april 2003, letnik IV, št. 9 III. Évfolyam, 9. Szám, 2003. április Vsebina: -poročila -zaključni račun -proračun -Krajinski park Goričko -razpisi -pravilniki in sklepi -koledar prireditev -obvestila Prva seja novega občinskega sveta. Az új Községi tanács első ülése. Skupna seja občinskega sveta Hodoš in lokalne samouprave Bajánsenye. A hodosi Községi Tanács és a bajánsenye i Önkormányzat közös ülése. Adaptacija vrtca in šole Hodoš v slikah. A hodosi óvoda és iskola felújítása képekben Na obisku pri novorojenčkih naše občine. Látogatóban községünk újszülötteinél. Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Spoštovane bralke in bralci Pred vami je nova številka našega glasila, spet pred velikonočnimi prazniki. Dovolite mi, da v prvi številki v tem letu zapišem nekaj kratkih misli, ki so se mi porodile iz življenja naše občine. Na občinskem svetu v januarju je bil sprejet zaključni račun ter konec marca še proračun za tekoče leto. Oba v celoti objavljamo v tej številki, podrobnejše informacije, oziroma razlago bomo lahko podali na zborih občanov. Zavedamo se, da bi že to morali opraviti, vendar časovno ne zmoremo, bomo pa jih na vsak način v kratkem izvedli. Da čas neizmerno hitro teče, nas opozarjajo številna spoznanja, kmalu bomo spet pred občinskimi prazniki, zato je v tej številki nekoliko več prispevkov in poročil, objava za javni razpis za podelitev priznanj Občine Hodoš. Prosim Vas, da se vključite v ta razpis, saj bomo na osnovi tega lahko izbrali in podelili nagrade najbolj zaslužnim občankam in občanom. Tudi letos bo komisija ocenjevala urejenost v naši občini in k temu primemo podelila priznanja. Objavljamo tudi program prireditev v letošnjem letu, kakor tudi razpored nogometnih tekem. Prosim, da prireditve obiščete, ne glede na to kdo je njihov organizator, kajti so vse po svoje zanimive. Tudi letos nameravamo organizirati srečanje na državni meji ob občinskem prazniku, tokrat z lokalno samoupravo in s prebivalci vasi Szalafő, v mesecu avgustu pa še z občani lokalne samouprave Kercaszomor. Zadnje čase dobiva novo podobo šola in vrtec, katero bomo uradno predali svojemu namenu ob občinskem prazniku. Večkrat je bila izražena želja s strani posameznikov, da upokojenci želite ustanoviti društvo v naši občini. O tem sem že dal svojo izjavo. Ni nobenega razloga, da ga ne bi lahko ustanovili, potrebno je le zbrati najmanj deset ustanovnih članov ter izvoliti organe društva. To je prepuščeno seveda Vam, osebno to podpiram. Vsako leto poskušamo upoštevati vaše želje, med drugim bomo tudi te upoštevali. Lansko leto smo bili ponovno deležni enkratnega izleta na Slovaško. Decembersko srečanje smo že tradicionalno organizirali z upokojenci, ki so starejši od 60 let. Na osnovi tega je seveda kritika posameznikov neopravičena, da ne podpiram naše upokojence. Vedno sem in tudi v bodoče bom delal za dobrobit in razvoj naše občine, žal vsakemu posamezniku ne morem ugoditi. Seveda pa brez dobrega medsebojnega sodelovanja gotovo tako, kot doslej, ne bo šlo. Zato izkoriščam priložnost, da se od srca zahvalim vsem Vam, ki ste pomagali uresničiti naše skupne cilje v lanskem letu. Zato smelo računam na vašo plodno medsebojno sodelovanje tudi v bodoče, za naše rodove. Medsebojno sodelovanje in spoštovanje drug drugega so tiste vrednote, s katerim je pot do cilja veliko lažja. Upam, da boste z veseljem prelistali naš časopis in vsak zase najdete nekaj zanimivega v njej. V prihajajočih prazničnih dneh Vam želim obilo lepih trenutkov. Župan občine Hodoš Ludvik ORBAN Tisztelt olvasóink! A húsvét előtti időszakban önök előtt van lapunk új száma. Engedjék meg, hogy idei első számunkban megosszak önökkel néhány gondolatot községünk életéből. A Községi Tanács januári ülésén elfogadtuk az idei évi költségvetést, amelyet teljes egészében ismertetünk ebben a számban, míg részletes tájékoztatással a polgárok közgyűlésein állunk rendelkezésükre. Tudatában vagyunk annak, hogy ezzel már késésben vagyunk, sajnos az idő túl gyorsan rohan, de a legrövidebb időn belül találkozni