. o delavskem vprašanju. Vlada bo skušala ta načela vvesti v življenje. To je pač lepa izjava katoliških mož, katere bi pa z Dunaja zaman pričakovali. — Italijanski poslanci so se v rimski zbornici prav čudno poslovili, predno so se podali na počitnice. Ministerski predsednik je namreč glede na trodržavno zvezo potrdil, da ji je pristopila tudi Italija, kateri je vzlasti v narodno-gospodarskem oziru muogo na tem, da se ohrani svetovni mir. Nekateri radikalni poslanci, ki so strastni sovražniki Avstrije, začeli so pri tem razgrajati, pesti vihteti in kmalo so si bili poslanci v laseh. Tepli so se, suvali in valjali po tleh. To je bil res čuden prizor, ki dokazuje, da se Italijanom vedno še zelo vroča kri pretaka po njih žilah. —• V Kini so začeli Kinezi zopet preganjati kristijane. Mnogo katoličanov so pomorili, ter cerkvi in šol vpepelili. Evropske vlade so se pritožile in sedaj je kineški cesar izdal ojstre ukaze proti preganjanju. Kaj je novost |>o Slovenskem? Od Ljutomera, 80. janija. Kdor pri uas hoče mlateč" biti, tisti službo išče pravilom* že po umi za sebe iD u jednega tovar ša. Ta dva pri kmetu, kjer sta se vdinjala. pomagata ia denar navadno pri opravilih po polju ob času žetve 10 pa ua travnikih rb košnji. Kakor mlatita pa zaslužita v blagu vsako deseto mero. naj se že ona imenuje Mer ali kakorsibodi drugače. Tako je pri nas splošna šega že od neznanih časov. Njedvin zaslužek na škednji zove se .mertik". In star pregovor pravi, da .ob Ivšnjem (24. junija) mlateč že lebko svoj mertik uese na sejem." No. letos še to ni ravno Jehko" bilo, ker nam je prirods neicoliko zaostala vsled mrzlega vremena. Poročevalec teh vrstic videl je prvi ječmen požet vlani dne 19. junija, sedaj pa še le dne 26. junija. Poljske prirastke imamo, hvala Bogu, prav lepe. Pšenica je izvrstna. Z>mska rž. kolikor je nismo podorali. je pač redka, in po dotič-nih njivah se je zaredilo mnogo modriža—časniki pišejo „plavica\ a mi tej rastlini pravimo rmodriž" in drogib rož. To pa daja dobro pašo čebelam, s katerimi smo zadovoljni. V minolem letu ni bilo tako. Dopisovalcu so preostali samo trije ulji, iu od teh je letog dobil sedem rojev. Sadno drevje je po tukajšnjem polji rodno tako, kakor redkokatero leto. Sena dobili smo srednje mere. Po nekod je travnike poblatila Mura. Reka si je Damreč skoz tri tjedne iskala novo pot. Z velikim trudom smo vodo zavrnili v Djeno strugo dne 4. junija in delo smo dovršli doe 12. junija. Z novin jezom smo pred pogubo obvarovali lep kos zemljišča blizo Ljutomer«. Dobrna. (D an s s. Ciril ain Metod i j a) so «v. Oče Leon XIII. s pismom due 30. f»ptembra 1880. izdanim zaukazali slaviti po vsem katoliškem svetu. Pred tem smo imenovana apostola slovanska častili samo mi Slovani, in sicer po naših krajih dne 9. marcija, po nekaterih fkofovinah pa, kakor sedaj povsod, dne 5. julija. Dandanes torej vsi katoliški mirodi obhajajo spomin na sveta brata, ki sta nauk Kristusov razširjala med ljudstvom slovanskim. Katoličani smo namreč vsi med seboj bratje in sestre. In kateri pameten človek bi npal reči", naj bi se ne smeli zavoljo sreče krščanstva s Slovanom vred veseliti tudi drugi ndrodi ? Tako n. pr. Angleži kot svojega apostola častijo sv. Patricija, ker je on ta-mošnje ljudstvo privabil v sveto cerkev; sv. Bonifacij imenuje se apostol Nemcev, ker je ta svetnik sveto vero razširjal med Nemci. In vendar prvega ne častijo dnč 17. marcija jedino le Angleži, ampak ves katoliški svet, seveda tndi Slovani; podobno velja o drugem, katerega god alavimo dnd 5. junija A da vsaki narod zaslužne može svoje slavi po vzmožnosti slovesno, razumeva se pa( samo ob sebi. Isto moraš povedati o 8lovanih. Totim sta se. Ciril in Metodij največja dobrotnika, in sieer vsled tega, ker sta po zeml]ah slovanskih, prvič, oznano-vala Vzvel čaria in, druffifi, ker sta storila podlago Listek. Črna Vida. i. »Ali ste že slišali, da bi bila včeraj skoro umrla Anžetova FranieaV" »Seveda sem slišala, vsaj so naš oče nemudoma morali po zdravnika. Prav ji je, kaj pa hodi v goro nabirat gob, ako še strupenih ne loči od pravih." „Kaj bi jih ne ločila? Kolikrat sva jih Že skupaj brale, a nikdar ni strupenih nabirala Ona coprnica, ta črna Vida, bila je pri njej v gozdu in vs. pravijo, da ji je ta mušnic podložila v jerbašček " »Koliko časa bodo še trpeli to črno spako v vasi? Ne dela nič, v cerkev ne hodi, pred ljudmi bezi in vedno lazi po gozdovih." „Saj druzega ne zna ta ciganka. Meni se le čudno zdi, da jo gospod Župnik podpirajo. Ko bi jo poznali, kakor jo mi, gotovo bi ji ne dajali po- tuhe." „Kaj pa to? Poglej, črno Vido žandarmi ženo in vklenjeno jo imajo!