Vaša banka, v žepnem formatu. «ANCA Di CSKXTO M TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA «ANKA novi • - V'i š‘-.'V •c.' v • ■mmm tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plaCana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir št. 24 (718) • Čedad, četrtek, 16. junija 1994 bCIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE CERTIFICATI M DEPOSTO durala 19 mesi, rendimento lordo 6,25% Netto 5,46% Minimo 5 milioni (oltre i 100 milioni netto 5,68%) MOJA BANKA Napredni blok postavljen pred odgovornimi izbirami Nove strategije za večji uspen Circoscrizione nord-est Italijanski državljani so prejšnjo nedeljo izgubili lepo priložnost, da bi zajezili pohod desnice. Zgodilo se je ravno obratno. Poslušni, kot so, do zmagovalca (v tem primeru do Berlusconija), ki je pozval, naj z glasovi potrdijo zdajšnjo vladno oblast, so ga lepo ubogali in televizijskemu mogotcu dodali skoraj deset odstotkov novega konsenza. To so dejstva, to so rezultati nedeljskih volitev, naj se z njimi strinjamo ali pa ne. Če nedeljske izide ocenimo tudi v luci cilja, za katerega so bile izpeljane, to se pravi obnove Evropskega parlamenta, je naše razočaranje še večje. Našo deželo bo namreč v Strasbourgu predstavljal neo-fašist Gastone Parigi, medtem ko je Giorgiu Rossettiju, predstavniku DSL, spodletel tretji poskus, da bi bil izvoljen v evropskem parlamentu. Ob dejstvu, da je Rossetti zelo dobro poznal našo manjšinsko stvarnost je bil med najpomembnejšimi zagovorniki vključitve Slovenije v Evropsko unijo- Če evropske volitve ocenimo z deželne perspektive, potem je treba le potrditi državni trend, saj tudi pri nas Berlusconijevi privrženci so dosegli visoko zmago, saj so zbrali za skoraj 34 odstotkov glasov in od parlamentarnih volitev, ki so bile konec marca, za deset odstotkov povečali svoj konsenz. Na račun koga? Predvsem Severne lige, ki je v letu dni doživela pravo katastrofo. Na lanskih deželnih volitvah so ligaši v naši deželi zbrali skoraj 30 odstotkov glasov, marca letos so zdrknili na 16,9 odstotka, v nedeljo pa niso prekoračili 11,2 odstotka. Dve tretjini glasov manj, torej. Deželni trend je razviden tudi v Nadiških dolinah, kjer pa je razmerje med porastom Berlusconijevih glasov in padcem Severne lige vendarle manjše. Na srečo v naših dolinah Nacionalno zavezništvo (Alleanza nazionale) ni zabeležilo ne državnih in niti deželnih trendov, saj ni prekoračilo 10 odstokov glasov, čeprav se je v zadnjih mesecih močno okrepilo. To je slika zdajšnje politične stvarnosti v naši deželi. Časa, da kaj spremenimo, ni več. Verjetno smo že v zamudi. Rudi Pavšič Ust« Voti % Seggi PoWcheW Votsnti91,5% Europee'89 Votanti 88,1% % Uste % Seggi Fona Italia 1.911.807 27,8 5 20,3 De 33,2 5 A) 560,577 8,2 2 9,1 Pei 28,3 & Lega nord 672.336 9,8 2 14,0 Pai 14,2 2 PanneliB>Rltor, 137.523 2,0 - 2,0 Msi-Dn 4,2 1 Ma 1.430.939 20,8 4 21,2 Pii-Prl-Fed. 4,1 1 Rtfondaz.com. 368.253 5,4 1 5,3 Psdi 2,0 4,9 1,1 2,7 0 PfM/Atì 93.571 1,4 - 1,6/0,8 Verdi Dp Verdi are. 1 n Verdi 262.475 3,8 1 3,5 Rete 23.956 0,3 - 0,5 U Pedi 44.918 0,7 - 0,2 1 Ppi 740.893 10,B 2 12,4 Lant. droga 1,3 0 Patto Segni 222.296 3,2 1 4,2 Svp 2,4 i Fri 54.351 0,8 - - Federalismo 0,6 0 Svp 198.731 2,9 - 3,0 Legalomb. 1,0 0 legaalp.lumb. 26.029 0,4 - _ Lega d’az, m. 56.250 0,8 _ - uv - I Altri 1,9 • Puiatti sprejel Zskd stran 2 • II Mittelfest in musica “Matajur" zapel na Koroškem stran 3 • Evropske volitve: rezultati in ocene stran 4 in 5 • Slovenski planinci v Globasnici stran 6 • Cividale “boccia” Tolmino stran 7 A Cividale mozione del consigliere ambientalista Pagavino L’Arpit in consiglio Oltre tremila le firme raccolte contro la captazione della sorgente La vicenda Arpit giungerà venerdì sera sui banchi del consiglio comunale di Cividale con una mozione presentata dall’ambientalista Brunello Pagavino. E intanto questa mattina l’assessore regionale alla Protezione civile Anna Magda Sdraulig si recherà a fare un sopralluogo ai lavori sulla sorgente, a Stupizza. É il primo segnale della Regione su questo problema, mentre si attende an- cora una risposta allinterro-gazione del consigliere Elena Gobbi. Il destino del Natisone rimane, anche se con qualche distinguo, al centro dell’attenzione. Ma Pagavino, che chiederà al sindaco Pascolini, che é anche presidente del Consorzio Acquedotto Poja-na, una presa di posizione contro la captazione, riflette: “La Valli del Natisone non si sono mosse, il sindaco di Ci- vidale ruba l’acqua del fiume e la gente lo lascia fare. Cosa hanno fatto per evitare questo furto i vari Chiabudini & C.?”. Intanto si é fatto il conto delle firme che sono state raccolte contro i prelievi dell’Arpit: sono quasi 3.500. Saranno inviate al presidente della Repubblica, al presidente della Regione e alla Magistratura delle acque di Venezia. segue a pagina 2 Prizor iz petkove zaključne prireditve učencev dvojezične šole v Spetru. Beri na strani 3 HOBLES. UN’ISOLA DI TRANQUILLITÀ. hobles Produzione e vendita di infissi in legno lamellare su misura certificati e garantiti HOBLES S.p.A. - 33049 S. Pietro ai Natisone (Udine) / Speter (Videm) - Zona industriale - Telefono 0432/727286 - Telefax 0432/727321 četrtek, 16. junija 1994 Per i laureati sloveni del FVG Tre borse di studio Deželna bančna sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja - URJES razpisuje, v okviru svojega Paketa stimulacijskih posegov 1993-95, natečaj za podelitev 3 štipendij v višini 5 milijonov lir vsaka za slovenske univerzitetne diplomante iz Furlanije-Julji-ske krajine. Štipendije podeljuje po oceni posebne komisije s sledečim prednostnim vstim redom: 1) podiplomski študij za poklic občinskega tajnika; 2) podiplomski študij za revizorje; 3) podiplomski študij za formiranje kadrov spe-cializiranih za bančno oziroma finančno poslovanje; 4) diplomske naloge iz pravno-ekonosmke smeri, pri čemer imajo prednost naloge s poudarkom na bančno tematiko. Prošnje je treba vložiti do 31. julija 1994 na tajništvo bančne sekcije pri SDGZ-URES v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-362949. La sezione bancaria dell’Unione regionale e-conomica slovena SDGZ, nell’ambito degli interventi di promozione per il triennio 1993-95, ha aperto un bando di concorso per l’assegnazione di 3 borse di studio (di 5 milioni l’una) a cui possono partecipare i laureati sloveni del Friuli-Venezia Giulia. Le borse di studio verranno assegnate con queste priorità: I ) corsi e studi postlaurea per la professione di segretario comunale; 2) corsi e studi postlaurea per revisori; 3) corsi e studi postlaurea per la formazione di quadri specializzati nel settore bancario e finanziario; 4) tesi di laurea di indirizzo giuridico-econo-mico con priorità a tesi di argomento bancario. II termine per la presentazione delle domande scade il 31 luglio 1994. Le domande vanno presentate alla Sezione bancaria della URES in via Cicerone 8 a Trieste (tel. 040-362949). Aperto un nuovo locale Sabato, dopo un’attesa di parecchi mesi, è stato inaugurato a Ponte S. Qurino “Lo spaghetto”. Il locale, completamente rinnovato e che dispone anche di un bel giardino sul retro, è gestito da Walter Qualizza, un giovane ed intraprendente ragazzo di Polizza (Stregna). Alla cerimonia d’inaugurazione del bar trattoria pizzeria “Lo spaghetto” hanno partecipato oltre a don Ma-teucig tutti gli amministratori delle Valli del Natisone ed i numerosi amici di Walter Domenhu. Al neogestore tanti complimenti con l’augurio che il suo coraggio ed impegno vengano ripagati. Puiatti sprejel vodtsvo ZSKD Deželni odbornik za kulturo Mario Puiatti je v Vidmu sprejel delegacijo Zveze slovenskih kulturnih društev, ki jo je vodil predsednik Ace Mermolja in v kateri so bili še Luisa