DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, z* inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335, Štev. 7 Sobota, 23. januarja 1937 Leto XII Kaj je najpotrebneje delavskemu razredu v naši državi Zagrebška »Slobodna Riječ« z dne 2. januarja t. I. pravi med drugim: Za nami je burno leto, čegar epizode dejansko predstavljajo šele uvod v odločilne dogodke. Svet se nahaja na preokretu ne le v mednarodni politiki, ampak tudi v naši državi. Dogodki so stalno udrihali po delavskem gibanju in je delavstvo v minulem letu moralo nositi veliko Pezo situacije in jo premagati. V splošnem političnem vrvenju so se pojavile razne nove organizacije z namenom, da pritegnejo delavce in nameščence ter povedejo v boj proti našemu razrednemu in marksističnemu delavskemu gibanju. Pod tem geslom se je vršila borba naših nasprotnikov proti nam. Nedvomno bi bil naš boj proti nasprotnikom' našega strokovnega in kulturnega gibanja mnogo lajši, če bi imel delavski razred v državi svoje samostojno neodvisno politično gibanje. Vsi nasprotniki našega strokovnega in kulturnega gibanja navalju-jejo na nas z izrazito političnimi parolami. Nova politična situacija v rzavi, ki je nastala z odpravo avtoritativnega režima, je pripravila pogoje za ustanavljanje raznih konku- S uelavskih in hameščenskih , + *se jneščanske stranke bi si rade pravočasno zagotovile delavske glasove. Naši poizkusi, da obnovimo svoje politično delovanje, doslej ni uspelo. Leto 1936. je bilo izpolnjeno s temi našimi napori — dasi nismo uspe]j —, so naše akcije vendar na-j£*°b°k odjek med delavstvom v stnil, ayi’ Spoznanje, da je sarno-ni? ^.'tično življenje in vpraša-nntrf>i novitve naše politične stranke m k tolik» dozorelo, da se reda VeČ odstaviti z dnevnega V- oMi nas politično živi in tr] v. bivše politične stranke ' ca',1^.ve S(> našle modus vivendi, in , ^j!! no jakoi živahno delujejo in ■ +IJ0 svo^ Politični boj s stališča interesov vladajočega razreda. 1 n tem moramo povdariti, ali o So vsc. stranke brez razlike nasnrrT opo?iciii a'i lojalne, edine v naše vanj11- da bi se ustanovilo vse inSaKmosto.ino politično gibanje: se bore raz,ike Poudarjajo, da kratična ^ demokracijo in za demor kracija prS; Pf_ P°staja ta demo- interese delavci 3’ kadar, Rre,za dokazuje najboHeCSla ^zreda, kar no nam mora torei mo računati z nJ.'1’’da "e ™re- ne na desni, žal tudi 2"°' : n„x0 n-ihonin niiTTi ne na ,ev'. ker nase gibanje nuna nikjer ickrpnih prijateljev. Boj proti socialistični in marksistični ideologiji šc Sknr..ni kdar ni bil izraziteje formuliran k-i kor danes. To je vzrok, da s skrbjo jn dvomom motrimo razvoj demokratskih razmer v naši državi. VSe j0" t,ei. dokler se delavstvu onemogoča samostojno politično življenje in vse dotlej, dokler se na sedanji način Pobijajo tradicionalne svobodnjaške elavske ideje smo opravičeni, da vomimo o iskrenosti demokracije, slavo na vseh straneh, v Kun proti Iažnjivi demokraciji nlo r» * dclavsko Politično gibanje. Brez tega ni zdravega političnega razvoja. Delavstvo in davki v proračunu za leto 1937/38 Finančni minister računa, da bo dobil 310 milijonov dinarjev, t. J. 15 milijonov vel kot v pretek em letu Finančni minister je predložil parlamentu osnutek novega državnega proračuna za I. 1937-38, iz katerega je razvidno, da računa s povišanjem tkzv. neposrednih davkov za 180 milijonov dinarjev. Po predlogu finančnega ministra se bo med vsemi davki (poleg davka na poslovni promet, ki ga plačuje konzument) najbolj povečal donos uslužbenskega davka in izrednega doprinosa k uslužbenskemu davku (katerega plačajo nameščenci). Uslužbenski davek je znašal: 1936-37 1937-38 milijonov 220 232 +12 izredni doprinos pa 75 78 +3 295 310 +15 Donos davka delavcev in nameščencev bo torej v 1. 1937-38 za 15 milijonov dinarjev večji kot v lanskem letu. Davek sam se sicer ne bo povišal, pač pa je finančni minister mnenja, da se bo zvišalo število zaposlenega delavstva, vsled česar bodo dohodki narasli. Izmed vseli davkoplačevalcev plačujejo delavci in nameščenci svoje davke najbolj točno in v redu. Utajiti ne morejo niti pare davka, ker se jim odtegne neposredno pri izplačilu mezde -oz. plače in seveda ne morejo biti tudi ne v zaostanku s plačilom1. Vsi drugi davkoplačevalci imajo možnost, da na en ali drug način prikrijejo svoje dohodke z vlaganjem napačnih davčnih napovedi itd., le delavec in nameščenec ne. d.‘i-7 *ii ». • .i •» i ■ . .a i v ta- ko imenovanem »poslovnem svetu« velja dandanes prevejanec, ki zna najboljše obrnažiti državo za davek, kot pravi junak dneva, ki ga vse občuduje. Le tu in tam izbije kakšna davčna afera na dan, ki daje samo slutiti, koliko tega ostane skrito, nevidno in za državno blagajno nedosegljivo. Delavec in nameščenec sta pa tudi sicer, kot konsumenta, najboljša in sorazmerno gotovo največja davkoplačevalca. Saj morata kupiti vse, kar rabita za življenje. Vse pa je dandanes obdavčeno z indirektnimi davki. Med direktne davke šteje tudi davek na poslovni promet (to je čisto konzumski davek.. ki ga prodajalec do zadnje pare zaračuni kupcu), tega plačata delavec in nameščenec gotovo ogromen del. Iz naslova tega davka je dobil finančni minister v letu 1936-37 660 milijonov, v 1. 