* »Prav ji je, bo vsaj za drugič vedela mušnice podlaprati drngim ljudem." Sedaj bo vendar mir pred njo ... * Tak razgovor so imela npko nedeljo popoldan dekleta pod vaško lipo v šmarješki vasi tam gori na lepi gorenjski straui. Vsako nedeljo so se shajala na tem mestu; imela so ondi po krščanskem nauku nekako zagotovljen prostor. V svojih pogovorih so se dekline mnogokrat tudi prepirale, vzlasti zaradi obleke, katera ima lepšo, ali zaradi dela, katera da hitreje žanje, ali težje jerbase nosi v mesto, a jedrne in prijazne so si bile vselej, kadar so črnile dekleta, katerega so imenovali sploh vsi vaščani: črno Vido. i B'la je to dekle kakih dvajset let. Dekleta so govorile, da je ciganskega rodu, da so jo z bratom cigani v vasi pustili na kozah bolno in da je v za kujige slovanske. Za neprcenljive dobrote, ki sta jih sveta brata razdeljevala v corkvi in v goli, izkazuje hvaležuost tudi katoliški Slovenec, to pa, kakor podoba kaže, od leta do leta bolj glasno in sloves uejše. Kar so posebič tiče kraja našega, tukaj so se vrli mladeniči od svojih vrstnikov po drugih delih mile nam domovine naučili, da so predlanskim poskusili prvokrat v občini ovokrajnej spomin na apostola slovanska buditi s pomočjo kresov, vzbujati spomin na dva svetnika, katera sta na podlagi ljudstvu razumljive besede luč svete vere prižigala starim Slovanom in posredno še nam. Ali fantje so se pri ogoju deloma opekli. Pri nekaterih kresih so namreč streljali, a tega niso bili naznanili pri občinskem predstojništvu, kakor to postava zahteva za vsako podobno strelbo, n. pr. ob ddbi trgatve, ob času svatovščine itd. Ako si naznanilo opustil iu če te je pozneje kdo ovadil, moraš se postaviti pred sodnika. Toda strelci pri kresu na slučaj tožbe še mislili niso. Ali nepričakovano jih je nekdo založil pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celji. Oblastvo je naročilo občinskemu predstojniku tukajšnjemu, naj strelce kaznuje. Mladenič, ki se je oglasil za odgovornega, plačal je 1 gld. globe. Da je vsled tega plateža gorelo vlani še več kresov, skoro ni treba praviti. Občinskovbožno blagajnico je minolo leto za 2 gld. obogatila nova zatožba. Letos pa se je Število kresov podvojilo in smo jih z jednega stajališča v obližji toplice videli 22 samo v občini domačej po okolicah Dobrna, Loka, Klanec, Brdce, Zavrb. A po strelbi sodeč si lahko mislil, da smo preganjali ne znam kako močnega sovra- vasi ostala, ker ni hotela dobro storiti in umreti, kakor njen bratec. Nikdo ciganov ni več povprašal po njej in tako je prišla občini na glavo. Bila je zagorelega obraza in svetlih črnih očij, glavo pa so ji pokrivali gosti črni lasje; zato so ji vaščani dali priimek : črna Vida. Slabo se je godilo ubogemu ciganskemu otroku. Komaj je nekoliko odrasla, porabili so jo za občinsko pastarico, ter vaške koze izročili njenemu varstvu. — Izgubila pa je ob neki priliki več koz. Nekaj let pozneje se je zvedelo, da so jih ji odgnali tatovi. Toda kaj je to pomagalo ubogi Vidi. Pretepali so revo, gonili jo od hiše do hiše; kamor je prišla, nikdo ji ni dal prijaznega pogleda, ne koščka kruha. Naposled zbežala je v neko na pol razrušeno občinsko kočo tam doli na koncu vasi in je ondi sama prebivala od svojega petnajstega leta nadalje. Oj kako žalostno je bilo to njeno mlado življenje. Nikamor si ni upala v vas, niti v domačo cerkev ni več smela ob nedeljah. Pač je parkrat poskusila, žnika. Celo neki delavec, ki je vtrujen prišel od težavnega opravila svojega domu, je v pomanjkanji topičev zgrabil na steni visečo puško ter streljal s isto. Veselje se je v nedeljo spremenilo nekoliko v žalost. Od jugozahodne strani so namreč priplavali nevarni oblaki ter so med gostim deževjem pogu-bonosne toče precej vsipali vzlasti Čez L6kovo in Gorico. Ob mraku pa, ko se je apostoloma slovanskima posvečeni dan letošnji začel potapljali v morje večnosti, nas je glas pokajočih topičev zopet privabil pod vedro nebo. Za nocoj si skoz celi dve uri lahko radogledne oči pasel po okroglem vrhu, Gruševec imenovanem, onde se je žaril obsežen steber migljajočih lučic. Na opisani način eo za letos prebivalci ovokrajni razodevali, da se po njihovih žilah pretaka kri slovanska in da v njihovih srcih gori ljubezen do svete vere, do nauka, ki sta ga razširjala sveta brata Ciril in Metodij. S Koroškega. (Raznoterosti.) Lepa navada udomačila se je zadnja leta med koroškimi Slovenci. Oni zažigajo namreč na predvečer godu slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda po slovenskih gorah in hribih velike kresove, ter tako častč svoja sv. zaščitnika. Od leta do leta se število teh kresov množi, ker se slovensko ljudstvo po goratem Korotanu vedno bolj zaveda svoje sv. katoliške vere in svojega slovanskega rodu. Tako je prav! Letos je gorelo zelo mnogo kresov. V nekaterih krajih bilo jih je videti, kakor da bi bili po gorah kar posipani. Po Podjun»ki dolini bilo jih je nad dve sto, ravno tako v lepi Rožni dolini itd. Celo prav blizo Celovca zažgali so rodoljubi velik kres, a šla je mimo deklet in fantov kakor skozi šibe ; norčevali so se z njo, s priimki so jo pitali, suvali in tepli. Jedino zavetje ubogi Vidi bila je župnikova hiša. Vaški duhovnik poznal je zlato srce uboge deklice. K njemu je hodila na nauk, ker je v šolo niso marali, tam se je pripravila za prvo spoved in prvo sv. obhajilo, tam se je naučila brati in pisati za silo. Mnogokrat je duhovnik ljudem pojasnjeval, da Vida ni hudobna, a ljudje mu niso verjeli, celo zamerili so mu to očetovsko prijaznost do Vide". Zato je Vida postala boječa. Ogibala se je ljudij, kjer se je mogla in na njeno solnčno dušo legal je oblak grde nevošljivosti. Vzlasti je zavidala dekleta iz vasi, ko so ob nedeljah z lepimi rutami na glavi hitele v domačo cerkev. — Med tednom je Vida pridno hodila v bližnje gozdove nabirat raznih zelišč, rož, koreninic, gob itd. To je v tržnih dneh nosila