Cher, Boris Pangerc, Nives Košuta, Jole Namor in Rudi Pavšič. Povedati velja, da je to prvič, da odbornik za kulturo sprejme zastopstvo ZSKD, čeravno so slovenski kulturni delavci že v prejšnjih mandatnih dobah zaprosili za pogovor. Osrednja točka srečanja je zadevala možnost, da bi Zveza bila vključena v organizacije in združenja deželnega pomena in s tem bi bila deležna tudi primerne pozornosti s strani deželne uprave. Deželni odbornik Puiatti je sogovornike seznanil z načrtom, ki naj bi bistveno spremenil zdajšnji sistem odnosa Dežele do kulturnih ustanov. Privilegirali naj bi se kulturni načrti in kulturna valenca določenih pobud prej kot nekakšna klasifikacija med bolj ali manj pomembnimi organizacijami. Sicer o tem naj bi tekla beseda na deželni konferenci o kulturi, ki je najavljena za jesen. Arpit: le voci contro i prelievi dalla prima pagina Sul fronte delle iniziative politiche c’é ancora da registrare un’interrogazione del consigliere regionale verde E-lia Mioni in cui si chiede al presidente Travanut quale sia per il Natisone il “minimo deflusso costante e vitale”, se sia indicato nel progetto e ne sia previsto, e con quali strumenti di controllo, il rispetto. Sulla vicenda Arpit sono intervenuti anche i circoli di Cividale e delle Valli del Natisone di Rifondazione comunista, che si rivolgono all’assessore all’ambiente e alla cultura Mario Puiatti. Prendendo spunto dalla presentazione del Mittelfest, durante la quale é stato rimarcato il forte impegno della Regione per la manifestazione, Rifondazione chiede in tono polemico a Puiatti: "Ha trovato il pochissimo tempo necessario per un rapido sopralluogo al cantiere, ha trovato il tempo per ascoltare chi da tempo si sta adoperando per la difesa del Natisone?”. La nota chiude con un’osservazione amara: “Se non si fermeranno le mspe le edizioni dei prossimi anni del Mittelfest potrebbero non avere più come sfondo le fresche acque del Natisone”. S peter: pogovori s SSO Predsednica Sveta Slovenskih organizacij Marija Ferletič je bila pred nekaj dnevi na obisku v Dvojezičnem šolskem središču v S petru. Tu se je srečala s predsednikom, z ravnateljstvom in administrativnim tajništvom Zavoda za slovensko izobraževanje. Na srečanju so bili v središču pozornosti aktualna vprašanja dvojezične šole in seveda njene možnosti na-daljnega razvoja. Predsednica Marija Ferletič je zagotovila maksimalno pozornost in prizadevanja organizacije, ki jo zastopa, v podporo Dvojezičnemu šolskemu središču. Nell’incontro Kučan - Tudjman La strada del dialogo Riprendiamo dal quotidiano di Fiume “La voce del popolo” un commento sul recente vertice Tudjman-Kučan dal titolo Gli “spettri” fanno... l’unione. Non è stata solo la necessità di riprendere il dialogo al massimo livello a dettare il vertice di martedì 7 giugno. “Le rivendicazioni neofasciste in Italia e lo spauracchio di una rinascita della Jugoslavia sono stati pure “le molle scatenanti” dell’incontro tra i presidenti delle Repùbbliche di Croazia e Slovenia, Franjo Tudjman e Milan Kučan.... Anche se il vertice non ha avuto tutti i crismi dell’ufficialità visti i problemi ancora aperti che offuscano le relazioni bilaterali, l’incontro a quattr'occhi tra i due presidenti ha permesso “di constatare che tra i due Paesi sussiste una grande concordanza di vedute su tutte le questioni essenziali di carattere internazionale e anche inerenti ai rapporti reciproci”. Lo ha confermato dopo il colloquio, senza mezzi termini, Franjo Tudjman. Il presidente croato si è affrettato subito a ricordare ai giornalisti che sono molti i fattori internazionali che di fatto costringono Zagabria e Lubiana ad armonizzare la loro politica estera. Nessun mistero sul fatto che “la comparsa di rivendicazioni neofasciste in Italia che chiamano in causa i territori croati e sloveni, sono il fattore più eclatante che spinge i due Paesi a ricercare un linguaggio comune.” “Speriamo che il Governo italiano voglia proseguire sulla strada democratica tracciata dai precedenti esecutivi e mantenere buone relazioni d’amicizia con i nostri Paesi. Non dobbiamo però scordarci di essere vigili a quelle voci che inneggiano a-pertamente al fascismo e pertanto a tutto ciò che il fascismo ha portato nella sua veste imperiale nelle terre di Slovenia e Croazia”, ha ribadito Franjo Tudjman... Tra Croazia e Slovenia invece non sussistono nè da una parte nè dall’altra rivendicazioni territoriali ed espansionistiche, per cui non vi sono problemi che non si possano risolvere. I nodi attualmente presenti, dal Golfo di Pirano, al colle di Sveta Gora all’autostrada del Phyrin vanno sciolti quanto prima per rilanciare i due Paesi sulla strada delle integrazioni europee. Nel suo intervento il presidente sloveno Milan Kučan ha toccato pure con insistenza il tema delle integrazioni europee, alle quali difficilmente Slovenia e Croazia potranno accedere a pieno titolo se non saranno in grado prima di avere ragione dei loro problemi bilaterali. Il vertice di martedì 7, e le parole di Kučan ne sono state conferma eloquente, non è stato affatto il toccasana per tutti i mali: “Le dichiarazioni dei presidenti e gli attestati di buona volontà non sono sufficienti se non vi faranno seguito azioni concrete e convincenti”. Kučan si è detto soddisfatto per il fatto che anche Tudjman si sia trovato d’accordo con questa ultima conclusione. “Il colloquio è stato molto aperto, persino polemico e a tratti molto duro. Ciò significa che senza sforzi, senza un dialogo incessante è impossibile venire a capo dei problemi”, ha detto Kučan illustrando l’atmosfera nella quale si è svolto l’incontro che è comunque servito “a ribadire che un simile stato di cose non corrisponde agli interessi vitali d’ambedue i Paesi”. Sul tema delle circostanze internazionali che sono mutate e che costringono Zagabria e Lubiana a cercare d’intendersi si è soffermato pure Kučan: non è stato ancora risolto alcuno dei problemi che ci preoccupano, la crisi balcanica e la guerra in Bosnia “e dal nostro vicino occidentale giungono dichiarazioni di singoli che fanno balenare novità non proprio incoraggianti per il futuro, novità che non promettono nulla di buono” . Contingenze internazionali a parte, secondo il presidente sloveno “soluzioni unilaterali o imposte" dei problemi bilaterali non rafforzano la comprensione reciproca. Ed anche su questo - conclude il quotidiano fiumano -i due capi di Stato hanno trovato un linguaggio comune. Luce verde per l’autostrada Lubiana più vicina Nei prossimi giorni sarà dato l’avvio ai lavori del primo lotto di 15 chilometri dell’autostrada che collegherà il valico goriziano di Sant’Andrea con la località di Prevallo in Slovenia. L’opera dovrebbe essere terminata entro diciotto mesi. Lo hanno annunciato a Nova Gorica dove si è svolta la cerimonia di consegna dei lavori alla presenza del Ministro dei trasporti. Il nuovo tratto autostradale farà sì che il collegamento con Lubiana sarà più scorrevole ed eviterà tutta una serie di centri abitati. Krško: verso la chiusura La commissione per l’ambiente presso la Camera di Stato ha deciso di incaricare il governo di preparare un piano per la chiusura dell’impianto nucleare di Krško. 