1937-38 pa upa, da se bo donos tega davka povišal za 100 milijonov dinarjev. V svrho primerjave donosa posameznih davkov objavljamo spodnji pregled po novem državnem proračunu: proračun predlog razlika v milijonih 1936-37 1937-38 zemljarina 450 460 + 10 zgradarina 270 280 + 10 pridobnina 280 310 + 30 rentnina 40 40 — družbeni davek in davek na dividende 190 190 uslužbenski davek 220 232 + 12 samski davek 2 2 — obresti 20 20 — 1472 1534 + 62 davek na poslovni promet 660 760 +100 voznina 7 7 — izredni doprinos k uslužbenskemu davku 75 78 + 3 plačila dolgovanih davkov 85 100 + 15 2299 2479 +180 Ako odštejemo od celokupne predvidene vsote neposrednih davkov davek na poslovni promet, voj-nico, samski davek in dolgovane davke, bodo plačali posedujoči 1400 milijonov davkov, okroglo en milijon delavcev in uslužbencev pa 310 milijonov od svojega več kot pičlega zaslužka, od katerega jim ne ostane ničesar, ker zadostuje komaj za sproti. »Prijatelj Prirode" — razpuščen Ob zaključku lista smo prejeli: Z odločbo kraljevske banske uprave Driiiske banovine od 12. januarja: 1937 II. br. 943-37 je na osnovi § 11 zak. o združenjih, zborih in dogovorih zabranjeno vsako nadalj- nje delovanje Delavskemu turističnemu društvu »Prijatelj Prirode«. V Sloveniji so z odlokom banske uprave razpuščene podružnice v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju in Trbovljah. Sreina svobodna Švedska Kriza pod vodstvom socialne demokracije premagana Vi torek, dne 12. t. m. je bilo otvorjeno novo zasedanje švedskega parlamenta s kraljevim nagovorom (ki ga izdela vlada). Blagostanje v državi se je izboljšalo. Državni dohodki so se povišali. V novem proračunu so predvidene znatne postavke za odplačilo državnih dolgov. Proračun je vravnovesen. Dohodki in izdatki dosegajo višino 1291 milijonov švedskih kron. Računajo, da bo dotok na davkih letos višji od lanskega leta za 59 milijonov. Zvišali se bodo izdatki predvsem za socialno skrbstvo, za poboljšan j e plač državnim uradnikom in učiteljem, kakor tudi za odplačilo kratkoročnih dolgov, ki jih je vlada napravila lansko leto za odpravo gospodarske krize. ❖ Tako izgleda državno gospodarstvo na Švedskem, kjer kakor zna- V vseli naprednih in razvitih deklah ima socialistično politično gibanje ogromen vpliv na razvoj politične kulture. In ono. kar je koristilo velikim zapadnim demokracijam in kar je podprlo njih politični napredek, zakaj bi to ne moglo veljati tudi za naše razmere? no vladajo socialni demokrati s podporo kmetov. Švedski delavci imajo danes najvišje plače od vseh delavcev v Evropi. Pri nas pa se trudi meščansko časopisje, da bi prepričalo javnost, kako pogubno je za državo, ako pridejo socialisti na krmilo. In gospodje. ki bi morali skrbeti za blaginjo naroda, pa hodijo po deželi zabavljat čez socialiste ter internacionalo. pri čemer še skrbe za to. da se delajo delavskim organizacijam in ustanovam čim večje zapreke ter jih ovira v njihovem delovanju. Razvoj v pravcu socializma na severu dokazuje, kdo more ustvariti pravo blagostanje naroda in preprečiti korupcijo-, ki razjeda narod in državo. Po občinskih volitvah na Finskem Finski socialni demokrati — 30 odstotkov občinskih odbornikov Na Finskem so socialni demokrati dobili pri občinskih volitvah ,30 odstotkov vseh mandatov. Mnogo delavcev pa je nezaposlenih in niso mogli voliti, ker niso plačali davkov. V glavnem mestu Finske so dobili socialni demokrati 24 mandatov, vseh je pa 59. Pastirski list Škofov Pastirski list škofov za post Zagrebška škofovska konferenca, ki je zborovala več dni, se je bavila »s sovražniki cerkve«. Sklenila je, da izda pastirski list za post, v katerem bo temeljito razložila vse vroke komunizma od početka^ ter priporočala v zmislu papeževih okrožnic »stanovsko ureditev družbe« ali kakor pravimo navadno »korporacijske države«, kakor je uvedena v fašistični Italiji. V stanovski državi bi razlika, da bodo bogati stanovi volili bolj brez skrbi svoje zastopnike (če ne bo diktatura brez volitev, kot v Avstriji), ki bodo v večini. V t' Neprijetno je za te ljudi v demokraciji, če jih preglasujejo oni, ki se jim gode socialne in politične krivice, v stanovski državi bi pa to ne bilo več mogoče. Stanovska oblika vladavine je torej očitno naperjena proti delavstvu, proti narodu. Glavno vprašanje je povsem drugo. Gre za socialno pravičnost in politične svoboščine, za enakopravnost državljanov. In kdor te noče, kdor sc proti tej bori, je pristaš nadvlade in diktature razreda nad razredom. Z ozirom na vse krivice, ki se vrše v človeški družbi, bi so morala gospoda postaviti na stališče pravičnosti, boriti se za pravice z onimi, ki se jimi godi krivica. Upamo, da bo razvoj sam dokazal, kako napačno je stališče, ki zagovarja to ali ono diktaturo. Ali si Ze poravnal naroi-nlno? Ako še ne, stori takof svojo dolžnosti dama m m sveh* Boji pred Madridom in Malago Uspehi vladinih čet pred Madridom — zaustavljena nacistična ofenziva pred Malago Vladine čete so ponesrečeno Francovo ofenzivo na fronti med Pouzelo in Villanuevo izkoristile s tem. da so same prešle v protinapad. Na prej omenjeni fronti so potisnile sovražnika domala nazaj v izhodne postojanke, v univerzitetskem naselju so ga pregnale skoro docela, na jugozapadni strani pa so začele ofenzivo in v torek, dne 19. t. m. zavzele višino Cerro de los Angeles. Boj, ki je divjal na tem mestu, je bil izredno krvav. Naskok je izvršila tuja prostovoljska brigada, ki jo je podpiralo 5 tankov in 50 oklopnih avtomobilov. Pri tem so napadalci vjeli 300 nacistov, zaplenili 2 topa, 140 strojnic, 60 oklopnih voz in mnogo drugega vojnega materijala. Ker Socialistična zmaga v Lille Brat mrtvega notranjega ministra Salengra izvoljen V mestu Lille so se vršile nadomestne volitve za poslanski mandat pokojnega socialističnega notranjega ministra Salengra. Kandidiral je Salengrov brat, ki je dobil 9800 od celokupnega števila 17.500 oddanih glasov. Napram volitvam v maju 1936 je dobil Salengrov brat 1100 glasov več, dočim je komunistični kandidat dobil 800 in desničarski kandidat 600 glasov manj. Pet bomb v Lizboni Na Portugalskem tudi vre V noči na 21. t. m. so v Lizboni eksplodirale štiri bombe, ki so povzročile znatno škodo. Položeni sta bili dve pred »Španskim domom«, kjer je bila veselica, tretja v portugalskem radijskem klubu, četrta pred prosvetnim ministrstvom in peta v bližini glavne radijske postaje. _______________________ Japonski parlament proti oboroževanju Odstop vlade Japonski parlament je odklonil ogromne