kívánunk önökkel, hogy megbeszéljük az idei feladatokat. Mint mondottam, az idő szalad, közeledik az idei községi ünnep is, ezért van ebben a számban valamivel több cikk és beszámoló, továbbá itt találják meg a Hodos Község elismeréseivel kapcsolatos pályázatunkat is. Kérem, vegyenek részt a pályázaton, hiszen az önök segítségével valóban a legérdemesebbeket választhatjuk ki és részesíthetjük elismerésben. Az idén is külön bizottság értékeli községünk rendezettségét, és javasolja az elismerések kiosztását. Úgyszintén megtalálhatják az idei rendezvények, valamint a labdarugó mérkőzések programját. Minden rendezvényre szeretettel várjuk önöket, hiszen érdekes élményeket ígérnek, tekintet nélkül arra, ki lesz a szervező. A községi ünnep kapcsán az idén is meg kívánjuk szervezni a találkozást az országhatáron, éspedig Szalafő helyi önkormányzatával és lakosságával, míg augusztusban Kercaszomor polgáraival tervezzük a találkozást. Hamarosan új arculatot kap az iskola és az óvoda, az épületet a községi ünnep alkalmával fogjuk átadni rendeltetésének. Többször elhangzott, hogy a nyugdíjasok szeretnék megalapítani egyesületüket. Ennek - mint már többször is mondottam - semmi akadálya, csupán tíz alapítónak kell jelentkeznie, és meg kell választani az egyesület szerveit. A kezdeményezés megvalósítása önökön múlik, személyes támogatásomról biztosítom önöket. Mindig is szem előtt tartjuk az önök kívánságait, nem lesz ez másképp az idén sem. Visszanézve a tavalyi évre, újra felejthetetlen élményt nyújtott a szlovákiai kirándulás, valamint a hatvan évnél idősebb polgárok számára decemberben megszervezett hagyományos találkozó. Ebből eredően nincs helye az olyan bírálatoknak, miszerint nem támogatom a nyugdíjasokat. Mindig is községünk jólétét és fejlődését tartottam és tartom szem előtt, persze az is igaz, hogy sohasem lehet mindenkinek kedvére tenni. Együttműködés nélkül persze a dolgok nem alakulhatnak megfelelően. Ezért szeretnék szívből köszönetet mondani mindazoknak, akik tavaly is segítettek közös céljaink megvalósításában. Segítségükre a jövőben is számítok, hiszen mindent, amit teszünk, a jövő nemzedékéért tesszük. Együttműködéssel és egymás tiszteletben tartásával sokkal könnyebb végigjárni a célhoz vezető utat. Remélem, örömmel lapozzák lapunk új számát, és mindenki talál magának érdekes olvasnivalót. Az előttünk álló ünnepekben pedig kívánok mindenkinek sok kellemes pillanatot. ORBÁN Lajos Hodos Község polgármestere INFORMATIVNO " GLASILO ŐRSÉG - ŐRSÉGI HÍRLAP " TÁJÉKOZTATÓ Izdaja občina Hodoš - Hodos község jelenteti meg Naslov uredništva - a szerkeztőség címe: Glasilo Őrség - Őrségi Hírlap, Hodoš št. 52, 9205 Hodoš - Hodos Grafična podoba in tisk - grafikai alakja és a nyomtatása: Solidarnost d.d. Murska Sobota Naklada-példányszáma: 250 izvodov-példány Uredniški odbor-szerkeztőség: Ludvik Orban, odgovorni urednik Rozalija Totić, pomočnik urednika Novak Császár Jolán, lektorka Helena Roman, lektorka Liljana Gal, lektorka Johann Laco, računalniška obdelava Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod zaporedno številko 485. Glasilo ni naprodaj, prejme pa ga vsako gospodinjstvo v občini Hodoš brezplačno. A hírlap nem vásárolható meg. Hodos község minden háztartása ingyenesen kapja kézhez. - felelős szerkeztő - szerkesztő helyettes - lektor - lektor - lektor - technikai szerkeztő Telefon: 00386 (02) 559-80-21, Fax: 00386 (02) 559-80-20, e-mail: obcina-hodos-kozseg@ siol.net Glasilo Őrség - Őrségi hírlap POROČILO ZA LETO 2002 Poročilo za lansko leto je nekoliko drugačno, kot smo ga bili vajeni do sedaj, saj se na kratko želimo dotakniti štiriletnega dela občinske uprave oziroma prvega mandata Občinskega sveta občine Hodoš. V prejšnjem mandatu je imel občinski svet 31 rednih sej, 8 izrednih sej in 2 korespodenčni seji. Vedno je začetek najtežji, pa vendar smo prepričani, da je bilo v tem obdobju dosti narejenega za razvoj občine v prvem mandatu. Še toliko bolj smo lahko ponosni na ta leta zato, ker se člani občinskega sveta niso strankarsko opredeljevali