1 mezzi per questa o-perazione (260 milioni di E-CU) verrebbero assicurati con l’aumento del prezzo della corrente elettrica. La chiusura della centrale, però, non è di facile soluzione: l’impianto non è soltanto sloveno ma anche croato. A questo va aggiunta la “dipendenza” della Slovenia dall’energia nucleare che è pari al 44% del proprio fabbisogno energetico. Se il progetto passerà in parlamento, la chiusura totale della centrale non avverrà prima di dieci anni. Tudjman in testa Nonostante la crisi economica, la guerra e le spaccature nella maggioranza, il presidente del governo croato Franjo Tudjman resta il più amato tra i croati. Secondo un sondaggio del settimanale di opposizione “Globus” il 42% degli interrogati sceglierebbe Tudjman come il miglior politico. In ascesa il leader dei liberali Budiša (26%), mentre l’ultimo presidente della federazione jugoslava Mešič raccoglie solamente il 7%. L’unica regione in cui Tudjman non ha ricevuto un alto consenso è l’Istria dove la popolarità del premier non supera il 30%. Preoccupazioni udinesi Le ultime vicende politiche hanno provocato tensione fra Italia, Slovenia e Croazia. 11 trattato di Osimo, che fino ad ora era stato considerato elemento di accordo, viene rappresentato come espressione di problemi non risolti. Queste tensioni, soprattutto a livello locale, si riflettono sugli o-peratori economici che hanno rapporti con questi paesi. Lo ha affermato il presidente della Camera di Com- mercio di Udine Guglielmo Querini che si è detto preoccupato per il clima di incertezza e diffidenza che si è creato. Giornalisti da Kučan Un gruppo di giornalisti delle principali testate italiane sono stati in visita in Slovenia. A Lubiana sono stati ricevuti dal presidente sloveno Milan Kučan e dai ministri per gli Esteri Peterle ed il Commercio Kračun. La visita si è conclusa nel Capodistriano dove c’è stato l’incontro coi rappresentanti della comunità degli >' taliani. Kaj, kje kdo, kdaj Pod lipo: praznik za 20 letnico Mešani pevski zbor Pod lipo, ki ga vodi prof. Nino Specogna, praznuje letos 20 let svojega uspešnega in k-valitetnega delovanja. Ob tej priložnosti Pod lipo vabi vse svoje prijatelje in tiste, ki jim je pri srcu glasbena tradicija Benečije, na koncert, ki ga organizira v soboto 25. junija ob 20. uri v Landarski jami. Na koncertu bosta sodelovala še pevski zbor Don Luigi Mi-locco iz Tavorjane in zbor Podgora iz Podgore pri Gorici. Po koncertu bo kries svetega Ivana. Vsi vabljeni. Letos poteka 40 -letnica od smrti msgr. Ivana Trinka. Maša zadušnica bo v ponedeljek 27. junija, ob 19. 30 uri na Trčmunu. Al Kulturni la nostra II Kulturni dom di Gorizia ospita in questi giorni una mostra collettiva degli artisti della Benecia che rimarrà aperta fino a sabato. Ben 18 sono gli artisti che espongono. La presentazione della vita culturale della Slavia verrà completata venerdì 17 giugno con uno spettacolo teatrale che avrà luogo sempre al Kulturni dom. La serata verrà introdotta dal coro maschile Matajur di Clenia, diretto dal maestro Antonio Qua-lizza. Poi si esibirà il Beneško gledališče con lo spettacolo “Buogi možje”, realizzato sotto la guida del regista Marjan Bevk e che è stato presentato con successo in tre località della vicina Slovenia: Bergo-gna, Luicco e Plezzo. Protagoniste della rappresentazione dialettale sono 6 attrici del Beneško gledališče che in sei monologhi presentano altrettante figure femminili. Lo spettacolo avrà inizio alle ore 20.30. Mercoledì 22 l’arrivederci L’anno scolastico stà per concludersi anche per la scuola elementare bilingue di S. Pietro i cui alunni dovranno però sostenere una prova in più: lutti infatti (non solo quelli di quinta, dunque) hanno gli esami di fine anno. Mercoledì 22 giugno alle ore 17 verranno consegnate le pagelle, o “schede” come si chiamano adesso. Alle ore 19 ci sarà la messa di fine anno nella chiesa di S. Luca di Tiglio. Prosegue invece fino alla fine del mese l’altività dell’asilo bilingue. Kultura.................... La rassegna musicale del Mittelfest četrtek, 16. junija 1994 Non solo Battiate... Il nome di richiamo sarà sicuramente quello di Franco Battiato, cantautore siciliano (“Fisiognomica”, “Come un cammello in una grondaia” e “Caffè de la Paix” i suoi album più recenti) impegnato da tempo nella ricerca anche nel campo della musica sacra. La sua “Messa arcaica”, composta tra il 1992 e il 1993, verrà presentata martedì 19 luglio a Ci-vidale, nella chiesa di S. Francesco, nell'ambito della terza e-dizione del Mittelfest. La rassegna - curata anche quest’ anno dal maestro Carlo De Incontrerà - presenta nella stessa chiesa altre cinque manifestazioni, tutte ispirate al tema della guerra e della pace. Ad inaugurare questo settore del Festival sarà il 16 luglio il Clement Consort di Vienna, con una composizione di René Clemencic, “Drachenkampf, interpretato coreograficamente dal corpo di ballo del Teatro dell’Opera di Zagabria. Domenica 17 luglio l’Orchestra sinfonica della Radiotelevisione slovena, diretta da Anton Nanut, eseguirà due partiture di compositori polacchi che hanno denunciato gli orrori della guerra: “Per le vittime di Hiroshima” di Krzysztov Pende-recki e tre momenti della “Sinfonia n.3” di Henryk Gòrecki. L’Orchestra Filarmonica di Udine sarà ospite il 22 luglio con i “Sei pezzi op.6” di Anton Webern, che - ricorda nella presentazione delle opere De Incontrerà - vennero composti alla vigilia della Grande Guerra e riflettono con inaudita violenza profetica la catastrofe imminente. La stessa orchestra proporrà anche la “Sinfonia n.4” di Bohuslav Martinu. Sabato 24 saranno di scena il coro e l’orchestra della Radiotelevisione Croata, con un programma che si articola su alcuni manoscritti sei-settecenteschi tratti dall’ archivio del Capitolo dì Cividale. A chiudere il festival sarà una coproduzione con la Slovenia: il Coro dei Bambini e l’Orchestra da Camera della Radiotelevisione di Lubiana diretti da Nada MatoseviC, assieme all’Accademia delle Belle arti e a! regista Jan Zakonjesek presenteranno alcune pagine di Marij Kogoj, Luigi Nono e l’operino per bambini “Brandibar” di Hans Kràsa. Quest’ultima é stata scritta nel 1943 e rappresentata dai bambini e-brei internati nel lager di Terezin. Nel programma viene definito “quasi un post scriptum”, ma merita sicuramente attenzione il concerto di Joan Baez che si terrà il 28 luglio, quindi a festival concluso, a Spilim-bergo. Gli organizzatori del Mittelfest collaboreranno alla realizzazione del concerto, che è incluso nel programma del Folkest, per dare un ulteriore segnale. “Nella distaccata eleganza delle performance delta Baez attuale - dicono - rivivono, seppur attutiti, i messaggi degli Anni Sessanta, l'impegno politico e sociale, gli aneliti pacifisti”. (mo) Deset liet dvojezične Suole z veliko ironijo Suola, dvojezična Suola je na rieč riesna, ki je od začetka, 10 liet od tega, do današnji dan marskajšnemu dala puno skarbi, pamesla je s sabo puno dobrega pa tudi cieu kup težav. Tiste, ki so jo po-stavli na nuoge je trieba zahvalit an le grede pohvalit tiste starše, ki so prebil led an odparli novo stran v življenju naše skupnosti Zgodovino dvojezične Suole pa se more poviedat an na smiešen način, ironično. Tuole so nardil učenci v pe-tak zvečer, v občinski sali v Spietru, kjer so napravli njih zaključno prireditev. Vse se Oltre 65 artisti in concorso Il concorso intemazionale di pittura “Immagini delle Valli del Natisone”, organizzato dalla Beneška galerija di San Pietro, ha raggiunto la 15. edizione. E un’iniziativa che si è consolidata nella nostra regione e in Slovenia. Finora sono circa 65 gli artisti che hanno a-derito al concorso, ma entro sabato 18 giugno se ne aggiungerà ancora qualcuno. Le opere più meritevoli verranno e-sposte in una collettiva che si aprirà sabato 25 giugno quando avverrà anche la premiazione. začne, kadar se v Čedadu srečata dva parjatelja an se začneta pravt, de sta čula čudne glasuove, de v Spietru mislijo odpriet ’no novo Suolo, ma tako ki nie “normal”, pa de na bo obedan gor hodu. Kar Suola začne dielat, se spet oglasita: “Bojo 'miei vič meštri ku otruok”. Na koncu pa, kadar gredo na obisk v Suolo z minatorji, le muorajo priznat, de je tarkaj otruok, de so