List 38.
Velikonemške  namere.
Ko so se prvikrat čuli pri nas glasovi o ciljih velikonemške politike, do mora namreč Nemčija prodreti do Adrije, zdelo se nam je tako govorjenje smešno in neverjetno. Potem smo izvedeli, da se je svoj čas Bismarck pogovarjal s knezom Gorčakovim, kako bi se razdelila habsburška monarhija.   Bismarck je glede na tak načrt
Stran 372.
zahteval za Velikonemčijo vse tiste pokrajine našega cesarstva, v katerih rabijo latinske črke in se drže zapadnih cerkva, torej katolicizma in protestantizma. Na tem stališču stoje v Nemčiji še dandanes, in Schonerer-janci v Avstriji si hočejo delo olajšati s tem, da bi poprej kolikor možno izpodkopali katolicizem med avstrijskimi Nemci in kolikor možno, tudi med avstrijskimi Slovani, ker bi tem potom olajšali pozneje delo veliko-nemškemu razširjenju.
A Nemčiji bi sama Avstro-Ogrska niti ne zadoščala, temveč jej je tudi potrebna vsa Rusija, in dandanes zidajo Nemci že Bagdatsko železnico in sicer z namenom, da bi Velikonemčija tudi od vstočne strani zasegla ves Balkan in tako združila avstro-ogrske dežele z Balkanom, Malo Azijo in z deželami, ki se raztezajo od Male Azije proti izhodu. Vodotoki, ki se zidajo, ali ki se imajo zidati na Nemškem, niso le gospodarskega, temveč tudi vojnega pomena, in so jih napravili radi bodočih vojn, zlasti proti Rusiji.
Iz dejanskega delovanja velikonemške politike in iz raznih pojavov moremo presoditi, da se Nemčija hoče v prvi vrsti razširiti v Evropi sami in v bližnji zapadni Aziji. Vse naprave, da se poveča poleg trgovinske tudi vojna mornarica Velikonemčije, dokazujejo brez vsake dvojbe to, da se Nemčija pripravlja za velika dela, za razširjenje svojih sedanjih mej v Evropi in v drugih svetovih. Nemčija v dosego teh namenov deluje na to, da bi se utrdila Turčija, ker jo meni potrebovati proti Avstro-Ogrski in Rusiji.
Istotako podpira Nemčija Madžare; dobrika se njim in podpira njih politiko, da toliko lažje zatirajo nema-žarske narodnosti. Kolikor bolj se slabe nema žar ski narodi na Ogrskem, tem lažje delo bode imela Nemčija v bodočnosti ob izvrševanju svojih načrtov.
Kjer nasaja Nemčija svoje naselbine, tam se nadeja nacijonalno-političnih uspehov; to dejstvo je od velikega pomena za naše, pa tudi za ruske diplomate. A tudi nas Slovence zadeva močno. Nemška gnezda po slovenskih deželah bi takrat, ako bi prišlo do izvajanja nemških naklepov, mnogo koristila Nemcem. Zato mora biti naša skrb, da se ne okrepe in ne pomnože, na veliko škodo našo.
V prvi vrsti, kakor smo omenili, se hoče Nemčija polastiti naše monarhije. Letos je izšla v Berolinu knjižica z naslovom: Naloga Nemčije, kakor velike in svetovne sile". Potreba zahteva, da se v interesu našega cesarstva in vsega Slovanstva seznanimo vsaj na kratko z njeno vsebino. V uvodu pravi pisec med drugim, da je treba Nemcem oči obrniti proti vzhodu; oni imajo sa*no jednega nevarnega nasprotnika na vsej zemlji, in ta je Rusija! Ker pa ima tudi Anglija le jednega, in sicer ravno istega sovražnika, in ker nimajo Nemci na vsem svetu niti jednega krepkega, zanesljivega in blagohotnega prijatelja, je potrebno, da Nemčija in Anglija skupno postopate nasproti Rusiji.
Jeziki malih narodov, ki niso sposobni za življenje, in ki so torej neopravičeni, morajo takrat prenehati, da ne bodo zavirali sosedov v borbi za obstanek.
Evropa je dandanes po mnenju pisca one brošure premajhna, da bi hranila trajno dve veliki svetovni državi. Doslej so bili v Evropi trije tekmujoči vojni tabori: Romanizem, Germanizem in Slavizem. Med Grmanizmom in Slavizmom pa mora priti končno do boja za prvenstvo v Evropi.
Potem piše doslovno: „Samo narodi, ki so veliki po zemljižču, naseljenju, pomočkih in izvrševanih delih, ostajajo na življenju. Ravno tako le taki, ki imajo nekako jednotno, okroženo obliko, katerih meja je kratka v razmeri z velikostjo dežel, in kateri narodi sezajo kar možno, mnogostranski do morja. — Nobena velesila, ki ima moč življenja, ne more trpeti tacega klina v svojem lastnem mesu, kakor ga zaganja Češka med severom in jugom Velikonemčije. — Pridruženje zaveznonemške Avstrije je za Nemčijo življensko vprašanje, kakor komaj katero drugo. V tej ali v oni obliki, najprej v rahli obliki, vsekakor pa brez zastopstva v velikonemškem državnem zboru, je to le vprašanje časa. Ako se nam ne posreči to, bomo morali poviti jadra pred slovansko veliko povodnijo. — Naša prva naloga je v tem, da se pomaknemo zopet k sredozemskem morju, da vzamemo Trst. — Ker Habsburžani še niso prelomili trozveze, ne moremo vdreti v Donavsko državo; ne smemo pospeševati niti njenega razpada. Ako pa se poruši trozveza prej ali slej, potem morajo biti Nemci pripravljeni in z močno roko poseči vmes in nastopiti dedščino ob Donavi. Glavna stvar pri tem je, da se izvrši to, predno se okrepi Rusija. Jedna glavnih težav bo za Velikonemčijo v tem, kako da odškodujejo Italijo, kajti Primorske in Trsta ne morejo Nemci prepustiti pod nobenimi pogoji. — In ravno nacrtani, oziroma v Avstriji letos sklenjeni veliki vodotoki, namreč med Renom, Donavo, Labo, Odro in Vislo morajo vsakomur predočiti naravno, zemjepisno, politično zvezo vseh teh porečij in jo istočasno pospešujejo, to se pravi, spravljajo Avstro-Ogrsko v krog politične sile Velikonemčije". — Potem ščuva pisec avstrijske Nemce, da naj ne izpolnjujejo nikakih dolžnosti nasproti Habsburžanom.
f Tu smo navedli samo par odlomkov, par misli iz cele brošure, v kolikor so zanimive tudi za nas, v kolikor je dobro, da se poučimo o velikonemških namerah. Ti nemški naklepi naj nas bodre še k večji delavnosti, da vzbujamo svoj slovenski narod, da mu kažemo pot, po kateri naj stopa, da ga poučujemo, da je del velikanskega slovanskega rodu. Potem bode vedel, ako napoči ura odločitve, kaj mu je storiti, potem bode nemška ideja naletela na odpor, kakoršnega mora poroditi samo slovanska zavest in odvažnost.