kredite za oboroževanje ter grajal zunanjo politiko vlade. Hiroteva vlada je morala odstopiti. Nemški škofje so se potožili papežu. Kljub vsem udanostnim izjavam fiihrerju in zagotovilom solidarnosti v boju proti komunizmu, nacisti v Nemčiji še vedno preganjajo duhovnike, zapirajo samostanske šole vlačijo duhovne sobrate pred sodišča radi nemoralnih deliktov itd. Preganjanje cerkve v Nemčiji je napotilo škofe, da so poslali posebno deputacijo k papežu, potožit mu svoje gorje. Ku u •» ? Tone Maček: Srečka Svetega Vincencija Predvsem bi gospodu Gosto-levcu pokazal hrbet: in nič več bi ne nosil jeruša in kislih kumare njegovemu koucipijentu. Za polovico bi si kupil veliko hišo z mnogo stanovanji, od katerih bi pobiral najemnino, ostalo polovico bi pa dal v hranilnico. Od najemnine iu obresti bi lahko udobno živel. Mogoče bi se celo oženil. In pri tej misli mu je vstala pred očmi kuharica Barbka v gostilni »Pri grozdu«. Vendar zaenkrat si v tej smeri še ni upal razvijati svojih načrtov. Spomnil se je tudi edine svoje sestre, ki je že več let ni videl. Revica še tudi ni imela nič dobrega na svetu. Nekie daleč na kmetih služi za deklo. Ko bom bogat, jo vzamem k sebi za gospodinjo. Bo vsaj na stare dni preskrbljena. S takimi mislimi se je končno spravil v posteljo. Irmel pa je nemirno spanje in vstal je nespočit, že precej pozno. Hitel je v službo, da pospravi pisarno, a ko je prišel kon- pa so bile postojanke na višini izpostavljene ognju sovražnikovih baterij iz okoliša, so se vladine čete umaknile v izhodne postojanke z vsem vojnim plenom. Položaj pred Madridom se je spremenil v korist branilcev mesta. Napad Francovih črncev na pristaniško mesto Malago je obtičal v ognju vladinih obrambnih čet pti Marbelli. Pri tem mestecu se je vodila te dni ena najkrvavejših bitk, v kateri so nacisti pretrpeli silne izgube. Na fronto pred Malago je vrhovno poveljstvo vladinih čet poslalo več odredov prostovoljskih brigad. Na biskajski fronti ni bilo pomembnejših dogodkov. so se v petek, dne 15. januarja prekinila ter se v pondeljek, dne 18. t. m. zopet pričela. Vrše se v prostorih zbornice TOI v Ljubljani. Tako zahteva podjetje, ki pravi, da se noče pogajati na Jesenicah, češ, da ne bo razpravljalo pod pritiskom ulice. ^ Proti novemu osnutku kolektivne pogodbe, izdanemu od K ID, je zastopstvo delavstva predložilo proti-predloge. Pri tem je tudi naglasilo, da ti predlogi predstavljajo največ, na kar more delavstvo pristati. Podjetje je prctipredloge pregledalo, ni se pa o njih izrazilo. Sedaj se dela na tein, da se delavci, ki so po novem osnutku KID uvrščeni v osem: skupin (po vrsti dela, profesiji itd.), v te skupine pravično uvrste. Po razvrstitvenem seznamu, ki ga eipijent, se je vprašujoče ozrl na Roženkranca. ker je našel še vse narobe, prvič kar pomni. Vzel je klobuk in rekel, da se čez deset minut zopet vrne. Roženkranc je hitel, da konča v tem času pospravljanje, vendar je nazadnje še pozabil naliti vode v umivalnik. Z Roženkrancem je bil odslej velik križ: polovico naročenega je pozabil, a drugo polovico je opravil narobe. Akti, ki jih je prepisoval, niso nikdar soglašali z originali; kuverte je pisal z neko mrzlično brezbrižnostjo, d katere so jo ločile košate vrbe. ki so lahko takoj uresničile njegov ideal o senčnatem nasadu. Druga na položni brežuii gori nad mestom, tik pod Goričnikovim viiioirradoni, odkoder je bil diven razgled na mesto iu okolico. Poizvedoval je, kako in kaj je s prvo: žal je bila že prodana in lastnik je samo čakal, kdaj bo ukinjena denarna zapora, da si zamore tam/ postaviti vilo. Druga je bila še na razpolago. Roženkranc je vsako popoldne šel enkrat ali dvakrat tam mimo. Obstal je in jo meril z očmi. Svojo vilo bi postavil tule doli ob cesti. Ne čisto pri cesti, ampak malo vstran, radi prahu. (Dalje prihodnjič.) Pardnevna prekinitev pogajanj Pogaianla med KID in delavstvom Zopet smrtna nesreia v mežiškem rudniku Pri razstreljevanju v rovu na Heleni, dne 21. t. m. je prezgodnja eksplozija raznesla glavo 49 letnemu strelskemu mojstru Rudolfu Obrezi, ki je služil že 28 let pri rudniku. To je že druga smrtna nesreča v razdobju enega meseca. K -i Rudarji v Stanovskem tekajo na mezde Da prisilijo upravo, da jim izplača zaslužek, so zopet zapustili delo Kakor je bilo predvideti, se je zgodilo. Uprava rudnika »Stanovsko« se zopet ne drži določb zakona, niti sporazuma iz lanskega leta glede plačevanja delavskih mezd. Do dne 18. januarja so delavci dobili izplačano mezdo komaj za polovico decembra. Ker lačni ne morejo delati. so ustavili delo. Zanimivo je, da je podjetje »nastopilo« proti rudarjem, ker so zapustili delo. sklicujoč se na določbe znane banove uredbe o stavkah, ki je izšla za časa lanskoletne stavke tekstilcev. Gospodje, ki tako dobro poznajo zakone in uredbe, ki so njim v korist, pa nočejo ničesar vedeti o § 206 o. z., ki pravi, da ima vsak delavec pravico, da takoj zapusti delo, čim mu podjetje ne plača mezde ob zapadlosti, t. j. s koncem tedna. Da se bo podjetje lahko sklicevalo na banovo uredbo, mora najpoprej plačati delavstvu, kar mu je dolžno. V sredo dne 21. t m., je v sporu posredoval nredsednik II. rudarske zadruge s. Pliberšek. Po njegovem nasvetu se je delavstvo, po številu (-krog 90, dne 22. t. m. ponovno vrnilo na delo. Miroljubnost nemškega fašizma. Notranji minister v tretjem rajhu je odredil, da ne more postati javni uradnik nihče, kdor je šele po priti’oa u rmrol j no n ega kanclerja Hitlerja izstopil iz »Nemške organizacije za mir«. Uradniki, ki so že v službi, pa ne morejo več napredovati, ako so izstopili iz prej omenjene organizacije šele po 30. januarju 1933. (»Frankfurter Zeitung«, Nr. 644/45 z dne 17. dčc. 1936.) V Angliji brani delavska stranka delavce. Angleška delavska stranka je sklenila interpelirati vlado radi odpusta potili delavcev v neki državni ladjedelnici. V državah, kjer vladajo diktature, delavce trumoma odpuščajo, pa še zajavkati nihče ne sme. Tako so zaščiteni delavci, kjer imajo politično moč in v parlamentu močno zastopstvo. Paplave v Ameriki. V Zedinjenih državah v pokrajini Indiana so nastopile velike poplave. 