stisnjeni ku sardine an je Suola premajhna. Takuo so nekateri guorili po Benečiji, kaj pa med slovenskimi organizacijami? An tuole je bluo pokazano ironično. Sevieda je bluo puno sej an srečanj, kjer so se zguarjal al odpriet Suolo al ne, potlè kuo reSit organizacijske an finančne probleme, kada jo odpriet. Kadar je bluo vse vič al manj na mestu je paršlo na dan pa glavno vprašanje: “Prestori so, meštre tudi, pa otroc?” “Nar-dimo otrokè” je biu odgovor. Od vartca, kjer so se parvo lieto otroc zgubli med i-gračami an jih nieso učiteljice še videle, je paršla Suola, ki je iz lieta v lieto rasla an i- ma sada kupe z vartcam 100 otruok. An šola bus ima njega opravila... Bluo je smieš-no tudi kadar so pokazal, kuo hodijo profesorji iz vseh k-raju gledat an filmavat našo suolo an otroke... V adni be-siedi bluo je živuo an veselo. Vemo, de je naša Suola odparta, modema, evropska, kjer se otroc učijo 2 izika (3 z angleščino) an se darži živ tud domač izik. Tuole vedo vsi tisti (an jih ni bluo malo), ki so bli v petak v Spietru. Novi parjatelji “Matajurja” Kadar se ljudje srečajo an spoznajo se rodi parjateljstvo an simpatija. Takuo se je Ugodilo moškemu pevskemu zboru “Matajur” iz Klenja, ki Je v saboto 4. junija šu piet na avstrijsko Koroško tuk ži-vijo Slovenci. Piel so v vasi Eberndorf ah Sentmark, takuo ki jo klijejo domačini. Na koncertu, Kjer so jih pru toplo sparjeli So piel kupe z mešanim pevskim zborom Peca iz Globasnice an moškim zborom France Prešeren iz Dobrle. Nasi “matajurci” so pixl vodstvom dirigenta Antonia Qual izza zapiel an par bene-skih an poželi dosti aplauzov. Pevski zbor Matajur kadar je pieu na reviji “Tutti cori” v Podutani Koncert je biu tudi liepa priložnost za spoznat tist kraj, dielo slovenskih organizacij na Koroškem an tudi, kuo živijo gorè Slovenci. V nedieljo so bli par sveti maši, kjer je biu tudi an karst, an so poslušal kuo molijo po sloviensko. Imajo dvie maše, nam je poviedu diretor od zbota Giordano Sdraulig, an ta parva ob 9.30 je po sloviensko, ta druga pa po niem-ško. Imajo tudi dvojezične table, je doluožu, an obedna nie umazana. Hlietu, kadar bo “Matajur” praznovau 5 liet življenja, pridejo v Benečijo an njih novi parjatelji iz Avstrije. Četrtek, 16. junija 1994 4 Forza Italia primo partito a S. Pietro e S. Leonardo Anche nella Slavia fiducia al governo Si volta davvero pagina con queste elezioni, sia a livello nazionale che locale. Come altrove anche nelle valli del Natisone c' è stato domenica un grande spostamento di voti, che si aggiunge a quello di appena qualche mese fa e va tutto a vantaggio di Forza Italia. La nuova formazione politica ha ulteriormente aumentato i suoi consensi con l’eccezione di Gri-macco e Savogna. La crescita più consistente del partito di Berlusconi si registra a Stregua (più 12,7%) e a S. Pietro al Natisone (più 14%), dove con il 31,8% dei voti Forza Italia è il primo partito, distanziando di grande misura la Lega Nord. Il primo posto Forza Italia se l’è aggiudicato anche a San Leonardo. Nelle tabelle di queste due pagine ci sono i dati dettagliati per tutti i comuni sloveni e misti di tutta la fascia confinaria della provincia di Udine. Ogni lettore può dunque leggere i dati elettorali ed analizzarli. Alcune osservazioni vanno però fatte. Del successo di Forza Italia si è già detto.Vediamo ora la Lega Nord che perde, rispetto alle politiche di marzo, un terzo dei voti, in media circa un 8% abbondante, con la punta più alta nel comune di Stregua dove registra un calo di voti del 12% circa. Alleanza nazionale, pur registrando un lieve calo, tutto sommato tiene bene e sembra di capire che può contare su un elettorato in qualche modo consolidato. La sua affermazione non può non suscitare forti preoccupazioni. Da notare che rispetto alle europee del 1989 a S. Pietro e San Leonardo ha raddoppiato i propri consensi altrove li ha triplicati, moltiplicati. Sono dati che devono far riflettere. La geografia politica è stata completamente rivoluzionata. Difficile è capire con esattezza qual è stato il flusso dei voti. Certo è che gli elettori hanno premiato la coalizione di governo: i tre principali partiti di governo hanno ottenuto un e-levatissimo consenso. A Drenchia il 41,8%, a Gri-macco il 48,3%, a Sfregna il 43,8%, a S. Leonardo il 45,9%, a Savogna il 48,2%, a Pulfero il 53,4% e balza agli occhi il dato di S. Pietro dove addirittura superano il 60% Come verrà ripagata la fiducia degli elettori è ancora tutto da vedere. Per quanto riguarda i partiti tradizionali, i risultati di domenica confermano che sono più o meno tutti in grandi difficoltà. Il Partito Popolare ha subito un ulteriore erosione di voti rispetto alle politiche di marzo, un calo dal -3 al -6 % con le eccezioni di Stregua e Savogna. Dal 23,6 di marzo passa al 20,7% ed il dato delle europee di cinque anni fa (53,9%) è ormai preistoria. A S. Pietro il Partito Popolare viene addirittura sorpassato dalla destra di Alleanza nazionale. Ancora più dura è la bocciatura del Partito socialista, un partito che ha avuto nel recente passato un ruolo di grande impulso e che si assottiglia ancora, anche rispetto alle politiche. A Stregua non è riuscito ad ottenere nemmeno un voto. Mantiene il suo e-lettorato Rifondazione comunista, mentre perde ancora consensi il Partito democratico della sinistra. Rispetto alle formazioni politiche minori da ricordare la crescita di consensi alla lista Federalismo ed ai Verdi che comunque non spostano l’orientamento politico generale che tende fortemente e pericolosamente a destra.(jn) Prav gotovo bodo imele nedeljske volitve določene posledice tudi na krajevni ravni Kaj se bo zgod deželi po zmagi desnice? Našo deželo F-JK bo v evropskem parlamentu predstavljal neofašist Gastone Parigi. To je kruta resnica po nedeljskih volitvah, ki so nagradile desničarsko usmerjene stranke. Kljub velikemu številu preferenc, Tržačanu Giorgiu Rossettiju ni uspela ponovna izvolitev v Strasbourg, za peščico glasov ni bil izvoljen niti videmski novinar Marco Buzziolo za Severno ligo. Tudi Slovenski skupnosti ni uspelo na listi Federalizem poslati manjšinskega predstavnika v evropski parlament. Manjšinska vprašanja bodo tako delegirana zelenemu Langerju, ki je tudi v naši deželi dobil lepo število osebnih preferenc. Zmagoviti desničarski pol ni veliko okleval in takoj pokazal mišice. Zahteval je od- Aleksander Langer stop predsednika deželne vlade Travanuta ter tržaškega župana Illyja, češ da nista legitimirana, da bi še naprej vodila obe upravi. Veliko manj glasni, kot pred evropsko volilno preizkušnjo pa so predstavniki Severne lige, ki so do pred nekaj dnevi zahtevali zamenjavo deželne večine. Po pekočem porazu še posebno na Videmskem so se Bossijevi pristaši nekoliko umirili, saj so uvideli, da tudi sami nimajo več tistega velikega konsenza, ki bi jim dajal moč, da bi lahko zahtevali zamenjave. Kaj se bo zgodilo? Če je bilo pred volitvami težko napovedati razvoj dogodkov, je danes položaj še bolj zaskrbljujoč, če pomislimo, da tako na levici kot v centru se obetajo dokajšnje spremembe. Jasno je tudi, da marsikoga Berlusconijeve sirene že omamljajo in ni rečeno, da bomo v kratkem prisostvovali množičnemu begu proti televizijskemu mogotcu. SVP Partito Popolare Alleanza Nazionale Federalismo Patto Segni Lega Nord Lista Pannella Glasovi % Eur. 89% Glasovi % Pol. 94% Eur. 89% Glasovi % Pol. 94% Eur. 89% Glasovi % Eur. 89% Glasovi % Glasovi % Pol. 94% Eur. 89% Glasovi % Pol. 94% Eur. 89% DREKA 0 0,0 0,0 52 36,9 41,8 69,6 12 8,5 11,2 1,9 2 1,4 0,0 1 0,7 20 14,2 21,8 0,5 2 1,4 2,4 0,0 GRMEK 0 0,0 0,2 74 20,9 26,1 48,2 48 13,6 13,4 4,8 7 2,0 0,6 6 1,7 66 18,6 24,8 0,2 2 0,6 1,5 0,2 SREDNJE 0 0,0 0,0 87 29,6 28,9 61,8 21 7,1 5,3 