v več ur oddaljeno mesto in s tem se skromno preživljala. Take dneve si jo še pregan- 14» prav celovški liberalni gospddi pod nos, da bi se ji malo razsvetilo po glavi, in da bi spoznala, da koroški Slovenci ne maramo še popustiti svoje slovenske narodnosti in s to sv. katoliške vere! Da se slovensko ljudstvo i po Korotanu začenja probujati. moramo pa zahvaliti mnoge delavne rodoljube-voditelje, ki narod dramijo in židovsko-liberalnemu vetru, ki veje od nemške strani, zabranjujejo vstop med verno slovensko ljudstvo. Ti kresovi in gromen je topičev, ki se je glasno razlegalo po širnih gorah in prostranih dolinah v čast sv. Cirilu in Metodu, je odločen ugovor proti pogubonosnemu delovanju nemško-liberaluega „šul-vereina", ki nima druzega namena, kakor da po-nemčuje nenemške otroke in ki je imel ravno koncem junija svoj občni zbor v Celovcu. Velikaši omenjenega društva so se na predvečer sv. Cirila in Metoda mogli prepričati, da jim bo ponemčevanje koroških Slovencev delalo še dosti preglavice in težav, kajti slovenska Koroškajela seje zavedati, in z lahka ne bo je več pogazila nobena nemčurska moč! Vsaka sila do vremena !-- V Celovcu otvorila se je dn<5 5. t. m. konjska železnica (tramvaj). — Toča pobila je na mnogih krajih, zlasti okoli Poreč, Blatograda, na Gozdanjah, itd. V več krajih bil je tudi grozen naliv. Skoda je velika. Kjer ni toča pobila, stoji žito prav lepo. I žetvijo pričeli so minuli teden. Krma bila je lepa in se je lahko ob ugodnem vremenu spravila. — Koroška šteje po najnovejšem štetju 381.008 prebivalcev, in sicer 176.473 moških, pa 184.535 ženskih; 12.278 več, kakor 1880. I. Hiš je 49.663 z 70.723 gostači. Koliko je Slovencev, še ni znano. — Prav pošteno po nosu so jo dobili nemčurski celovški mestni očetje, ki niso hoteli sprejemati slovenskih dopisov ,Kat.-polit, društva za Slovence na Koroškem." Društvo je tožilo, in najvišje upravno sodišče je razsodilo, da morajo sprejemati slovenske dopise. Kaj več spregovorimo o tej stvari prihodnjič. —m— Cerkev in šola. Papež Leon XIII. v cerkvi sv. Petra V nedeljo dne 28. junija pred praznikom sv. apostolov Petra in Pavla podal se je ob pol devetih zvečer sv. Oče v cerkev sv. Petra, da bi pomolil na grobu prvega papeža. — Spremljali so ga prelatje in dvorni kapelani, ž njimi so bili trije častniki njegove častne straže in štirje švicarski vojaki. Najprej je molil papež v kapeli Najsv. zakramenta, potem je šel k bronastemu kipu sv. Petra ter poljubil ondi nogo, kakor jo poljubljajo milijoni katoličanov, ki obiskujejo to znamenito cerkev. Od tod je šel Leon XIII v „konfesijo" v grob sv. Petra, ki je pod velikim altarjem v sredi pod kuplo. Tukaj je papež s svojimi spremljevalci glasno molil sv. rožni venec, litanije vseh svetnikov in molitev na čast sv. njala srčno žalost z delom; v gozdu bila je najraje; tam se je čutila kakor doma. Zdelo se ji je, da jo ptice po gozdu prijazno pozdravljajo, radovala se je veveric in drugih gozdnih živalij, ki so skakale in tekale okrog nje. Tu v gozdu ni bilo tudi za „črno Vido" zavistnega očesa, tu ni bilo za-njo zbadljive besede in ne grozeče, odurne pesti. Zato je cele dneve preživela v vaških gozdih, popolnoma sama. Najhuje pa ji je bilo v nedeljo. Tako lepo in vabljivo so peli zvonovi iz domaČe cerkve in vabili ljudi k službi božji. Gledala je, kako so od vseh stran.j hiteli ljudje v domačo cerkev. Tam pred cerkvijo bilo je tako prijetno in v cerkvi še lepše a Vida n, smela tje - jedina v celi vasi. In vendar n. ničesar zagrešila, nikomur nič žalega storila gospod župnik je vedel, kako rada in kako lepo Vida moli vsako jutro in vsaki večer, vedel ie da vsako nedeljo hodi v oddaljeno mesto k sv maši vedel ako rada prebira lepe knjige, kijih dobiva pri ~ LjudJe' t! ^ni, lahkoverni ljudje pa s jo tožili, da je coprnica, da nikoli v cerkev ne gre, in vseh nesreč, ki so zadevala vaščane, bila je kriva — črna Vida. Jedin njen greh je bil ta, da so jo cigani v vasi pustili. Vzlasti so jo sovražila vaška dekleta. Kedor pa bi bil mogel pogledati tem dekletom v srce, videl bi bil, da je temu največ kriva nečimerna zavist. Dekleta so ji zavidale njeno lepoto. Tolažilo jih je le to, da so ji črne koze zapustile semtertje kako progo na cvetočem obrazu. Čuden je svet, Čudna so srca človeška! II. »Danes bodo črno Vido izpustili iz ječe." — S to novico prišel je oče župan iz mesta domov. -Kaj zopet se priklati v vas ta ciganka?" zajezi se domača hči, ki je bila z Vido skoro iste starosti. „Rekli so mi," nadaljuje župan, Bda je črna Vida nedolžna. Vso stvar so namreč preiskali, in dognali, da Vida tisti dan ni bila skupaj z Anžetovo Franico, marveč da so bili z njo drugi otroci, ki so zamešali strupenih gob med prave. To je bilo skoro vzrok Petra in Pavla. Potem je šel sv. Oče sam v podzemeljsko svetišče, ki je sicer z bronastimi vrati vedno zaprto, ondi je pokleknil, položil je svojo častito glavo na grob sv. Petra in dolgo, dolgo molil. Pač nepopisljiv, pretresljiv prezir! — Od tod pa se je po istem potu zopet vrnil v Vatikan. Pač res je bil to nepopisljiv prizor, ko je položil Leon XIII. svojo častito glavo ua grob prvega papeža apostola Petra. Kaj je pač tedaj mislil, kaj je prosil Leon XIII., to pač ni težko uganiti; ako poznamo sedanje stanje katoliške