200.000 ljudi je brez strehe. Valovi so pogoltnili okroglo 5000 naselbin. 7s HasiU kcaiev Litija Pred volitvami obratnih zaupnikov v predilnici _ V pondeljek, dne 25. januarja se bodo vršite volitve delavskih obratnih zaupnikov v naši predilnici. Vložene so štiri liste, in sicer: Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije (rdeča glasovnica), novopečena organizacija ZZD- (bela glasovnica), NSZ (plava glasovnica) in lista disidenta g. Podlipnika (zelena glasovnica). Vse kaže, da bo zmagala lista Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije, katere nosilec je s. Vuk Viktor. Tudi v lesnih podjetjih se bodo ta mesec vršile volitve, vložene pa so samo rdeče liste. V pondeljek, dne 18. januarja je zopet začela obratovati naša predilnica na tri izmene. Dobilo je zaposlitev okrog 60 delavcev, bicer bo to obratovanje trajalo največ 6 do 8 tednov, vendar pa so vsi 7° spreJeti zadovoljni, ker ravno v VM. casu ,je najhujša zima, spomladi pa vsaK upa, da se bo že kako pretolkel, rfnh nede'jskem »Slovencu« se je nam z[lani dopisnik na jako grd in lažnjiv nnU-L- 0 „esnil ob našo organizacijo in žari r,a °dtikava nam jalovo delovanje v h„x ern ^e*u. češ, da morda razen par sa 'iu-Veselic n'smo nudili delavstvu niče-šon' - n'sn,° en* izmed tistih, ki se radi Da ^0 n* bahajo s svojim delom, povemo i a samo toliko, da smo naredili gotovo več °r organizacija JSZ, katere tajnik je on toliko hvalisani g. Lenarčič Joško. Vidi ,0 'z. tesa, da naša organizacija še obrnil3’ ?.J- a pa mirno v Gospodu za-,,nnL ce,r pa ste ‘meh tudi vi svoje za-za, aj se Pa ti niso pobrigali za dedni^.?,?’ a 0 se m' nismo. Če pa dopisnik mn /i sm° Priredili le eno veselico, cije 10 VSC Prem°ženje naše organiza- ., se Pa rdečega disidenta g. Podlip-,.'Ka “ce, je pa precejšnja zasluga vaših ljudi, da je sploh mogel sestaviti kandidatno listo. Saj je za njega agitiral in pobiral podpise hi tudi na njegovi listi kandidira vaš človek, ki je bil izvoljen na listi JR Z pri občinskih volitvah. Tudi sam se je izrazil, da to dela zato, da bi naša lista propadla. Podpisovali so njegovo listo tudi taki, ki kandidirajo na vaši listi. Sploh pa bomo o tem se spregovorili, na kakšen način se je iskalo podpise za listo... Pove- vlrfff°Vi°V’ kaiti v obratu opravlja lid knt nr -i nekdo’ ki je prav tako inva-med nho. ?S !. 'e zavrnjen. Razlike nohfup 1 Zllllanji opazovalci ne najdemo Stvih dn^011 ’ie eden pri Kotovih dru-dajno pa J,e' kar pa seveda ni mero- nje gotovn °* 'ie4 ’• inui za svoie zadrža-Kotovo tehtnejše vzroke. Soitanj Da bi^pa3! ,Žiy,in,° seda* v znamenju sloge. liena pod a ne razpadla, je postav- skoro, ffpfflrneprlSk- '^-kazalo se bo ga čudovitega eri j more nadomestiti one- delavske organizacije^ v mn'6?6 s.vot’oc?ne celoto in ki mu pravimo eUuSSrn°c*" ° stovoljna disciplina. Solidni ™ h- "'• r™" t. „1, n n trik "1 dlSCip mi- s^ - Ii ki ieK aKPa ie seveda lahko Samo človek, ki je izobražen zaupdpn Jv obrazbe in razredne zavednosti je pri’ naš manjkalo. Razen tega So Se meJ5 5","^ vtihotapili pokvarjeni _ značaji. Kako , tudi sicer označimo človeka, ki je n nr med stavko letal ponoči naokoli budit in Pozivat svoje tovariše, naj pridejo stražit a Preprečijo prihod stavkokazov, podnevi’ ' “.•se je opravičeval pred gospodi, da bi no ?rišel na delo, k' mogel v tovar-• 1 akih pokvarjencev je nekaj med nami, se sedaj silijo v ospredje in hodijo na li1 pe, Pa menda niti ne opazijo, da se jim maslo cedi z glave. Ostali delavci še ne zLodn0 pAav Pretehtati vsega, kar se je vesti .' znak prebujenja njihove za- enev nna,- vidimo v tem, da v njih vstaja noni7-ui£ .Pokvarjencem in da jih je sram raio nod’n»i-so Ka doživeli, videč, da motenim nritkk'm nevidnim, toda dobro obču-če io ne samn"1 tak,o, Plesati, kot drugi ho-druirili ozirih Pride,u- ampak tudi v vseh s°i,oi,rei ™krat Ljubljana Dve predavanji o socialnih nalogah mestnih občin je v Ljubljani v unionski dvorani imel v pondeljek in torek zvečer dr. Zenkel, socialni referent mesta Prage. Velika dvorana je bila obakrat popolnoma polna. Dr. Zenkel je opisal praško občinsko socialno politiko. Razkazoval v slikah te ustanove (Masarykovo naselje itd.) ter vso skrb občine pojasnjeval z iskrenim socialnim čuvstvom, ki ga opažamo le redkokdaj. Pripovedoval je tudi o zaposlitvi nezaposlenih ter povdaril, da ti siromaki opravljajo le izredna dela po potrebi; redna javna dela opravljajo drugi delavci in na račun rednih proračunov in naročnikov, ker ne gre, da bi izrivali zaposlene delavce. Značilno je tudi, kar je rekel o starih in onemoglih delavcih. Za te moramo prav posebno skrbeti. Ti ne prejemajo miloščine. Naša naloga je, da te onemogle ljudi nagradimo in jim nudimo čimvečjo udobnost, ker so dali vse svoje sile narodnemu gospodarstvu in družbi. Po teh principih je rekel poročevalec, sodelujejo pri nas vse stranke, ker bi bila socialna skrb iz političnega egoizma madež na nalogah socialnega skrbstva. — Predavatelj, ki ga je povabila mestna občina, je imel več posvetovanj z interesenti ter si je tudi ogledal ljubljanske socialne ustanove. Predavanje reakcionar-cem, kakor posnemamo iz poročil, ni bilo prav všeč. Razumljivo. Zaupniške volitve v tovarni za pliše, F. Eifler. Prizadevanje gotovih ljudi, da bi razbili enotnost delavstva v naši tovarni, je klaverno propadla, kljub praznemu strahovanju, da bo vsakdo odpuščen, kdor bo še nadalje volil rdečo listo in kljub bučni reklami ter kričanju, da je vse njihovo. Lista ZZD z nosilcem g. Ladotom Novotny-jem je dobila vsega skupaj 9 glasov. Ako od teh 9 glasov odštejemo 4 glasove kandidatov