2,0 11 3,7 0,8 2 0,7 35 11,9 24,6 0,3 13 4,4 2,9 0,5 SV. LENART 0 0,0 0,1 136 19,5 22,6 59,3 47 6,7 8,5 3,5 7 1,0 0,3 13 1,9 151 21,7 29,1 0,4 17 2,4 4,6 1,8 SOVODNJE 2 0,5 0,0 126 29,0 28,2 62,1 33 7,6 8,0 1,5 13 3,0 0,9 9 2,1 92 21,1 30,2 0,6 7 1,6 3,1 0,6 SPETER 2 0,2 0,3 144 10,9 16,9 38,9 151 11,4 12,5 6,4 31 2,3 0,7 27 2,0 231 17,5 24,6 0,8 30 2,3 4,2 1,6 PODBONESEC 3 0,4 0,4 216 27,4 32,3 62,8 71 9,0 11,1 3,3 11 1,4 0,6 24 3,0 141 17,9 27,1 0,6 11 1,4 2,6 0,9 PRAPOTNO 0 0,0 0,3 100 18,1 20,4 53,4 49 8,8 11,3 6,0 5 0,9 0,5 12 2,2 155 28,0 38,8 0,9 7 1,3 3,5 0,8 TAVORJANA 6 0,4 0,3 248 17,4 19,4 47,0 124 8,7 10,1 3,7 35 2,5 0,3 24 1,7 266 18,7 28,9 0,2 11 0,8 2,0 0,9 - ČEDAD 22 0,3 0,2 923 12,9 19,1 44,9 770 10,8 12,7 4,6 63 0,9 0,3 220 3,1 1.111 15,6 22,5 0,8 156 2,2 4,3 1,8 AHTEN 3 0,3 0,0 224 19,0 22,4 47,3 108 9,1 13,4 3,9 6 0,5 0,2 31 2,6 205 17,4 25,3 0,6 30 2,5 4,3 1,3 FOJDA 14 0,8 0,2 269 14,7 19,9 47,0 204 11,1 12,0 5,5 24 1,3 0,8 49 2,7 293 16,0 27,5 0,6 47 2,6 3,4 1,1 NEME 1 0,1 0,7 171 9,9 16,0 44,9 150 8,7 12,2 5,8 10 0,6 0,5 41 2,4 610 35,4 35,7 1,2 24 1,4 2,8 1,5 CENTA 16 0,3 0,3 650 12,1 16,5 37,3 507 9,5 10,7 5,7 41 0,8 0,4 121 2,3 1.101 20,6 29,3 0,7 118 2,2 3,6 1,7 BARDO 3 0,6 0,2 98 20,1 25,3 45,3 46 9,4 9,8 5,2 7 1,4 0,2 5 1,0 101 20,7 26,7 0,2 11 2,3 3,1 0,7 TIPANA 2 0,4 0,3 140 28,5 29,6 53,0 60 12,2 12,3 6,5 6 1,2 0,8 5 1,0 92 18,7 22,4 0,8 9 1,8 2,3 0,5 GORJANI 0 0,0 0,5 40 12,2 - 40,8 47 14,3 - 7,7 3 0,9 0,0 2 0,6 54 16,5 - 0,3 8 2,4 - 1,3 REZIJA 7 0,9 0,4 167 21,5 26,8 51,0 97 12,5 13,0 5,7 12 1,5 0,7 21 2,7 143 18,4 30,9 1,2 10 1,3 2,1 1,5 NABORJET 34 5,9 5,7 94 16,4 21,4 44,1 96 16,7 20,4 7,0 10 1,7 0,9 5 0,9 106 18,5 26,2 0,6 8 1,4 2,3 1,1 PONTABELJ 5 0,5 0,3 94 8,8 11,5 34,4 144 13,4 17,0 9,5 11 1,0 0,5 21 2,0 233 21,7 30,7 1,2 19 1,8 2,9 1,9 TRBIŽ 37 1,2 1,8 230 7,5 12,3 29,2 645 21,1 24,9 9,7 40 1,3 0,5 76 2,5 376 12,3 18,3 0,7 59 1,9 3,6 _E5_ Nella tabella sono presi in considerazione i comuni sloveni e a consistente insediamento di popolazione slovena. Riguardo i confronti con le politiche e le precedenti europee, i dati del PPI sono confrontati con la DC e la USTA PANNELLA con gli ANTIPROIBIZIONISTI. novi matajur £ volitve četrtek, 16. junija 1994 v ) STRANKE EVROPSKE VOLITVE 1994 POLITIČNE VOLITVE 1994 EVROPSKE VOLITVE 1989 glasovi % % % SVP 1.771 0,2 - 0,2 Partito Popolare 83.292 11,1 15,6 35,9 Alleanza Nazionale 84.722 11,3 14,2 6,4 Federalismo 10.550 1,4 - 1,0 Patto Segni 19.469 2,6 - - Lega Nord 83.894 11,2 16,9 0,5 Lista Pannella 18.342 2,4 4,4 1,5 PRI 4.584 0,6 - 3,8 Lega d’Az. merid. 7.936 1,1 - - Lega lumbarda 3.747 0,5 - - PSI-AD 9.216 1,2 1,8 18,8 Forza Italia 253.805 33,9 24,3 - Verdi 30.826 4,1 4,1 5,1 Rif. comunista 41.052 5,5 6,0 - PSDI 5.390 0,7 - 2,7 PDS 89.062 11,9 12,0 19,9 Rete 2.044 0,3 - - STRANKE EVROPSKE VOLITVE 1994 POLITIČNE VOLITVE 1994 EVROPSKE VOLITVE 1989 glasovi % % % SVP 7 0,2 - 0,2 Partito Popolare 835 20,7 23,6 53,9 Alleanza Nazionale 383 9,5 10,0 4,0 Federalismo 82 2,0 - 0,6 Patto Segni 82 2,0 - - Lega Nord 736 18,3 23,3 0,6 Lista Pannella 82 2,0 3,3 1,1 PRI 7 0,2 - 1,0 Lega d’Az. merid. 63 1,6 - - Lega lumbarda 33 0,8 - - PSI-AD 59 1,5 2,6 19,4 Forza Italia 1.064 26,4 17,0 - Verdi 112 2,8 2,3 2,8 Rif. comunista 141 3,4 3,3 - PSDI 51 1,3 - 4,1 PDS 286 7,1 7,5 9,7 Rete 8 0,2 - - N.B. Nelle precedenti elezioni europee le liste presentate erano state 13 rispetto alle 17 attuali, il confronto presenta dunque alcune difficoltà. I voti del PPI sono messi a confronto con quelli della DÒ, quelli del PCI con il PDS, quelli dei verdi con la Lista verde ma nel 1989 erano presenti anche i verdi arcobaleno V tekmi predstavnika desnice in naprednega bloka Gorica: balotaža Bernard Špacapan PRI Lega d’Az. Meridionale Lega lumbarda PSI-AD Forza Italia Verdi Rifondazione Comunista PSDI PDS Rete Glasovi % Eur. 89% Glasovi % Glasovi % Glasovi % Pol. 94% Eur. 89% Glasovi % Pol. 94% Glasovi % Pol. 94% Eur. 89% Glasovi % Pol. 94% Glasovi % Eur. 89% Glasovi % Pol. 94% Eur. 89% Glasovi % 0 0,0 0,5 4 2,8 1 0,7 3 2,1 2,4 16,8 27 19,1 11,2 4 2,8 1,2 0,9 4 2,8 3,5 4 2,8 3,7 4 2,8 4,7 5,1 1 0,7 0 0,0 0,2 1 0,3 4 1,1 7 2,0 5,1 24,0 57 16,1 10,6 5 1,4 0,8 1,9 32 9,0 7,1 8 2,3 3,0 37 10,5 10,1 15,3 0 0,0 1 0,3 1,3 8 2,7 5 1,7 0 0,0 1,3 18,5 73 24,8 21,4 2 0,7 2,7 1,0 13 4,4 3,7 1 0,3 3,5 18 6,1 8,0 8,9 4 1,4 1 0,1 1,4 12 1,7 6 0,9 5 0,7 1,5 17,5 192 27,5 19,7 28 4,0 2,8 1,9 17 2,4 2,8 4 0,6 2,9 60 8,6 7,8 8,2 1 0,1 0 0,0 0,6 9 2,1 6 1,4 1 0,2 1,7 9,0 85 19,5 14,1 6 1,4 1,7 3,3 11 2,5 2,9 10 2,3 7,7 25 5,7 8,8 11,9 0 0,0 4 0,3 1,4 17 1,3 6 0,5 39 3,0 4,0 26,8 421 31,8 20,7 47 3,6 3,6 4,8 53 4,0 4,0 9 0,7 2,6 109 8,2 9,2 11,6 1 0,1 1 0,1 0,6 12 1,5 5 0,6 4 0,5 1,7 14,9 209 26,5 16,4 20 2,5 1,4 1,9 11 1,4 1,9 15 1,9 6,0 33 4,2 5,0 5,5 1 0,1 2 0,4 2,1 15 2,7 7 1,3 10 1,8 3,5 16,7 142 25,6 14,2 16 2,9 1,3 3,3 10 1,8 2,5 2 0,4 4,1 21 3,8 4,1 8,2 1 0,2 6 0,4 1,1 47 3,3 11 0,8 13 0,9 1,6 16,9 417 29,2 20,2 18 1,3 2,1 2,3 82 5,8 5,7 15 1,1 4,4 99 6,9 9,3 20,2 4 0,3 45 0,6 3,7 87 1,2 42 0,6 103 1,4 2,5 15,8 2.295 32,2 21,0 302 4,2 4,2 5,6 282 4,0 3,7 54 0,8 2,5 623 8,7 9,5 15,6 30 0,4 2 0,2 1,7 35 3,0 16 1,4 40 3,4 4,1 22,6 310 26,2 15,5 30 2,5 2,6 2,6 38 3,2 4,7 10 0,8 3,0 91 7,7 7,1 13,8 2 0,2 6 0,3 2,2 41 2,2 10 0,5 23 1,3 1,6 17,3 554 30,2 17,6 53 2,9 3,2 3,9 95 5,2 5,6 13 0,7 2,5 134 7,3 8,5 15,5 5 0,3 4 0,2 3,1 25 1,5 13 0,8 7 0,4 1,3 16,5 454 26,4 19,4 35 2,0 1,8 3,0 49 2,8 3,3 6 0,3 2,1 115 6,7 7,2 17,3 6 0,3 25 0,5 2,5 93 1,7 33 0,6 96 1,8 2,7 23,1 1.677 31,3 20,4 180 3,4 3,9 5,3 268 5,0 5,4 24 0,4 2,6 391 7,3 6,9 16,5 9 0,2 0 0,0 1,2 7 1,4 2 0,4 29 6,0 8,2 26,6 104 21,4 11,4 11 2,3 2,3 2,6 19 3,9 3,7 5 1,0 3,3 39 8,0 8,4 12,3 0 0,0 1 0,2 1,1 5 1,0 4 0,8 12 2,4 2,8 11,3 86 17,5 14,2 14 2,8 2,6 2,6 23 4,7 4,7 8 1,6 5,4 23 4,7 7,4 15,0 2 0,4 2 0,6 1,1 6 1,8 5 1,5 10 3,0 - 28,0 115 35,1 - 12 3,7 - 6,1 11 3,4 - 1 0,3 2,1 12 3,7 - 6,7 0 0,0 5 0,6 0,8 15 1,9 6 0,8 10 1,3 2,3 17,7 167 21,5 11,4 30 3,9 2,5 4,8 26 3,3 3,6 13 1,7 2,6 47 6,0 6,1 10,8 1 0,1 2 0,3 1,4 3 0,5 5 0,9 2 0,3 0,4 23,3 174 30,3 20,0 10 1,7 2,7 3,2 10 1,7 1,8 1 0,2 4,1 13 2,3 3,8 6,4 l 0,2 4 0,4 2,5 22 2,1 7 0,7 21 2,0 2,8 26,4 339 31,6 20,5 35 3,3 2,7 4,0 37 3,5 4,3 9 0,8 3,3 69 6,4 6,8 12,5 2 0,2 12 0,4 1,8 20 0,7 II 0,4 17 0,6 1,5 27,0 1.075 35,2 22,7 149 4,9 5,6 4,9 105 3,4 4,2 22 0,7 9,4 170 5,6 6,3 9,6 13 0,4 za novega župana Desničarski blok (Nacionalno zavezništvo in Forza Italia) v Gorici, ki je po izidu rezultatov za evropske volitve, že mislil, da bo brez balotaže izvolil za župana Gaetana Valentija, je ostal razočaran. Od skoraj 50-odstotnega konsenza je desnica za občinsko preizkušnjo izgubila kakih sedem odstotkov. V balotaži, ki bo 26. junija, se bosta tako pomerila Gaetano Valenti in Bruno Crocetti (izraz kartela pro-gresistov, Slovenske skupnosti in gibanja “Cittadini per 1’Isontino”), ki je zbral 27,3 odstotka glasov, prvi pa 42,2. Na tretje mesto se je uvrstil pristaš Severne li- Igor Komel ge in Ljudske stranke Ennio Geromin (19,5), na četrto pa zeleni Renato Fio-relli (11). Na Goriškem so v nedeljo obnavljali tudi nekaj drugih občinskih uprav. V Gradežu je za peščico glasov Severna liga prehitela desnico in dobila župana. V Krminu je zmagala koalicija DSL-PPI. Zupan je Maurizio Paselli. V Zagraju pa je za župana bil potrjen Beniamino Visintin na koalicijski listi med DSL in Ljudsko stranko. Tudi na Videmskem so obnavljali tri krajevne uprave. Najpomembnejša je tista v Lignanu, kjer je zmagala lista pola svoboščin (Forza Italia-Nacional-no zavezništvo), ki je zbrala 30,9 odstotka glasov in za župana izvolila Stefana Trabalzo. Zupan občine Buia je ligaš Aldo Calligaro, čigar gibanje je zbralo 38,5 odstotka glasov. V občini Arta