cerkve in neizmerno skrb in delavnost sv. Očeta za blagor katoličanov in sploh za srečo človeštva. — Pač se je gotovo Leon XIII. zahvaljeval v onem trenotku za vse milosti, ki se jih vde-ležuje že 14. leto na prestolu sv. Petra. — Ko so ga hoteli izvoliti za papeža, branil se je ter rekel kardinalom: Kaj hočete z menoj, jaz sem star in vedno bolehen; ako bi mene izvolili, bodete morali čez malo časa zopet zbrati se v Kimu in to je zlasti za tuje kardinale težko breme. Prosim vas torej, nikar name ne mislite!" —A on je obračal, Bog pa jo obruil. Leou XIII. je bil izvoljen in 14. leto že vlada sv. cerkev tako vspešno in slavno, kakor le malo njegovih prednikov. Poleg zahvale je gotovo prav goreče prosil tudi še blagoslova svojemu vsestranskemu delovanju, zlasti gotovo, naj bi zadnja okrožnica njegova o delavskem vprašanju rodila obilno sadu iu donesla delavcem in trpinom zboljšanja njih žalostnih razmer. Naj bi pač milostni Bog dodelil, da Leon XIII. še mnogo mnogo let deluje na prestolu sv. Petra za blagor človeštva, naj po izgledu Kristusovem še dolgo — ubogim oznanjuje evangelij! Nas katoličane po taki prizori vtrjujejo v naši smrtne nevarnosti pri Anžetovi Franici, ki si je pripravila na paši teh gob za kosilo." Bliskoma se je raznesla po vasi novica, da se črna Vida vrne zopet v vas. Skoro nobeden ni hotel verjeti, da bi bila Vida nedolžna. Le z zvijačo in z goljufijo, pravili so si, da se je črna Vida oprostila iz ječe. Vzlasti živo je bilo tisti dan pri županovih, kamor so prišli sorodniki v goste. Bilo je v družbi tudi mnogo otrok, ki so se igrali na vasi do poznega večera. Ko so se sorodniki županovi pripravljali za odhod, niso mogli najti svoje najmlajše hčerke Marice. Iskali so jo po vasi, zvedeli so, da so so otroci sprli med seboj in da se je Marica zato od njih ločila, a kje da bi bila, tega niso mogli zvedeti. »Precej zopet kaka nesreča, da se le črna Vida zopet vrača v vas," dejal je župan, ko otroka niso mogli nikjer najti. »Precej sem si mislil, da dan ne bo srečen, ko sem v mestu moral srečati črno sveti veri, ki je zidana na skalo, o kateri pravi sv. pismo, da jo peklenska vrata ne bode premagala. K. Iz Jeruzalema, dn<$ 5. julija 1891. Očetje frančiškani so v Jeruzalemu vftruhi pri božjem grobu in čuvaji vseh svetišč v sveti deželi, katere imajo katoličani v lasti. Kako potrebna, a tudi kako težavna in nevarna je ta straža, priča nam žalosten dogodek najnovejšega časa. Posebno zbrigo delajo katoličanom ruski razkolniki, ki se opirajo na rusko moč jn na ruski denar, ki vse premore pri Turkih; tukaj ima namreč le tisti prav, ki največ plača. — Ta pot vnel se je prepir meseca maja v Betlehemu na kraju, kjer je bil rojen naš Odrešenik. Ta prostor je sedaj pod korom Marijine cerkve. En altar je odločen za Grke in Armence; frančiškani imajo altar sv. treh kraljev in z marmorjem obložen prostor pri jaslicah. V votlino vodijo dvojno stopnice, prve vodijo v cerkev frančiškanov, druge v prostore Grkov. 2e dlje časa so zahtevali Grki, da bi hodili v sprevodu po stopnicah katoličanov; frančiškani tega niso hoteli dovoliti, ker če bi bili le enkrat dovolili, precej bi se bili Grki polastili stopnic. Bilo je 23. maja, ko so Grki to zopet zahtevali; frančiškani, ki so bili v cerkvi, so se temu uprli; a kaj se zgodi? Neki rusko-raz-kolni svečenik potegnil je nož izpod svoje halje ter skušal z njim zadeti franč. brata Tom. da Feren-tino in res mu je prerezal kapuco in vrhno obleko. Drug frančiškan, ki je to videl, priskočil je napadenemu bratu na pomoč, a v tem hipu drug raz-kolnik sproži revolver; toda imel je nesrečo; zadeti je mislil frančiškana, a kroglja je dlan roke pre- Vido, ko so jo ravno izpustili iz ječe. Tako zlobno, škodeželjno me je pogledala. Takoj mi je šinila v glavo misel: To nič dobrega ne pomeni." Drugi so ravno tako govorili in sklep je bil soglasen: Črna Vida je kriva, da se jim je Marica izgubila. V tem se je zmračilo, težki oblaki so se drvili nad vasjo in huda ploha se je vsula. Vida bila je res na potu proti domu. Bila je že blizo vasi, ko je jel dež liti. Čakala je nalašč večera in vesela je bila nevihte, češ vsaj ne bom srečala nobenega vaščana. Kake četrt ure od vasi pa je zaslišala otroški jok, kakor da bi nekdo klical, na pomoč. Prestrašena se bliža kraju, odkoder je prihajal glas, in našla je v nekem globokem jarku kričečega otroka, ki je bil skoro do vratu v vodi. Urno ga izvleče iz vode. Ko zve, od kod da je, nese ga nemudoma proti žu-panovihiši. Hoditi dekletce že ni moglo; le uro pozneje naj bi bila Vida prišla, in deklica bi bila opešala in vtonila v jarku. drla njegovemu tovarišu razkolniku. Ta stvar je zelo zašumela po svetu, francoski poslanec v Carji-gradu se je pritožil pri sultanu in ta je nek. ukazal, da smejo Grki one stopnice rabiti samo petkrat na leto. — Kakor vidite, iraatno v sveti deželi zelo žalostne razmere. Tako sveti kraji in tako posvetni ljudje! .Domoljuba" redno dobivamo. Z Bogom! Gospodarske in Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in imenitna jedila. Spisala Magdalena Plei-weis. Tretji natis. Velja vezano 1 gl. 50 kr. — Tako se imenuje knjiga, kjer najdejo slovenske kuharice mnogo poduka, kako pripravljati okusnih jedil. Kuharicam bo ta knjiga marsikaj