za zaupnike in 4 glasove kandidatov za namestnike, ki so volili sami sebe, tedaj vidimo, da je ta lista dobila — 1 glas. Toliko grmenja, pa tako malo dežja! Lista SDSZJ z nosilcem Francem Dragarjem je dobila vse 4 mandate. S tem je delavstvo ponovno dokazalo svojo razredno zavednost, g. Ladotu Novotnyju pa je dalo odgovor, ki ga je zaslužil in katerega je po vsej sili hotel imeti. — Tekstilec. Oče pisatelja Toneta Seliškarja je te dni slavil v Ljubljani svoj 80. rojstni dan. Slavljenec Anton Seliškar je bil doma iz Kozarij pri Ljubljani. Izučil se je ključavničarstva, pozneje je vstopil v železničarsko službo, kjer je postal strojevodja. Upokojen je bil 1913. leta. Srečno! Ivan Dachs je te dni umrl v 74. letu starosti v Ljubljani. Pokojnik je deloval že mlad v kovinarski organizaciji in so strokovne organizacije imele v njegovi gostilni pogostoma shode in sestanke. Drag mu spomin! Maribor Taki ptiči so to! Ne ho odiveč, ako ugotovimo par istvari glede afere Sehonsky, ki jo sedaj naipihuje »Slovenski dom«, kakor da se je g. Schonsky šele danes rodil. O aferi -g. Schonskega čitamo v »Slov. domu« z dne 12. t. im., d(a je stvar glede utaje 'davkov preiskovala finančna oblast že eno leto. In če poročilo prav razumemo, so informatorji »Sloveniskega doma« imeli ves ta čas vpo-^e’d v akte. Ako jie točno, da so že eno leto vedeli za afero, zakaj niso poprej stvari objavili? Prepričani smo, ako bi bili oni stavili svoje zmožnosti finančni upravi na razpolago, bi se -bila ona že 2. oktobra 1936 lahko vknjižila na tovarno g. Schonskega. Kljub svoji informiranosti ipa so gospodje molčali o stvari. Šele okoli novega leta enkrat je objavil »Slovenec« notico, v kateri namiguje, da se je davkarija vknjižila z milijonsko vsoto na neko tovarno, ne imenuje :pa niti vsote, niti imena tovarnarja. Odkritje cele zadeve so gospodje raje prepustili beograjski »Politiki« (5. januarja) in so njeno poročilo potom ekseenpirali. Toda ne gre samo .za to. Gospodje sami pravijo, da imajo vpogled v vse akte. Menda imajo v mislih akte na sodišču? Tem lažje si 'bodlo torej preskrbeli vpogled v akte, ki leže — na magistratu m pri ibanovini, in se nanašajo na tovarno Schonskega. Tam v tistih aktih naj gospodje pogledajo in priobčijo vse zanimivosti. Imieli ibodo gradiva dovolj. Iz aktov bedo lahko ugotovili, kako je Hilo z raznimi stavbnimi dovoljenji, s pritožbami, pa tudi z iznolnitvijo obljube g. Scbionskega, ki se ie obvezal, da bo zgradil hišo za svo:e u-službence. Javnost je radovedna ali se je mestna ofečina kaj izasigurala. da bo ig.Schon-skv to obvezo tiudi res izpolnil? Mi smo na to že ponovno in oonovno opozarjali, dočim so korajžni gosoodje pri »Slovemskem domu« molčali in z njimi tudi ostali katoliški tisk. Radi teh zadevščin se nam' zdi ootrebno. Ha se razčisti ozadje zadeve, da bo javnost končno izvedela, zakaj prihajaio ma ta odkritja šele sedaj, tako pozno, če že ne — pre- ipoizmo! Po amnestiji. Iz zapora okrožnega sodišča so izpustili precej kaznjencev, ki so postali deležni amnestije. Marsikateri med njimi je milo prosil, naj ga puste v zaporu čez zimo, ker nima kam iti, pa ni nič pomagalo. ! .. Zaplenjeno meso. V soboto, dne 23. t. m. ob 9. uri se bo na Glavnem trgu prodalo potom javne dražbe približno 12 kg svinjskega in 2U kg govejega mesa. , . e Strojniki in kurjači, pozor! V nedeljo, dne 10. januarja se je vršil občni zbor pododbora Zveze strojnikov in kurjačev. Podano je bilo poročilo za pretečeno leto. Ob novem letu 1936 smo začeli s tremi člani, danes šteje naša organizacija 46 rednih članov v Mariboru in okolici. Občni zbor se je bavil tudi z osnutkom kolektivne pogodbe, katera bo v kratkem predložena potom banske uprave vsem gospodarjem parnih naprav. Izvoljen je bil tudi novi pododbor, kateri ima nalogo, da strogo pazi na red ni disciplino v organizaciji. Za predsednika je bil izvoljen Janko Zago-vec; za tajnika Alojz Ronner, stroj, kurjač; za blagajnika Fric Ornik, strojnik. V nadzorstvu pa so: Rožanc Jurij, kurjač in Kramarič Jožef, strojnik. Strojniki in kurjači, kateri še niste v naših vrstah, priključite se nam čim preje, ker v slogi je moč! Družnost! »Detoljub«. V soboto, dne 30. jan. se bo vršil redni letni občni zbor v društvenem lokalu, Ruška c. 7, s pričetkom ob pol 20. uri s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika; 2. poročila: 3. smernice za bodoče delo; 4. volitve; 5. razno. Vsi člani vljudno vabljeni. — Odbor. 2. občni zbor 1. kolesarskega društva tekstilnih delavcev se bo vršil dne 31. januarja v društvenem lokalu. Meljska cesta št. 10. Začetek ob 15. uri. Udeležba za člane obvezna. Pevski zbor pekovskih pomočnikov v Mariboru priredi v soboto, dne 30. januarja t. 1. v Gambrinovi dvorani svojo tradicionalno predpustno veselico. Na sporedu je zborovo petje, šaljivi nastopi in ples. Godba prvovrstnega salonskega orkestra. Prijatelji prijetne zabave vljudno vabljeni. — Odbor. Mariborsko gledališče Leo Ascher: »Visokost pleše«. Opereta v 3 dejanjih. Glasba te živahne in vesele operete, ki pa daje tudi sentimentalno razpoloženi publiki dovolj užitka, ima pristno operetski žanr in ni brez sočnosti. Naši pevci in igralci so jo podali prav dobro. V nekaterih prizorih se je režija dobrikala širokemu občinstvu, kar pa je motilo celotno uprizoritev. —e— Tudi Meiica v ospredju . Velika navdušenje Socialističen pokret v Mežiški dolini ima od prevrata naprej zelo burno in na dogodkih bogato preteklost. Na ozkem prostoru zgoščeni rudarji svinčenega rudnika so prav intenzivno posegali v javno življenje, ustvarjali in pri tem tudi izgubljali bitke, kakor je pač to vedno v življenju. Težka razočaranja in bridke izkušnje, materi-jelne in moralne izgube, so utisnile našemu pokretu v tej dolini svoj poseben pečat. Globoka razočaranja so morala zapustiti svoje sledove. In vendar nam je zopetni dvig delavskega gibanja