Terme pa so za župana izvolili zastopnika levosredinske liste Giovannija Bar-dela, ki je zbral kar 46,5 odstotka glasov. Povrnimo se v Gorico, kjer so se že začela ugibanja, kdo bo končni zmagovalec med županskima kandidatoma desnice in naprednega bloka. To še posebej zanima Slovence, ki v primeru, da bi zmagal Bruno Crocetti, bi v občinskem svetu imeli kar 8 svojih predstavnikov in sicer Igorja Komela, Edija Maligoja in Marjana Čefarina z liste progresistov ter Bernarda Špacapana, Božidarja Taba-ja, Davida Grinovera, Maura Lebana in Dimitrija Brajnika iz vrst Slovenske skupnosti. V primeru, da bo zmagal desničarski kandidat, pa bosta v občinskem svetu sedela le Igor Komel in Bernard Špacapan. Povedati velja, da je Komel na listi progresistov zbral največ preferenc, 323. N.B. Il confronto con le precedenti consultazioni elettorali è reso difficile anche perchè diverse sono le formazioni politiche in competizione, alcune sono scomparse, ne sono sorte delle nuove. Rispetto alle precedenti europee il confronto è con i risultati della Lista verde, ma si erano presentati anche i verdi arcobaleno; il PCI è messo a confronto con il PDS senza RC. Kronaka *nV> > rave.. Skupina beneških planincev pred cerkvijo Si/. Heme nad Globasnico Koroška toplo sprejela slovenske planince Slovenski planinci iz obmejnega pasu Slovenije, iz avstrijske Koroške an Furla-nije-Juljiske krajine že najmanj 23 let konkretizirajo idejo Evrope, se povezujejo med sabo v imenu parjatelj-stva, solidarnosti, ljubezni do gorà, skarbi za svojo zemljo an ljubezni do slovien-ske piesmi. Po teli poti nameravajo iti napriej an skupne pobude še obogatiti an popestriti. Takuo bi lahko na kratkem povzeli pomien an tudi besiede pozdravnih govorov, ki smo jih v nediejo poslušali v Globasnici, kakih 30 kilometru od Celovca, na 23. srečanju slovenskih planincev, kjer je bila tudi lie-pa skupina članov Planinske družine Benečije. Deževalo je že zjutra, kadar je avtobus šu iz Spietra, an nie genjalo cieu dan. Tri-eba je pa reč, de je biu izlet vsedno liep an živahen. Kar se tiče srečanja muormo narpriet pohvalit organizatorje od slovenskega Planinskega društva iz Celovca, zak’ je bluo vse takuo dobro spejano, de še daž nie mu vederbat srečanja. Parvi stik s podjunsko dolino je bila gotska cierku-ca Sv. Heme, kjer je parja- zen vodič vsaki skupini podrobno poviedu zgodovino an posebnosti arhitekture, fresk an slik. An že tu so ponudli kiek dobrega za pod zob an za popit. Ceglih je daž le napri liu smo se potle spustli buj nizko dol, kjer je čudežen studenac, njega uoda pomaga posebno za oči - an vsi smo se zmočil - an lesena kapelca Sv. Rozalije. Potle so v Globasnici, pri gostilni Soštar, ponudli stri-eho nad glavo vsiem planincem. Kakih petstuo, šestuo nas je sigurno bluo, če ne vič. Za vse je bluo kosilo an potle tudi kulturni program PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE vabi vse na izlet na OJSTERNIK v Kanalski dolini ki bo v nedeljo 19. junija Zbirališče v Spetru pred Belvedere ob 7. na parkirišču blizu avtobusne postaje v Čedadu ob 7.10 z godbo z Jesenic, z dekliškim pevskim zborom iz Kanade, z oktetom iz Žirovnice an folklorno skupino iz Globasnice. Dosti je bluo tudi pozdravnih besed, med njimi naj omenimo državnega sekretarja za Slovence po svetu Petra Venclja, v imenu Planinske družine Benečije Miha Koren an še Vlada Klemšeta, ki je vse vabu na 24. srečanje, ki bo hlietu v Gorici. Takuo je lilo, de nie bluo moč hodit po vasi, vsedno pa po kosilu smo šli gledat še majhan grad, ki je tajšan ku na bomboniera, an muzej, kjer je bluo spet organizirano vodstvo. Vsem, mil-slim, je ostala želja se varnit v tolo parjazno vas, ki nas je takuo toplo sparjela. Kar se beneških planincu tiče, naj povemo, de go na vas daž smo se dobro ’miel: veselo smo prepevali že gor grede an po vsi pot nazaj. Se Graziano z njega ramo-niko nas nie “mogu” ustavt. Kar je lepuo je, de počasi se učmo piet kupe an kar je še buj uriedno je, de se adan od druzega učmo naše stare beneške piesmi, ki se trošta-mo bojo an za napriej živie-le an takuo se na pretarga nit s tradicijo.(jn) Tudi lietos v Sappado Odkar je paršu gaspuod Nisio Mateucig v Spietar je mladina tiste fare, pa tudi iz drugih kraju šla kupe z njim na počitnice, na ferje, v Sappado, v tist kraj, kjer je on opravlju svojo božjo službo puno puno liet an kjer ima puno, zaries puno pa-rjatelju. Počitnice jih orga-nizava pru špietarska fara an gredo napri parbližno deset dni. Lietos bojo gorè od pan-diejka 4. do sabote 16. luja. Morejo iti tisti, ki so že nomalo velie an ki se morejo sami pomagat, za se zasto-pit tisti od četarte osnovne Suole do 2. razreda višje srednje Suole (scuola media superiore). Za njim morejo iti tudi tisti nomalo buj par lieteh (recimo noni), ki Zeljo preživiet nomalo dni v mieru. Med nim sprehodan po vesokih gorah, ’no pie-smijoan nomalo diela v družbi, je tela na “esperienza”, ki obogatieje našo mladino. - A vieš, de lietos sem se tudi ist vpisu za iti na muorje v Misa-no, blizu Rimini - mi je biu poviedu parjatelj Franco dva tiedna od tega - škoda, ki na greš an ti, takuo srna bla zagodla kajšno našo pie-sem dol na piesce pod ombrelonam. - Nesi kitaro vse-glih, jo zagodeš pa sam - sem mu parporo-čiu. - Oh ne, četudi so me vprašale an ženske od socjalne asistence, jo na nesem še če pokleknejo pred me! Pa tu saboto na tar-gu v Čedade so mi že zguoda pravli parjate- Iji: - A vieš Guidac, de smo videl, kuo se je te-žkuo basu tu koriero tuoj partner Franco, ker je imeu tu adni pest veliko valižo, pa tu ti drugi kitaro! Pa-šjon je pašjon! Tudi kadar so paršli nazaj v preteklo saboto, to parvo rieč mi je Franco poviedu: - Bruozar, de sem biu nesu kitaro! Ce ti vieš, kuo so se lepuo po muorju odmevale beneške piesmi, ki smo vsako vičer vsi kupe pieli! Marjuta, ki v Misa-no je bla šla sama, ker nje mož je muoru doma ostat za krave ko-maduvat, ku je paršla-nazaj je letiela mu pravit: - A vieš, de dol na muorju so me klical gospodična! - Sigurno, kuo morejo oni mislit, de kaj-šan norac je imeu ku-ražo te oženit!!! *** Tudi Toni an Bepi sta bla šla v Misano, kjer sta kupe spala v kambri. ’No vičer so se ga tarkaj napila, de sta šla spat brez par-žgat luči takuo, de sta se ušafala tu adni pa-stiej. - Ehj Toni - je zaue-ku Bepi - tu moji pasti-ej je an mož! - An tu moji - je odguoriu Toni - al vieš, ka ti poviem?! Var-zimo jih von z pastie- je! Začelo je ’no veliko zmaganje dokjer Toni nie padu na tla. - Ehj Bepi, kuo ti je šlo? - Sem ga vargu na tla! An tebe, Toni? - Mene je on vargu na tla! - Ben nu, če je takuo, pojdi spat pa tle h mene!!! Vanessa ima “že” tri lieta Cetarta viejca Obrilove družine V nediejo 5. junija v cierkvi na Liesah Parvo sveto obhajilo Kuo gre naglo cajt napri! Vanessa, liepa čičica, ki živi z družino na Liesah, ima že tri lieta an miesca setemberja prestope tudi ona prag dvojezičnega var-taca v Spietre! Tisti dan, ki je praznovala rojstni dan - bluo je v torak 17. maja - se nieso kupe z njo veselili samuo mama Loretta Vogrig an tata Pio Chiabai - Uogrin-ken (Pikic za parjatelje), obadva iz Velikega Garmi-ka, pač pa tudi žlahta an parjatelji. Paršle so jo gledat tudi nona Franca an bi-žnona Pina (mama an nona od Lorette), takuo so nardil an fotografijo četartega rodu Obrilove družine iz Zverinca, od kamar parha-jajo bižnona an nona. Nona Franca je mlada, pa tudi bižnona... dost liet ji dasta? Lohni na bota vierval, pa Pina jih je zadnji dan obrila dopunla 82! Vanessa, kuo si srečna, ki judi te varje an se s tabo toli, kene? Ceglih z zamudo ti tudi mi želmo veseu rojstni dan an puno veseja an sreče v tojem življenju. Teli tle na varh so otroc lieške fare, ki v nediejo 3. junija so se parbližal parvemu svetemu