pojasnila in njih znanje v kuharstvu pomnožila. Zato je priporočila vredna vsem, ki imajo opraviti s kuho, zlasti dobro došla bo knjiga za ženitnine in druge slovesno prilike, kedar se pripravlja več in bolj nenavadnih jedil. — Knjiga se dobiva v Katoliški bukvami v Ljubljani. Zgodnji krompir napraviš prej všiten, ako ga izkoplješ iz zemlje ter zakoplješ na suhem, solnčnem kraju v pesek in pustiš tako več dnij. Najbolje je, če vzameš za to kak zaboj ali kako drugo pripravno posodo, ki se ob deževnem vremenu lahko pod streho postavi ali pa pokrije. Krompir se tako pozori, vodeni deli izpuhte in škrob (štirka) se razvija še bolj hitro, kakor bi se mogel v zemlji. obrtnijske stvari. Novo sredstvo proti strupeni rosi (pe-ronospori ) Naši sosedje Stajarci iznašli so novo sredstvo za škropljenje trt proti peronospori. Imenuje se .kristaliziran azurin," ter je po sodbi sadjarske in vinorejske šole v Mariboru najpriprostejše in najboljše sredstvo proti strupeni rosi. Ako se ta sodba potrdi, škropili bodo v bodoče naši vinorejci svoje trte z azurinom, ne pa z modro galico. Sta-jarski vinorejci azurin žo mnogo rabijo in nam bodo kmalu povedali svoje skušnjo. Nestrupen maš j i papir. Trav lahko in po ceni si napraviš mušji papir, ki je izvrsten za po-končavanje muh. V ta namen vzemi sineletega črnega popra, vmešaj ga v sirup tako, da dobiš testo, ki se da še mazati. Tega mazila namaži s čopičem na pivni papir, kolikor ga popije. Namesto sirupa tudi lahko vzameš razpuščenega sladkorja, ki se raje posuši in se tak popoprani popir vsled tega tudi ložje hrani. Kadar tak papir rabiš, pomoči ga z vodo ter razprostri na krožnik. Ko se Vida približa županovi hiši, sliši ravno, ko nekdo zakriči v hiši: .Vse je zastonj! Otroka ne bomo našli. Jutri ga bodo dobili mrtvega kje v kakem jarku in to nam bo najboljši dokaz, da je zopet v vasi — črna Vida, ta copernica, ki je kriva vseh naših nesreč." Kakor meč v srce, tako britko te besede zadenejo ubogo Vido, ki je vsa premočena z velikim trudom prinesla v naročju Marico do hiše. Hipoma odpre vrata, postavi Marico sredi hiše ter zakliče z močnim glasom: »Da! Črna Vida ta coprnica je zopet prišla v vas, a črna Vida vam ni prinesla nobene nesreče prinesla pa vam je otroka, ki bi bil gotovo vtonel! ko bi ga ona ne bila rešila iz vode. - Ne sodite da ne bote sojeni!" ' In predno so se ljudje v hiši zbrani zopet dobro zavedli, zaljusknila je Vida vrata in kakor je nenadoma prišla, tako je nenadoma izginila Tisti večer pa pri županovih niso več mnogo ' Vide niso skoro mogZZ jim je rešila Marico, hvaliti pa jo niso hoteli. Vse pa se jim je zdelo nekako skrivnostno. III. Tužna je bila ta noč v razpali občinski koči, kamor je zopet prišla črna Vida. Vse je našla razdejano. Vaški paglavci so se med tem znašali nad sirotno ostalino črne Vide in ji po koči vse razmetali. A na to Vida to noč niti pazila ni. Bolečine njene bile so mnogo hujše. Iz ječe je prišla sicer res nedolžna spoznana, a črnega pečata, da je bila zaprta, ne izbriše ji nikdo. Kdo ji povrne njeno čast, njeno dobro ime? — In potem pa besede, ki jih je slišala pri županovih, koga bi ne bolele, ako mu vest pravi, da je pošten, da nikomur ni storil nič žalega? Dasi trudna, dolgo v noč ni zatisnila očesa. Omagovala je vzlasti to noč pod presilno težo svojih bridkostij, iz katerih ni poznala nobene rešilne poti. • »Cemu sem pač na svetu ? Vsak Človek ima vendar kakega svojega človeka. Potoži mu svojo revo; Razne novice. (Svetli cesar) bode prišel v Celje menda dnč 30. avgusta k velikim vajam vojaškim. (Ob praznika sv. Cirila in Metodija) je brez števila kresov plamenelo po slovenskih gorah. Videli smo jih tudi iz Ljubljane. O slavnosti v čast svetim apostolom slovanskim poročajo časniki iz Maribora, Celja, Celovca, Trsta itd. (Iz okraja celjskega) se nam piše: Okrajuo-šolski sovet je vsem krajnošolskim sovetom in uči-teljem-voditeljem razposlal pismo, s katerim naro-čuje, naj se s podučevanjem preneha in naj se začnejo „postavne počitnice letne" tisti dan, kadar bode toplomer kazal 18° B. Za povod temu flavaja: otroci prihajajo daleč v šolo ter so preveč vtrujeni, in koncem junija se je pripetilo, da so otroci celo vzboleli vsled velike vročine. (Vsled vročine poginilo) je dn^ 30. junija med Lipnico in Gradcem deset volov, ki so bili v vozu železničnem. V Gradcu ua kolodvoru jih je namesto lastnika prevzel živoder. (Iz Hrenovic) se nam poroča. Minoli teden zjutraj, dne 10. julija, bila je huda vihra s točo. Leden curek je bil ob Nanosu, na Predjamo in Zagon. Skoda je znatna, vzlasti na krompirju in fižolu. — Zemljemerci so od Divače sem in pri Hotedršici pričeli trasiranje železnice Loka-Divača. Včasih ugibamo, kedaj se bomo vozili po novi železnici. Do takrat bomo menda stari, — tisti namreč, ki so še mladi. pri njem najde vsaj prijazen pogled, tolažilno besedo, a jaz, jaz je nimam pod solncem žive duše, ki bi čutila z menoj. Ne poznam ne očeta ne matere, ne vem ne za svoj rodni kraj, ne za svoje domače in ta brlog, to jo moj dom 1" . . . Tako je žalovala to noč nesrečna Vida in no ve se, kaj bi so bilo ž njo zgodilo, ko bi ne bila zagledala v kotu sv. križa in molitvene knjige. Vse to je dobila od dobrega župnika, pri katerem jedinem je našla tu in tam nekaj