ravno v Mežiški dolini v tolažbo, da se da povsod tudi na razvalinah vnovič graditi in ustvarjati in da je ni sile, ki bi mogla zatreti delavski socialistični pokret. V tem duhu se je vršilo minulo nedeljo zopetno predavanje o socialni zaščiti, katero je otvoril imenom podružnice »Zveze rudarjev« marljivi in resni delavec s. B. Žagar. Predavatelja ss. dr. Reisman in urednik Jelen sta razmotrivala položaj rudarjev s posebnim ozirom na Mežiško dolino, odmev naše socialne zakonodaje pri tem rudniku in naloge rudarjev v Mežiški dolini, ki jih morajo vršiti ravno z ozirom na svoj sedanji položaj. V kratkem hodo tudi rudarji v Mežici in Črni volili svoje delavske zaupnike za novo razdobje treh let. Vsled tega sta predavatelja na živih vzgledih iz življenja in delavske borbe raz- ložila pomen privilegirane zaščite zaupnikov v zakonodaji napraifl ostalemu delavstvu, da lahko zaupniki neustrašeno branijo ob vsakem položaju delavce pred kršenjem socialnih zakonov in nadzorujejo varnostne naprave v rudniku ter zapostavljanje in izigravanje delavstva. Delavci, med njimi številne sodružice, so bili s predavanjem tako zadovoljni, da je naravnost od besede do besede raslo navdušenje, kateremu so morali ponovno dati duška s krepkim ploskanjem. Naš starina, preizkušeni delavski zaupnik s. Potočnik Karol je ob koncu predavanja radi tega tudi upravičeno in s ponosom povdaril, da se je delavstvo Mežiške doline zopet do temelja predramilo in da še ni bilo takega navdušenja na delavskem predavanju, kot to nedeljo. Poleg rudarjev je bilo navzočih tudi mnogo drugih delavcev, posebno lesnih, tako da je bila Tofova dvorana čisto polna. To predavanje pa ne bo ostalo samo pri trenutnem uspehu, kajti priglasilo se je takoj 48 novih naročnikov »Delavske Politike«, katero je večina za prvi mesec tudi takoj plačala, nekateri celo za več mesecev skupaj. Drugi zopet so darovali za tiskovni sklad »Delavske Politike«, pristopili so no- vi člani k »Zvezi rudarjev«. Številni so-drugi, zlasti mladi, so trdno obljubili, da Delavska predavanja na katerih bodo govorili o delavski zakonodaji, strokovnih organizacijah in delavskem tisku dr. Reisman, Eržen, Petejan, Jelen in Vidovič, se bodo vršila: 24. januarja v Hrastniku; 27. janaurja v Radvanju pri Mariboru; 29. januarja na Teznu pri Mariboru; 31. januarja v Celju; 31. januarja v Sl. Bistrici: 7. februarja v Guštanju; 14. februarja v Zabukovci: 14. februarja v Libojah-Petrovče; 28. februarja v Litiji. Ako je kje možno predavanje med tednom, se lahko vrši tudi izven gornjega programa. Tozadevne želje sporočite uredništvu našega lista. Cene Westnove tožbe odbite Zaupniki so zaščiteni — Poslovni red velja Zopet imamo priliko poročati o tožbah tvrdke Westen d. d. proti delavskim zaupnikom in delavcem, katere je tv. Westen tožila, da morajo radi odpusta po stavki tudi iz tovarniških stanovanj. Sresko sodišče je NVestnovnim tožbam ugodilo in delavce obsodilo, a ti so se pritožili na okrožno sodišče. 17. decembra je biia prizivna razprava, pri kateri pa sodba ni bila razglašena. Ta teden so izšle v teh tožbah pismene sodbe okrožnega sodišča v Celju, glasom katerih so sodbe sreskega sodišča razveljavljene in se zahtevek tvrdke Westen zavrača ter tv. Westen obsoja v plačilo stroškov prve in druge instance. Okrožno sodišče je v sodbah ugotovilo predvsem glede zaupnikov, da traja njihov mandat najmanje do konca koledarskega leta, vsled tega tudi službeno razmerje in pravica do naturalnega stanovanja, ki ni bilo nikaka milost za delavce, ampak del plače. Ker tv. Westen zaupnikom ob odpustu ni niti povedala tehtnega razloga odpusta, še matije dokazala, jih ni smela odpustiti in zato tudi ne goniti iz stanovanj. • Sr.r..Jt t'1> ii' Za ostale delavce. ki niso zaupniki, pa velja novi poslovni red za industrijska podjetja, ker pravi, da imajo delavci pravico do stanovanj v tovarnah še 15 dni po prejemu redne plače. Tv. VVesten ni glede nobenega toženega delavca dokazala, da bi zakrivil takojšen odpust in bi jim torej morala plačati mezdo za tisti dan, ko so prišli na delo in še za 14 dnevno odpovedno dobo. Ker jim to mezdo še dolguje, imajo delavci tudi pravico do stanovanj v tovarniškem stanovanju. Proti tej sodbi lahko tv. VVesten vloži še revizijo na Stol sedmorice v Zagreb. Iz teh sodb je najbolje razvidno, kako krivično so bili ti zaupniki in delavci preganjani. KINO .METROPOL-, CELJE 23., 24., 25. januarja: TRI DEVOJKE. Po svetovno znanih melodijah in motivih operete .Pri treh mladenkah". V glavni vlogi: Paul HOr-biger, Maria Andergast, Greti Theimer in drugi. 26.. 27. jan.: OTROCI SRPČE.Veseli film iz življenja njujoršklh jeporterov L.Harwey,W.Fritsch. /3. jan oh lfi uri, 21. jan. ob 10-15 in J 4. url mat In eia RENDEZ-VOUS. Tajna služba Vsi prostori Din 3 50, 4 50 Na »Ljudski univerzi« se bo vršilo v četrtek, dne 21. t. m. sedmo predavanje tečaja za vzgojo otroka v meščanski šoli. Predmet razpravljanja je: »Duševni razvoj otroka v šolski dobi.« Predava g. dr. Zgeč. Hrastnik O zakonodaji v izporih bo med drugim predaval to nedeljo, dne 24. t. m. ob 9. uri dopoldne v Delavskem domu s. dr. Avg. Reisman ter o vlogi delavskih organizacij in tiska v taki borbi urednik s. V. Eržen. Na takšnem vprašanju so interesirani vsi, ki živijo od dela. Posebno se bodo za to predavanje zanimali gotovo vsi steklarji z ozirom na znani dogodek iz steklarne, ki se je nedavno obravnaval pred celjskim okrožnim sodiščem. Ze radi tega upamo, da bodo to pot na predavanju do zadnjega vsi steklarji, pa tudi delavci iz kemične tovarne. LaSko Občni zbor podružnice SDSZJ. Dne 17. januarja se je vršil občni zbor podružnice Splošne delavske strokovne zveze Jugoslavije v prostorih gostilne Sevšek. Naš občni zbor je bil dobro obiskan, boljše kot prejšnja leta. Poročal je tudi s. Lančič iz Celja o delovanju organizacije in o zaup-niškem posredovanju