obhajilu. Blizu gaspuoda, don Azeglio Romanin, so Alberto Bu-covaz - Suoštarju iz Gorenjega Barda, brata Manuel an Nicola Trusgnach - Jakopinova iz Platea, ta spriet so pa Luca Trusgnach, Kopju iz Lies, Ljuba Crainich - Kejacova iz Li-es, Valentino Floreancig - Kokocu iz Mostnega an Matteo Primosig - Kovaču iz Hlocja. urte arredo CIVIDALE DEL FRIULI • VIA UDINE 72 • TEL. 0432/701181 NAČRTOVANJE IN REALIZACIJA... □ kamini iz litega železa z ognjiščem Q termični in zidani štedilniki □ peči □ zidane kuhinje, iz keramike, na drva □ nadomestni deli za štedilnike A Derganc va il Giro delle Valli Il diciassettenne Martin Derganc di Novo Mesto si é aggiudicato domenica il 7. Giro ciclistico delle Valli del Nati-sone organizzato dal Veloclub Civida-le-Valnatisone. Un’ottantina sono stati i giovani, provenienti dal nord Italia e dalla vicina Slovenia, partiti da S. Pietro che, dopo un circuito ripetuto cinque volte a valle, sono saliti fino a Masseris dove il giovane sloveno ha raggiunto e superato Stefano Liani (Sa-cilese Friulmec). Quindi é risceso solitario a valle, concludendo la sua cavalcata sotto il traguardo sanpietrino. Per Derganc é questa l’ottava vittoria stagionale. * * * Primo successo per Laura Bellida, impegnata domenica a Castelnuovo del Friuli nel campionato regionale di mountain-bike. L’atleta di Ponteacco, che difende i colori della Polisportiva Valnatisone di Cividale, dopo una serie di buoni piazzamenti in gare a livello nazionale si é imposta su Paola Franceschina di Maniago. Nel settore maschile, categoria Seniores B, Marco Mottes, atleta del team Veloclub Cividale-Valnatisone diretto da Ivano Cont, ha ottenuto un incoraggiante terzo posto alle spalle di Capecchi e Martini. Olimpija, Maribor in Mura v Evropo Kot smo že pred tedni zapisali, ljubljanska Olimpija je tudi letos osvojila naslov najboljše nogometne ekipe v Sloveniji. V zadnjem kolu so Ljubljančani doživeli poraz proti Mariborčanom, ohranili pa so lepo prednost pred drugouvrščeno Muro, ki bo skupaj z Olimpijo in Mariborom predstavljala Slovenijo v evropskih pokalih. Iz prve slovenske lige nazadujeta Mavrica in Krka Novoterm, na njuno mesto pa bosta prišli Gaj iz Kočevja in Korotan Suvel. Od primorskih enajsteric se je najboljše odrezal Hit iz Nove Gorice, ki je zasedel končno 5. mesto, Koprčani so bili sedmi, Izolčani pa deseti. (R.P.) četrtek, 16. junija 1994 «UMU S.PIETR0 i HAT 1 Stasera a Mereto l’Audace sfida i canarini di Tarcento Match per il titolo La vittoria sul Basaldella ha aperto le porte alla finale del torneo Domenica a Scrutto in palio un posto per la finale per società pure Giovanni Carlig L’Audace ha ottenuto domenica ad Azzano Decimo un pareggio (2-2) con il Condor nella gara di andata della semifinale per società “pure”. Due volte in vantaggio, su autorete pordenonese e gol di Rubin, i ragazzi allenati da Bruno Jussa sono stati raggiunti dai gol dei padroni di casa realizzati da Buffa e Francescon. All’ultimo minuto Morello ha calciato a lato un rigore. Domenica a Scrutto si giocherà la gara di ritorno che designerà la finalista che si opporrà alla vincente fra la Stella Verde di Gorizia e la Mug-gesana di Trieste. Mercoledì 8 giugno l’Audace ha affrontato il Basaldella. La gara, valida per le semifinali provinciali, ha visto prevalere la squadra di S. Leonardo per 3-1. Audace: Podorieszach, Carlig, Massera, Rubin, Clavora, Rucchin, A. Besic, Simaz, Du-riavig (Peddis), Braidotti, Domeniš. Bressa, 8 giugno - Un risultato che non è mai stato in discussione, quello ottenuto stasera dai ragazzi del presidente Giuseppe Qualizza su un Basaldella dimostratosi inferiore sia sul piano fisico che quello tecnico. Il successo ha aperto le porte della finalissima ai valligiani che giovedì 16 giugno a Mereto BASALDELLA - AUDACE 1-3 di Tomba si disputeranno con la Tarcentina il trofeo ”G. Molaro-Gp Manazzone”. Già nelle prime battute di gioco i biancoazzurri affondavano con Simaz. La sua conclusione veniva deviata in angolo dalla barriera. Seguivano due a-zioni di Rubin, la prima con tiro di poco alto, la seconda, al 12’, portava in vantaggio i ragazzi allenati da Bruno Jussa. Due minuti più tardi un’occasione veniva propiziata da Domeniš, ma il suo traversone non veniva raccolto da Duriavig. Ci provava ancora Domeniš, il pallone finiva di un palmo a lato. Si facevano vedere i padroni di casa, e Clavora era bravo a mettere il pallone in angolo. Al 18’ arrivava il raddoppio di Rubin, che servito da Massera saltava due avversari spiazzando anche il portiere. L’Audace teneva in mano le redini del gioco andando vicina al terzo gol con le conclusioni di Domeniš, Rubin, Simaz e Duriavig. Su pasticcio difensivo al 27’ il Basaldella accorciava le distanze, subito ristabilite tre minuti più tardi da Simaz su calcio di punizione concesso per atterramento di Almir Besič, anche oggi tra i migliori in campo nonostante le sue precarie condizioni fisiche. Nella ripresa l’Audace controllava il gioco, sfiorando ancora il gol con Braidotti. A tre minuti dalla fine un calciatore del Basaldella veniva espulso per proteste. I cividalesi “bocciano” il Tolmino Scambio di doni al termine dell’incontro di bocce Il 41. incontro amichevole internazionale di bocce a quadrette tra la Bocciofila Ducale di Cividale e la rappresentativa slovena di Tolmino, svoltosi domenica, ha registrato il successo dei cividalesi per 128-65. Il maltempo non ha rovinato la manifestazione, che si é svolta presso il bocciodro-mo “Ai buoni amici” nel solito clima di amicizia e simpatia. Al primo posto si é classificata la quadretta civi-dalese formata da Osgnach, Bevilacqua, Cicigoi, Miani e Caracciolo, seguita da Dor-lig, Rudi, Rizza, Mondo e Vogrig. Terzo posto per Olivo, Gus, Faraca, Borghese (Rak) e Saccavini, che hanno preceduto gli sloveni Schil-ling, Cargo, Tinta, Gruntar e Gruden. La gara di ritomo é prevista a Tolmino per sabato 24 settembre. La Cividalese in corsa per l’unico posto ancora disponibile Spareggi, passa il Sovodnje Con il successo esterno ottenuto sul campo di Chiarbola grazie alla rete messa a segno al 1’ da Casagrande il Sovodnje é praticamente promosso in Prima categoria. I ragazzi del presidente Gianni Marson conducono la classifica del girone di spareggio con 7 punti precedendo la Cividalese -all’ultimo secondo i ducali grazie al gol di Lena hanno superato il Valvasone - ed il Palazzolo, che si é imposto in trasferta sul fanalino di coda Visinale. Entrambe queste formazioni sono a quota 5. Seguono a quota 3 Valvasone e Chiarbola, chiude il Visinale con 1 punto. Nell’ultima giornata l’unica squadra tranquilla sarà il Sovodnje, che ospiterà la Cividalese. Valvasone-Palazzolo e Visi-nale-Chiarbola sono le altre due gare in programma. Impossibile fare pronostici su chi affiancherà il Sovodnje nel salto di categoria. Roberto Saggio, il giocatore su cui sono puntate molte speranze per l’Italia Mondiali Usa, domani si parte Questa sera, con la cerimonia di apertura a Los Angeles, si inaugurano i Mondiali di calcio 1994. Si prevede una vera e propria “scorpacciata” televisiva con la Rai e Telemontecarlo che trasmetteranno tutte le partite in programma. C’é molta attesa per vedere all’opera gli azzurri di Sacchi & Matarrese dopo le re- centi prove non proprio esaltanti fornite contro Finlandia, Svizzera e Costarica. La vera Italia forse la vedremo nella prima u-scita contro l’Eire. La formazione di Sacchi rimane comunque tra le favorite del torneo, assieme a Germania, Olanda, Brasile e Argentina. Ma é possibile che emerga una squadra outsider, ad esempio la Co- lombia. Le nuove regole - le prime due squadre di ogni girone e le migliori quattro seconde accederanno alla seconda fase, quindi si proseguirà ad