tolažila. Pokleknila je tudi to noč pred križ, odprla je knjigo in zagledala je v knjigi podobico, katero je dobila v spomin na prvo sv. obhajilo. Bila je podobica že zastarela in nekoliko tudi že raztrgana. In kako bi ne .bila ? — Kolikrat jo je že Vida močila s svojimi solzami, ko je obupujoč v molitvi in vzlasti v sladkih spominih na prvo sv. obhajil; našla vselej prepotrebne tolažbo in pomoči. »Jezus torej me vendar le ni zavrgel, on vsaj me ni ločil od druzih. Smela sem k sv. obhajilu, (Iz bosanske Dabice) nam piše rojak: Mesec junij je bil pri nas mrzel in suh, da je vse v rasti zaostalo. Vsled toče je žito tndi nejednako zrelo, zato je žetev poznejša, krompir pa jako reven. Prvi dež smo dobili dne 4. julija, v bližnji okolici pa je debela toča strašno zmlatila pridelke, pobila več drobnice in celo dva otroka, ki se nesta mogla rešiti pod krov. Miren dež smo dobili še le 10. julija; opomogla si bode vsaj koruza, glavni živež Bosancem. Veliko škodo je napravila posestnikom živinska bolezen, ki se je iz Slavonije zanesla tudi v naš kraj; počepalo je je nekaj glav goveje živine. Ljudje so v veliki stiski, ker ne morejo ničesa prodati in jih prehudo tare desetina. Že zadnjič sem sporočil, da so se Turki uprli krivičnemu desetarju; dobili smo boljšega in pravičnejšega moža, ki ima več srca za nas. (Trsno ušico) zasledili so na Strmcu blizo Ljutomera. V komisiji, ki „ima pazko" na ušico, so gg.: okrajni glavar grof Attems, župan Josip Stayer, profesor Ivan Kryl, nadučitelj Ivan Horvat, trgovec Matija Zemljič, vsi v Ljutomeru, in kmet Josip Karba na Kaplji. Grdo sovražnico trte zasledili 80 tudi v okolici Hermanec pa Veličane, ali to spada že pod okrajno glavarstvo v Ptuji. (Toča na Štajarskem) je doe 5 julija več aH manje škode po četrt ure na široko napravila od Savine do Konjic po farah: Sv. Pavel, Sv. Peter, Ponikva, Dobrna, Novacerkev, Vrankolje, Stranice, kakor druge dekleta. Bog torej vendar ne dela razločka med menoj in drugimi!" In žarek upanja na lepše, srečnejše življenje jo ob takih mislih posvetil v zapuščeno srco uboge Vide. In pomirilo se jo Vidi ubogo srce, pomirilo pod križem Kristusovim, kakor že mnogim drugim. V takih mislih premagal je tudi nocoj zaželjeni spanec Vido in donesel ji krasnih sanj, ki človeka vsaj za trenotek umaknejo vsakdanjim težavam ter mu slikajo življenje lepo in srečno, kakoršnega si želi v globini svojega srca. Uboga Vida, sanjaj še dolgo zlate sanje o svetli sreči! Ne! Tvoj angelj nebeški naj ti te sanje vre-sniči v življenji, kakor to zasluži tvoje zlato, a tak« britko skušano srce I . . . IV. Minulo je od tedaj zopet nekaj let. Za Vido s» ni spremenilo nič posebnega. A prišel je trenotek, Zrečje, Cadram, Tinje, a pri Sv. KuD*uf " ^ horii baje ie 40 let niso doživeli tako hude toda. Pad ubogi kmet! . . (Petrovdje pri Žalcu.) Med službo F>ož)o je s kora- padla neka moika oseba, padlec zvalil se je na ljudi spodaj natlačene ter jedno žensko poškodoval tako nevarno, da so jo morali sprevideti s ss. zakramenti za umirajoče, drugi dve osebi sta manje poškodovani. (Blizo Gornjigrada) pri S. Martinu ob Dreti je Matej Lukač po nesreči prišel pod kolo pri žagi, da ga je stisnilo in usmrtilo. (Za vravnavanje Drave) pri Ptuji je deželni odbor štajarski dovolil podpore 2990 gld. 45 kr., za ono pri Ormožu pa 2066 gld. 94 kr. (Nove maSe.) V nedeljo dne 19. t. m. bo imel novo mašo v Šmartnem pod Šmarno goro g. Jos. Tomšič, v Mokronogu pa g. M i lan Š a šel j, oba gospoda naša rojaka in sedaj duhovnika tržaške škofije. (Žalostna smrt žganjarja.) Ii Smlednika se nam poroča: Graščinski logar Franc Bonfa udan je bil strupenemu žganju. Malokedaj trezen navlekel se je te gnusne pijače tu3i pretočeni torek, na večer pal v pricestui jarek pri Valburgi blizu hiš, ulomil si morda vrat, ali pa v blatu in vodi se zadušil in žalostno končal. Našli, čuduo, so ga še-le v soboto in pripeljali na pokopališče. Zapustil je vdovo z nepreskrbljenimi otroci. Žalostno! (S sirupom zavdan.) Pri Veliki Nedelji v ormoškem okraju umrl je 1. t. m. vojak Jožef So-štarif, ki je bil doma na dopustu. Preiskava je pokazala, da je bil ostrupljen z arzenikom. Mačeha se ! je vdala, da mu je ona namešala arzenika med jed in sicer, kakor pravi, iz maščevanja, ker je tudi sin poprej poskušal njo umoriti. (Iz boluiSnice ušel.) Iz opazovalnice v bolaii. niči v Gradcu ušel je dne 2. t. m. 88letni delavec Karol Sajovec, doma iz Motnika v kamniškem okraju. Prijeli so ga zaradi hudodelstva zagroženega javnega nasilstva; zdravniki pa so spoznali, da ni pri zdravi pameti in zato so določili, da naj se odvede v norišnico. (Iz Štange) se nam poroča: Za našo župnijsko cerkev smo dobili dva nova kipa, in sicer svete lurdske Matere božje in sv. Jožefa, katera sta bila blagoslovljena na pratno stran. — Ob žgoči vročini nekega poletja prikazala se je v vasi bolezen črnih koz. Napadala je ljudi s toliko silo in v tolikem številu, kakor nikdo poprej ne pomni. Vzlasti po mladih, krepkih ljudeh je posegala bolezen. 