v podjetjih. Sledile so volitve novega odbora. Za predsednika je bil izvoljen s. Kink. bodo še naprej agitirali za nadaljnje naročnike in člane organizacije in stno uverjeni, da bodo sodrugi to obljubo tudi izpolnili. Popoldne je imel odbor »Zveze rudarjev« več ur tratajočo sejo, na katero je z zaupniki razpravljal o številnih važnih problemih rudarjev pri mežiškem rudniku, o bodočem delu in bližnjih volitvah zaupnikov ter občnetn zboru podružnice. Bil je to prav plodonosen delavni dan za naše rudarje in druge delavce v Mežici, ki eno-dušno želijo, da bi se predavanje nadaljevalo, kakor hitro bo zopet mogoče. Za 15 milijonov Din delavskih dohodkov gre! Pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe pri KID na Jesenicah Jesenice, dne 17. jan. 1937. Pri pogajanjih v Ljubljani še ni prišlo do odločitev. Delavski delegati so zahtevali, da se pogajanja vršijo na Jesenicah, kar pa podjetje odklanja in so se pogajanja nadaljevala v pondeljek spet v Ljubljani v palači Zbornice TOI. Najvažnejša momenta v zadnjem času sta bila dva javna shoda, ki sta se vršila v četrtek in nedeljo na Jesenicah. Na prvem je bilo navzočih 1.500 zborovalcev-delavcev. na drugem pa do 2.500 delavcev, ki so pokazali, da je delavstvo strnjeno in solidarno za svojimi zaupniki pri pogajanjih in da ima voljo odbiti naval na delavske mezde in pravice. Na prvem shodu, ki mu je predsedoval s. Mulej Ivan, je poročal od obrat, zaupnikov s. Polde Stražišar, o kolektivni pogodbi s. Perko Vencelj, o razpravah pa tov. Iskra in Rozman ter s. Leskošek, ki so prišli iz Ljubljane. Na drugem shodu je bilo pa 15 govornikov. Predsedoval je s. Rozman Franc, o pogajanjih je poročal s. Kralj, o enotnosti delavstva tov. Pukšič, o nadaljnjih vidikih tov. Zupan, dalje so govorili za občine s. Perko, dr. Štempihar in dr. Stanovnik, za delavske žene ss. Pi-bemikova in Prevčeva, dalje zastopnika delavskih zadrug in zastopnik trgovcev, dalje zastopnik obrtnikov g. Mežek, banski svetnik tov. Arnež in drugi. Vsi govori so izzveneli v enem enotnem glasu: storiti je treba vse, da se odvrne velika nevarnost. ki grozi jeseniškemu delavstvu in Jesenicam sploh ter s temi vsej Gorenjski in ta nevarnost se da ubraniti samo s slogo, solidarnostjo in zavednostjo. Govorniki so razčlenjevali novi osnutek pogodbe in so ugotovili sledeča nad vse nevarna dejstva: 1. po mezdnih tabejah nove pogodbe bi izgubili delavci mesečno najmanj 1,260.000 Din ali Din 450.— na posameznega delavca samo na mezdah; 2. na stanovanjskih dokladah bi izgubili Din 60.000 mesečno ali Din 720.000 letno. Tovarna sicer nudi kompenzacijo v dodatku k pokojninskemu zavarovanju, vendar bi tukaj bila tovarna obremenjena samo za 440.000.— letno ter bi tako z odpravo stanovanjske doklade prihranila Din 280.000.— letno; če vzamemo še znižanje raznih socialnih da- jatev zaradi znižanih mezd, bi KID mesečno prihranila najmanj 1 milijon 350.000 Din! 3. osnutek predvideva, da bodo imeli novosprejeti delavci kakor tudi oni današnji mladoletni, ko postanejo odrasli delavci (t. j. z 18. letom) še za 20% nižje mezde, kakor pa ostali, tako da bi bili ti delavci prikrajšani še toliko bolj, ko so že mezde same tako in tako za najmanj 35 odst. znižane; 4. tovarna je vnesla v kolektivno pogodbo določilo, da ima pravico, vsako leto za izboljšanje staleža svojega delavstva izmenjati največ 5 odst. delavstva. Tu bi mogla tovarna vsako leto vse nevšečne ji zaupnike ali pa druge delavce odstraniti, na drugi strani bi pa lahko dobili vsako leto celo vrsto delavcev (po današnjem staležu), ki bi jih tovarna plačevala po 20 odst. nižje kakor pa ostale; 5. tovarna si pridržuje možnost, da gotova dela po svoji želji oddaja tudi podjetjem, ki imajo za to obrtno pravico. To se pravi, da s temi podjetji tovarna spet lahko pritiska na višino mezd ter lahko s takim oddajanjem straši delavstvo lastnega podjetja; 6. doklade za osebno usposobljenost lahko povzročijo klečeplazenje in zapostavljanje, grupiranje po obrazih in po prislinjenju, torej prosto odločanje obratovodij, kdo je osebno bolj usposobljen, kdo manj; 7. razdelitev delavstva v osem skupin, je danes tako izvršena, da sta lahko dva, ki opravljata istoi delo, imata isto zmožnost in isto odgovornost v različnih skuninah, tudi po dve skupini narazen. Delavci nekaterih strok oz. zaposlenj pri podjetju so razmetani tudi v štiri ali še več skupin in je seveda spet odvisno od všečnosti, v katero skupino bo kdo dodeljen; 8. akordi bi po novem viseli v zraku. Ne samo. da bi podjetje samo določalo, kdaj je pri kakem delu storitev zadovoljiva, nego bi še po tem ne bila ugotovitev pogodbena, temveč samo nekako v zraku, tako da bi se ta ugotovitev lahko vsak č«s iz.premenila. Poleg tega bi imelo podjetje v slučaju, da bi ne bil dosežen pri takih akordih z delavstvom sporazum, možnost, da akordne postavke enostavno diktira oz. predpiše po čl. 5 delovnega reda: 9. okrnjeni bi bili tudi §§ 219, 220 in 221 obrtnega zakona, ki so vendar prisilnega značaja. Tako n. Prvi vidni uspeh predavanja je bil, da se je priglasilo . 