eliminazione diretta - potranno capovolgere gli equilibrii dimostrati fino ad ora dalle squadre. L’augurio é soprattutto quello di vedere un campionato divertente. SABATO 18 ■ DOMENICA 19 ■ LUNEDI’ 20 ■ MARTEDÌ’ 21 ■ MEROOLEDI’22 Germania Bolivia ore 21 Spagna Sud Corea ore 01.30 Usa-Svizzera ore 17.30 ITALIA-Eire ore 22 Colombia Romania ore 01.30 Belgio-Maroeco ore 18.30 Norvegia Messico ore 22.00 Camerun-Svezia ore 01.30 Brasile Russia ore 22.00 Olanda Arabia Saudita ore 01.30 Argentina-Gretia ore 18.30 Germania Spagna ore 22.00 Nigeria-Bulgaria ore 01.30 Romania Svizzera ore 22 Usa Colombia ore 01.30 Kronaka GRMEK Hlocje -Topoluove Dobro jutro Petra! V torak 7. junija se je v čedajskem Spitale rodila Petra Vogrig. Kar jo bo mama cingala za jo zaspat ji ne parmanjkajo piesmi, sa’ že od otroških liet pieje v zboru Rečan, kikrat je zapi-ela tudi na sejmu beneških piesmi na Liesah an če je v kaki družbi, na stuojta se bat, naglo jo “intona“ kako. Če na bo zadost kaka pie-smica, mama ji tudi predstavi kako igrico, sa’ igra tudi v Beneškim gledališču. An tata? Tata jo pa lepuo navade plesat naše stare plese, početauko, potresau-ko, sa’ je biu med ustanovitelji folklorne skupine 2i-vanit. Če niesta še zastopil novi matajur Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.I. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst / Trieste m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 39.000 lir Poštni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - DISTRIEST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Letna naročnina 1500.— SIT Posamezni izvod 40.—SIT Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% duo sta srečna mama an tata čičice, vam pa napišemo: mama je Carla Loszach -Martinkna iz Topoluovega, tata je pa Alessandro Vogrig - Konšorju iz Hlocja, ki kupe z mamo Silvano darži v rokah znano gostilno an tratorijo. Carli an Sandru čestitamo, Petri želmo, de bi bla nimar srečna, zdrava an vesela. Za nje rojstvo se vesele tudi kulturno društvo an zbor Rečan iz Lies an Beneško gledališče. Ah, na smiemo pozabit napisat, kar so nam parpo-ročil parjatelji mlade družine: Kuakec, jih manjka še... sedam! SV. LENART Skrutovo Rodiu se je Alessio V nediejo 5. junija je v Tarstu paršu na sviet liep puobič, Alessio, ki je par-nesu puno veseja mladi družini iz naše vasi. Njega mama je Eliana Sdraulig iz Klenja, tata pa Cristian Co-dromaz taz Kosona, vasica v kamunu Prapotno. Za rojstvo Alessia se vesele pru vsi, tudi noni Giordano Blaščju iz Ušivce, ki je tudi predsednik zbora Matajur iz Klenja, nona Olga Blaži-nova iz Oblice an vsa žlah-ta. Alessiu želmo, de bi rasu zdrav an veseu an de bi bluo njega življenje zaries lepuo. DREKA Barnjak Zbuogam Franc V videmskem Spitale je umaru Francesco Bergnach Franc Duodru iz Bamjaka. Imeu je 73 liet. Na telim svietu je zapustu sina Fabrizia, hči Gilberto, neviesto Fabiolo, zeta Giordana, majhanega navuoda Mattea, sestro, brata, kunja-de an vso drugo žlahto. Na pogrebu, ki je biu go par Devici Mariji na Krasu v sriedo 8. junija so parne -sli tudi galjardet od bivših borcu an “reduci”, sa’ tudi Franc je preživeu dvie lieta svojega življenja kot pražo-nier v Nemčiji. Z njega smartjo bomo imiel tle v dreškem kamunu še ’no hišo zaparto. PRAPOTNO Obuorča Smart mladega moža Družina, vasnjani an vsi tisti, ki so ga poznali, nieso mogli viervat, de nas je za nimar zapustu Claudio Sni-darcig iz naše vasi. Biu je premlad za umriet, sa’ je i-meu samuo 49 liet. Umaru je v čedajskem Spitale v če-tartak 9. junija, njega pogreb pa je biu v Obuorči v saboto 11. V veliki žalost je pustu ženo, brate, kunjade, navuode an vso žlahto. Claudio je biu šu vič krat na križarjanje, na kročero, ki jih je organizu Novi Matajur an tekrat smo ga spoznal kot simpatičnega člo-vieka an tajšan nam ostane v spominu. NEDISKE DOLINE Klaša ’29 se je zbrala Lietos so dopunli, al pa dopunejo, sa’ imajo cajt do 31. dičemberja, 65 liet življenja. Za praznovat tel liep moment svojega življenja so se zbral tisti od klaše ’29 naših dolin. Bla jih je liepa kompanija, sa’ se jih je zbralo nih 35. Parvo so šli h maš, ki je bla v Spietre, potlè pa na vičerjo gor h Škofu v Podboniescu. De bi se zbieral še puno liet jim vsi mi iz sarca želmo. ŽPETER Ažla Dva dni sejma Ažla je duga vas, takuo de so jo arzpartil na dva k-raja: sever an jug, nord an sud. Sevieda, so vsi parjatelji med sabo, pa kar se ušafajo na partiti balona, ki jo organizava komitat za Ažlo že od lieta 1985... se gledajo ku pas an mačka... sevieda, dokjer partita na pride h koncu, potlè se zberejo vsi kupe za popit an sniest pastošuto an ratajo spet parjatelji. Takuo bo an lietos. Partita “Ažla nord - Ažla sud” bo v saboto 18. junija ob šesti popudan na športnem igrišču v Spietre. Po tekmi, ob osmi zvi-čer, bo vičerja v gostilni “Rinascita” an za se vpisat se muorta obarnit pru tle. Naj še doložemo, de divjačino (selvagino), jo šenka skupina jagru tele vasi. Ob 21.30 bo tudi tombo- la za veselje vsieh! Drugi dan, v nediejo 19., špietar-ska kamunska aministra-cjon an skupina Ana iz Ažle organizajo senjam skupine Ana an senjam republike. Ob deseti bo maša, ob danajsti položejo šopek rož pred monumentam padlim za svobodo, opudan bo paštašuta za vse an ob dvieh tekma, gara balinca-nja med vasmi Ažla an Kle-nje. Na stuojta parmanjkat! Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 20. DO 26. JUNUA Podbonesec tel. 726150 Mojmag tel. 722381 Manzan tel. 740032 OD 18. DO 24. JUNIJA Cedad (Minisini) tel.731175 Studio immobiliare BRAI DOTTI Una soluzione in più per vendere o comperare casa Informazioni senza impegno Via De Rubeis 19, Cividale - Tel. 731233 BČIKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA CEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 FILIALE DI CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 CAMBI - Martedì MENJALNICA -Torek 14.06.1994 valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 11,80 12,30 — Ameriški dolar USD 1570,00 1615,00 1599,18 Nemška marka DEM 958,00 978,00 966,68 Francoski frank FRF 279,00 288,00 283,59 Holandski florint NLG 851,00 876,50 862,51 Belgijski frank BEF 46,25 47,70 46,97 Funt Sterling GBP 2390,00 2462,00 2421,96 Kanadski dolar CAD 1133,00 1170,00 1158,41 Japonski jen JPY 15,25 15,70 15,45 Švicarski frank CHF 1130,00 1166,00 1142,27 Avstrijski Šiling ATS 135.50 139,50 137,47 Španska peseta ESP 11,50 12,00 11,78 Avstralski dolar AUD 1150,00 1187,00 1177,32 Jugoslovanski dinar YUD — — — Hrvaška kuna HRK 255,00 265,00 — Europ. Curr. Unity ECU — 1865,28 CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 6,75% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 6,25% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 6,25% - taglio minimo 5 milioni tecno TV • VIDEO • HI-FI AUTORADIO SATELLITE TV INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO • RIPARAZIONI SUPER OFFERTA!! SOLO DA NOI!! TVC CGE/IMPERIAL M2700 27” TVC CGE/IMPERIAL ICARO 14” TVC TELEFUNKEN SR255 25” St.+Tvd AUTORADIO SONY XR3200 front, asportabile SISTEMA HI-FI PIONEER N50 VIDEOREGISTRATORE AMSTRAD VCR9602 VIDEOREGISTRATORE SHARP 4 testine VCA52Y VIDEOREGISTRATORE NORDMENDE 1404 Show view RATEAZIONI - CONSEGNA A DOMICILIO - PREVENTIVI GRATUITI CIVIDALE DEL FRIULI - VIALE LIBERTA’ 28/D (di fronte al deposito corriere Rosina) - TEL.0432/700739 699.000 Radio THOMSON alimentazione batterie 15.900 299.000 Riproduttore + Radio CAPSONIC CP430 24.900 989.000 Radiosveglia SABA PERSONAL TIME 24.900 298.000 SCOPATUTTO ALFATEC 69.000 749.000 BIDONE ASPIRATUTTO ALFATEC 99.000 419.000 Impianto satellite fìsso parabola 85 cm. 425.000 599.000 Impianto satellite per RAI1-RAI2-Canale5-Rete4-Italial 980.000 749.000 Impianto MOTORIZZATO tripla banda 2.050.000