7eč vaških deklet je že pomrlo mnogo jih je še bolnih ležalo, med njimi je visela v smrtni nevarnosti tudi hči županova. Pri tolikem številu bolnikov manjkalo je v vasi strežnikov. Celo županovi niso dobili nobene pripravne strežnice Na Vido, ki se je radovala čvrstega zdravja, se niso spomnili. A Vida je sama mislila na to. 7 začetku obUt jo je neka hudobna misel, češ prav jim je tem ošabnim vaškim dekletom, ki so meni tako privoščile s rasno bolezen. A Vida je bila očiščena v vedoih po-skušnjah in kmalu je pregnala take skušnjave. Ko J. pa zvedela, da so pri županovih razven očeta vsi zbolel,, m da nimajo potrebne postrežbe, tedaj je prvikrat črno Vido - -z veseljem. In 7ida je bila na svojem mestu. Noč in dan bila je pri bolnikih ter jim stregla kakor pravi angelj varuh. Vse se je čudilo tej res čudodelni delavnosti črne Vide. Ia ta delavna krščanska ljubezen jo je oprala, da je tudi vaščaoom postala — bela Vida. — Kakor jo je poprej vse mrzelo in sovražilo, tako so ji bila sedaj odprta srca vseh vaščanov. Vsi so spoznali blago srce zaničevane Vide, in vzlasti županovi so jo hoteli imeti v svojo hišo, a Vida je ostala v svoji kočir katero so ji popravili; vendar je niso nikjer pogrešali, kjer so potrebovali vaščani kake pomoči vzlasti v bolezni. • * Visoke starosti ni dočakala Vida, preveč je t mladosti trpelo njeno čuteče srce. Pogreb njen je bil lep, kakeršnega že dolgo niso pomnili vaščani Blag spomin pa se je med njimi še sedaj ohranil na črno Vido, ki je na svetu brez pravega doma, našla gotovo svoj stalni dom pri Bogu t večnosti. ženska seveda ni imela. Ko se vosnik vrne na Savo, več ne najde ženske, ki ga je nalagala in mej kom tudi nj^mu pobrala nekatere stvari. (Bralno drnšfvo) ustanovili so: v Ver/.eji ob Muri, v Cez&njevcih pri Ljutomeru, v Vitanji pri Celji. (Na Slatini pri Rogatcu) je vojaško podporno „Drnštvo belega križa" postavilo novo poslopje, v katerem bodo prostora za dvadeset bolnih častnikov ali oficirjev. Hišo so slovesno odprli na praznik svetega Alojzija s sv. mašo v kapelici, ki sc nahaja v hiši-zdravilnici. K slovesnosti so prišli: c. kr. namestnik štajarski baron Kilbeck, glavar štajarski grof Wurmbrand in več drugih veljavnikov. (Kam igralci pridejo?) V Moskvi v;di se ua Kozlovski cesti vsak dan berač po imenu Torcev, ki je bil pred tridesetimi leti jedcu najbogatejših Rusov. Od svojega očeta je podedoval ukoli petnajst milijonov rubljev, razven tega imel je prikupne lastnosti, bil je razumen in zmožen in vsakemu delu kos. Bil je najboljši jezdec, znal je najspretnejše plavati in najlepše plesati. Zato so ga pa tudi po vseh imenitnih družinah v Moskvi radi imeli. Toda igra je preslepila Torceva, in v malo letih je vse neizmerno bogastvo zapravil. SAmo jeduo noč n pr. izgubil je pri igranju z grofom Šeremetjevem tri mi-li ione rubljev. Ko je obožal, podpirali so ga nekaj časa njegovi sorodniki, a ko so videli, da vselej tudi podporo zaigra, nehali so z darovi, in milijonar mora beračiti po onih cestah, kjer je nekdaj jahal na dragem konju ali se voaii v dragocenem vozu, in srečen je, ako mu kateri njegovih nekdanjih služabnikov vrže kako kopejko (ruski denar) v dar. (Ženin v zadregi.) Zadolžen ženin pride k očetn svoje neveste ter mu med drugim reče: Obetam vam, ako mi boste dali svojo hčer za ženo, da se ji bo pri meni prav dobro godilo; kar na rokah jo bom nosil. Oče pa ga zavrne: Že verjamem, že; samo poprej ti bom jaz 6e moral pomagati — na noge. Tržne cene v Ljubljani dne 15. julija. Pienica, bktl. Refc, Ječmen, „ Oven, „ Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, Grah, piioi, ; Maslo, Mast, flpeh * ve}., fTkr Speh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno „ Mleko, liter. . . . Goveje meso, kgr. . Telečje „ „ . Svinjsko „ „ . Koltrnnovo „ „ . Pitanec ..... Golob ..... Seno, 100 kgr. . . Slalna, „ „ . . Drva trda, iOmtr. „ mehka. „ „ gl.|Kl' (Tržna cena v Mariboru.) Pšenica 7 gl. 30 kr., rž 6 gld. 30 kr., ječmen 6 gld. 30kr., oves 3 gld. 80 kr., koruza 6 gld. 60 kr., hajdina 6 gld. 50 kr., krompir 2 gl. 30 kr., vse po hektolitru; kilo riža 28 kr., suhih siji v 32 kr.. masla 1 gld., masti 66 kr., slanine sveže 55 kr., povojene 65 kr., putra 90 kr., soli 12 kr., sira 12 kr.; jajce 2'/* kr. Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dne 6. avgusta. Simon Dolinar, lzdelovatelj harmonik ln harmonijev v fckofji lioki, (3-i) priporoma v nakup več svoje ročno izgotovljenih IT harmonijev "VI z jeklenimi jezički in prav močnim glasom. — Tudi rodne harmoniko s tremi in štirimi vrstami so dobivajo pri meni po najnižji ceni. A J& Na Brezji pri Mariji Pomagaj tik cerkve je naprodaj posestvo, hiša s kmetijskimi poslopji in okoli 20 oral zemlje, ali vse skupaj ali le nekoliko. Natančneje pove lastnik, g. Janez Ažinan, na Brezji hiš. štev. 55. (3—3) Kmetovalcem, kateri se hočejo poučiti o marsičem, kar koristi njihovemu uspešnemu gospodarstvu, priporočamo knjižico Kmetom y pomoč. Narodnogospodarska razprava. Spisal Ivan Bel ©o, župnik. O^krT Vsebina: Kterc stroške imajo kmetje? — Kakšne dohodke imaio kmetje? — O zemljiškem dolgu. — O iitalnem domu. — Sklep. Dobiva se v „KAT0L. TISKARNI" v Ljubljani. priporočala svoje trdno in lepo narejene peči in druge gl -naste izdelke po najnižji ceni. Blago se dobiva v Ljubljani. Gradišče. Igriške ulice st. 8. (8-3) Obrabljene pismene marke Jgj G. Ze(;liiunyer. Nflrnberg. 