10 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«. Pobrežje odslej ne bo zaostajalo za drugimi kraji pri delu na polju delavske kulture. Predavanje o delavskih pravicah na PobreZju V izobrazbi je moč Zavedajoč se svoje naloge, ki je izražena v geslu: v izobrazbi je moč, je delavska kulturna organizacija »Vzajemnost« na Pobrežju pridno na delu, da z izobrazbo pripomore delavskemu gibanju do čim večjega vpliva in moči. Najbolj potrebno je, poučiti delavca, da se bo zavedal svojih osnovnih pravic, da bo znal, kako doseči to, kar mu že itak pripada, pa je skrito v stoterih zveriženih paragrafih zakonov, njemu težko dostopnih in težko razumljivih. V ta namen je društvo priredilo preteklo soboto, dne 16. t. m. predavanje o socialni zakonodaji, pomenu delavske organizacije in delavskega tiska. Otvoril je predavanje predsednik s. Korbun, govorila pa sta ss. dr. Reisman in Petejan. Predavanje se je vršilo v veliki Renč-Ijevi dvorani. Obisk je bil prav lep, zastopana je bila zlasti mladina. Predavatelja sta žela za svoja izvajanja priznanje poslušalcev. KUHINJSKO POSODO v porcelanu, steklu, emajlirano In litoželezno ter krasne jedilne servise ne kupite nikjer ceneje, kakor v oddelku za kuhinjsko opremo firme IVO ANDRAflČ MARIBOR, VODNIKOV TRO STE V. 4 KOLESARJI! Vaša kolesa so potrebna temeljitega popravila, kakor emajliranje, ponlklanje itd. Obrnite se na znano strokovnjaško mehanično delavnico JUSTIN GUSTINČIČ Maribor, Tattanbachova u'lca II. 14 telefon 21-30, kjer vam kolo popravijo, da vam služi kakor novo. — Shramba koles čez zimo. Pobrežje pri Mariboru Podružnica I. delavskega kolesarskega društva vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. januarja v društvenem lokalu gostilne Kren, s pričetkom ob pol 9. uri dopoldan. — Odbor. Studenci pri Mariboru I. Del. kolesarsko društvo, podružnica Studenci, priredi dne 30. jan. t. I. »Kmetski ples« v dvorani gostilne Mraz v Studencih. Začetek ob 19 uri. laimlcd Zvočni kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Poslednji akord« z Lil Dagover v gl. vlogi. Med dodatki tudi barvan film »Dama v rdečem« in Paramoun-tov zvočni tednik. — Sledi »Valček na Nevi«. Trbovlje Dramski odsek »Vzajemnosti« gostuje v nedeljo, dne 24. januarja s spevoigro »Svojeglavček« v dvorani g. Bauerheiina pri Sv. Katarini. Začetek ob pol 4. uri poj poldne. Vsi vljudno vabljeni. pr. bi bilo za opravljanje javnih funkcij treba posebej dokazati, da je bil kdo v to funkcijo izvoljen ali imenovan z lastnim pristankom in kritih bi imel največ osem ur na mesec dni, ne pa toliko, kolikor bi pač zamudil. Tudi drugje je odvzeta odškodnina za po 1 dan ali več; 10. družinske doklade se začnejo šele z drugim^ otrokom in je odločilno število otrok, rojenih pred 1. decembrom 1931; 11. v slučaju stavke, za kar se smatra vsaka popolna ali tudi delna ustavitev dela, pogodba avtomatično ugasne; 12. ne izgubijo na zaslužku velikanske vsote samo delavci višjih kategorij ali akordnih skupin, nego tudi že danes slabo plačani delavci (ekonomat, prostor, delavke, opekarna itd.). Iz vseh gornjih razlogov, ki pa so seveda le glavni, je razvidno neprimerno poslabšanje delovnih po-goiev in poskus, pritisniti jeseniško delavstvo za desetletja nazaj. Takega pogroma na delavske mezde in pravice in takega poskusa zasuž-njenja jeseniškega delavstva še ni bilo po svetovni vojni. Pri vsem tem pa ni niti potrebe zato. saj cena železnih izdelkov raste! Vse jeseniško delavstvo in sploh vsa jeseniška javnost, vsi, ki vidijo na Gorenjskem in po vsej Sloveniji malo naprej, morajo stati na strani delavstva in ga v borbi podpreti z vsemi močmi. Apeliramo tudi na vse oblasti, da ukrenejo vse potrebno, da se gospodarska moč zgornjega gorenjskega kota in s tem vse Slovenije, ne zmanjša samo zaradi pogroma na Jesenice za celih 15 in še več milijonov na leto. Vsi na branik in napad bo odbit, ker mora biti! To je zdaj zadeva vse Slovenije! Zatorej še enkrat — na plan! VZAJEMNOS1 Glavni odbor in nadzorstvo zveze »Vzajemnost«, izvoljen na glavni skupščini v Trbovljah: Predsednik dr. Jelenec Če-lestin; I. podpredsednik Presl Štefan (Maribor); II. podpredsednik Kralj Ivan; tajnik Štukelj Ciril; blagajnik Rudolf Štefka; odborniki: Simonič Rudolf, Okretič Vladimir, Mravlje Teodor, Gogala Ciril, Škrlj Pavel, Breznik Ivan (Trbovlje), Vehovec Jakob (Kranj), Godnik Viktor (Celje), Logar Ivan (Črna); nadzorstvo: Bricelj Niko, Čebular Rudolf, Rakovec Kristina, Beutl Franc (Hrastnik), Teply Bogo (Maribor). Delavski pravni svetovalec Prizivi zoper sodbe v malotnih stvareh (Hrastnik) Vprašanje: Kdaj je možen priziv zoper sodbo v pravdi, v kateri znaša vrednost predmeta do 500 Din? Odgovor : Zoper sodbe v malotnih stvareh (vrednost spornega predmeta le do 500 Din) se je možno pritožiti na višje sodišče le: 1. če je sodil sodnik, ki se lahko izključi od pravde (če je s strankama v sorodu ali sam v pravdi prizadet): 2. če ni bilo sodišče pravilno sestavljeno, če stranka ni bila obveščena o razpravi, če ni bila stranka zastopana, če je bila obsojena v stvari, o kateri že teče pravda ali v kateri je sodišče že pravo-močno razsodilo, če je bila javnost neupravičeno izključena, če je sodba v nasprotju sama s seboj. Iz tega izhaja, da so razlogi, na podlagi katerih se lahko pritoži proti sodbi v sporu do vrednosti Din 500, tako izjemni ter se v praksi tako redko zgode, da so prizivi zoper te sodbe dejansko nemogoči. Če pa se bodo uvedla za delavske pravde tudi pri nas v obrtnem zakonu predvidena »sodišča dobrih ljudi« pri sre-skih načelstvih, bo veljalo to izjemno stanje za pritožbe v vseh delavskih pravdah, ne glede na višino pravdnega zneska. To' se pravi, da bo proti razsodbam »sodišč dobrih ljudi«, razsodišč, vsaka pritožba na višjo instanco, na sodišče, nemogoča. Prednost ima ta predpis za delavce le v toliko, da delodajalci ne bodo mogli v brezkončnost zavlačevati pravd, kakor se to sedaj često dogaja, ko ležijo *• < delavski procesi pri sodiščih ne samo mesece, ampak celo Po več let, zlasti v Zanrebu prt Stolu sedmorice. Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega Hubertus-sukna. Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-sukna, dobe se samo pri nas vsem znani HUBERTUSI katerih nepremočljivo sukno izdelujemo po patentu st. 7644/31. Vsakdo, kdor je pri nas enkrat kupil je postal naš Stalni odjemalec! O/HU b e rtu^nT^nVv /Qf/l X D S L A H I * K/PATENTIRANO\>\ ikinnc/zMIDANEGAK J I i^(|MPRE6NIRANEGAIQ I^Vhubertus-suknaA-v \A*\jUG.PAT. TIVAR-HUBERTUSI iz garantirano nepremočljivega sukna TIVAR-OBLEKE Za konzorcij izdaja ln urejuje Viktor Eržen ▼ Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.