0f Obrazol zastonj. {vo-S) Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! Plugi, brane, njivni valarjl, sejalnice, stroji za košnjo, obračaJaloa za i£»o, konjske zobače. stiskalnice za seno, mlatilnioe, gepeljl, loko- mobili, trieure, snaillnioe žita, stroji za robkanje tnriioe, slamoreznloe, stroji za trenje ilta, za rezanje repe, za mlenje in mečkanje sadja, za stiskanje grozdja in oliv, peronospora - aparati, stroji za lupljenje ovočja, sniilnloe za ovofije in zelenjr.d, smrkl (pnmpe) za vino, kletne priprave, smrkl za vodnjake, krožne žage, decimalne tehtnice, tehtnice za živino, mlečni separatorjl, priprava za vzdlgavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stiskalnice sladke krme, stroji za žehtanje, (20—11) treslloe itd. (20-0) ^Vsejnajboljo l«*Telnuo pojmi jni> ji tovnrnlAltl «;««nl. jamstvo)! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijNkih lil vIuorejHkili Nt rojev IG.PHELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78. Bogato ilustrovani 144 strani obsezajoči oenild v nemškem, Italijanskem in slovanskem Jeziku se poiiljajo gratls in franko. Zanesljivi zastopi se povsod osnujejo. Javna zahvala. Na llojdovem parniku ,11 e duša" imel sem za pre-vožnjo iz Kalkutte 50 zavojev kož naloženih, od katerih jih je pa na ladiji razsajajoči požar :il zavojev uničil Vrednost uničenih kož cenila se je na 20.019 55 nemških mark. Označeno blago zavaroval sem pri si. »Severonemški zavarovalni družbi v Hamburgu" ta fZ^ 3" febl'UVarija' in mi J° i^lačala točno m v kratkem času vso zavarovano svoto v Ljubljani, meseca julija 1891. Karol Pollak. (i) S S S3 ° s s -r «o ® X oc i- « 2 £ w n re^ n cc (t j 3 111 ti i C 7«. « _ ■ « « * - S S fi = C £ es a o « i. £ > j S 3 S «» «3 I > « » kakor jih rabi slovemkl narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. --o-«®>-e— Dobiti je r Celju pri založniku Dra-gotinn Hribar ju. Cena 40 kr., s pošto 45 kr. — Na prodaj je tudi v .Katoliški Bukvami", J. Gion ti ni-ju in M. Ger-ber-jo » Ljnbijani. i (3—2) Prekupd dobijo popust. inktura za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja Plecollja v Ljubljani, narejena z večine iz samega pristnega kineskega revija, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja jo izdelovatelj v za-bojCkih po 12 steklenic. Jadoaataklaaica valja 10 kr. ^(g^MjO^JJ) S kalendarijem Cena 2 gld. 95 kr. Ura z in zvončkom, sveti,vis. 18cm vine, je dobiti EMIL MA7ES na Dunaji, I, Bauernmurkt, 18. (12—11) Ura * kukavico, ki naznanja čas, v lično iz-rezljanej omarici, podobarsko delo, s koščenimi kazalci 8 gld. Ceniki stenjskih in žepnih ur se pošiljajo brezpUčno, če se zahtevi priloži poštna marka za poslatev. (13—13) oprovu iz v tovarni V najem se da takoj za nizko ceno (3—3) kova^nica ob jako obiskovani okrajni cesti. Kje? pove upravniStvo. podobar in pozlatar v Dupljah, p. Podbrezje, se priporoča prečast. duhovščini za naklonitev po-dobarskih del po primerno nizki ceni. (3—3 SS" Eoboi saa, *x a, svilnati ln volneni, v najrazličnejših boj ah, platno, kotonina, hlacevlua, volneno blago l«po, močno, dvojne ftlrokosti, meter po 50 kr. in vlie. Fr. Petrič, trgovina z manufaktnrnim in kramarskim iEar '-gar v Ljubljani, Špltalskc ulice 6 XX ** xx XX XX XX XX xxxxx XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX M j E. £3. a «>xxxxx xxxxxx XX XX XX X xx\ XX XX XX xxxxxx xxxxx priporoča svojo največjo zalogo in najraznovrstnejšo izbero modnega in kramarskega blaga, s-ufena. ssa, saaoške *@»,©:Jr@ obleke Meaaeeefieeefifigai (10) (3) Največji izbo»\ <•* \ p «••/ . j- .j'. "!• 4 c**. /r \ m^ D v ■ afziufefg JZ W ' J? Vv O \ a< Kwizdov fluid proti protinu bolečine olajšujoče domače sredstvo. BJT Cona ateklenici 1 tfoltokloniei jjl. Pravi t gornjo varstveno znamk,, se dubi v rseh lekarnah ,» droitrijah r Avstriji i„ ua Ogerskem. Vsak dan poSiIja po poŠti glavna zaloga: Frane Iv. Kuizda, C. in kr. avstrijski in kr. rum dvorni zalajatelj. okrožn lekarnar, Korneuburf b. Wien. (10 r,\ Vabilo na naročbo. Z drugim polletjem vabimo slovensk« 1 rojake na novo naročbo „Domoljuba". -List se trudi vestno spolnovati svojo doli-nost in biti res slovenskemu ljudstvu * poduk in kratek čas. Kdor si ..Domoljuba" na novo naroČi ter plača celoletno naročnino, t. j. 80 kr., dobiva list do konca leta brezplačno, in naročnina se mu vračunl do konca 1.1892. V prospeh dobre stvari prav iskreno priporočamo „Domoljuba" svojim prijateljem v prav obilno rasilrjevanje. Vstati prosimo, naj si naročniki ,.Domoljuba" sa posamezne kraje naročajo pod enim zavitkom, ker s tem se nam delo pri opravništvu zelo polajia. — Ob enem se jim pa za vso dosedanjo prijaznost in naklonjenost prav lepo zahvalimo. Opravništvo ..Domoljuba" K*XXXKXXXKXKKXXXXX s Varstvo tlvinaki proti piano praiičev, maham v hlevih, mrteaom vsaka vrata, gmjilobl ln oitorjenjn leia, hiini ln zidni glivi, mokrim zidovraa >uJ. dlje priznano mi.|t>o1jAI Barthelov izvirni (16111 carbolineum hkratii nnj.-on.jii in najloljii orehovorujavi namaz za lecene predmete, kateri potem t- 4krat dlje trpi. •5 ki g. j,o ix>itl gld. 1'30, J00 klg. gld. 1G- - na Itn naju. Troiki majhni — korist stoteraa. Prospekti in vsa dru|a pojasaila zastonj ia franke. MIHAEL BARTHEL & Co. Dunaj, X., Keplergaaso 20. ^ J: (Ustanovljeno 1781.) («) Zalogo imata l>rata, Klwrl-a v Ljubljani. Dopisuje ne slovenski. Odgovorni urednik: A. Kalaa. Tiska ,,Katoliška Tiskarna".