in so se potrudili, da iz majhnega proračuna uspejo čim več uresničiti. V minulem mandatu smo uspeli precej pozitivno spremeniti izgled naše občine. To seveda najbolj znajo oceniti nekdanji vaščani, ki sicer sedaj bolj redko obiščejo našo občino. Mislimo, da nam je to največja zahvala in nam daje pogum za bodoče delo. V lanskem letu je Občinski Svet imel 10 rednih sej, 1 izredno sejo in 1 korespodenčno sejo. Nadzorni odbor je imel 1 sejo, odbor za kmetijstvo 2 seji, odbor za vodovod 1 sejo, vaški odbori 1 sejo, uredniški odbor 4 seje, odbor za komasacijo - železnica 1 sejo, komisija železnica 1 sejo, štab CZ 1 sejo in odbor za komasacijo - Dolina Dolenjskega potoka 4 seje. Občinski svet je med letom sprejel tudi nekaj sklepov in odlokov: - Odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2000, - Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, - Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda na območju občine Hodoš, - Odlok o spremembi odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti, ter o urejanju pokopališč, - Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, - Sklep o določitvi cene programov Vzgojno-varstvene enote Hodoš, - Slep o določitvi višine sredstev za najem prostora za grobove na pokopališčih in uporabi mrliških vežic, - Odlok o proračunu občine za leto 2002, - Odlok o spremembi odloka o komunalnih taksah, - Odlok o občinskih cestah, - Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in župana občine Hodoš, - Sklep o imenovanju občinske volilne komisije občine Hodoš, - Sklep o pogojih za pridobitev pravice do uporabe plakatnih mest za volitve predsednika države, članov Državnega Sveta in lokalne volitve v letu 2002 - Odlok o vračanju vlaganj upravičencev v telekomunikacijsko omrežje na območju občine Hodoš, - Odlok o spremembah odloka o proračunu, - Pravila za izvolitev predstavnika v volilno telo za volitve člana državnega sveta ter za določitev kandidata za člana državnega sveta - Odlok o ustanovitvi občinskega javnega glasila, - Sklep o uradnem elektronskem naslovu Občinske uprave - Sklep o začasnem financiranju javne porabe za 2003, do sprejetja proračuna, - Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za 2003. Ne bi radi ponovno navajali lanskoletnega dela po proračunskih postavkah, ker smo to podrobneje opisovali sproti, pa vendar je potrebno da na kratko navedemo večje investicije. To je dokončanje notranjosti kulturne dvorane, katero seveda s ponosom razkazujemo našim gostom, ter nekdanjim vaščanom. Izgradnja kanalizacije je potekala zelo hitro, seveda kot vsaka investicija vedno s težavami, katere smo sproti reševali. V septembru smo uspešno opravili tehnični pregled in pridobili uporabno dovoljenje. Žal imamo še vedno določene težave in to zaradi usedanja izkopanega materiala. Ob železnici smo uspešno rešili odvoz odvečne zemlje in s tem zagotovili primerne parcele in lepši videz naše občine. Urejeni so tudi pločniki ob regionalni cesti, s tem še ne moremo biti zadovoljni, saj čakamo na rekonstrukcijo ceste. Postavljene so avtobusne čakalnice in počivališče na Krplivniku. Delali smo na vežicah in pri razsvetljavah pokopališč, uredili gozdno cesto v dolžini 600 metrov na Krplivniku. Zraven tega je bilo še narejenega marsikaj drugega, kar je tudi pomembno, pa tega vse na drobno ne moremo opisati. V novem mandatu je imel občinski svet že pet rednih sej ter eno korespodenčno sejo. Na januarski seji so sprejeli zaključni račun in na zadnji seji še proračun občine Hodoš za leto 2003, katere so priloge v tej številki. Sprejeli smo tudi nekaj novega, po naši vednosti kot prvi v Sloveniji, Pravilnik za novogradnjo stanovanjske hiše na območju občine Hodoš, za katero posamezniki lahko dobijo nepovratna sredstva v višini 1,000.000,00 SIT. Število prebivalstva se iz dneva v dan zmanjšuje v naši občini in na ta način bomo poskušali zadržati mlade, da ostanejo doma in na ta način lažje pridejo do izgradnje stanovanjske hiše. Sprejet je bil tudi Pravilnik o novorojencih v občini, sicer smo to že do sedaj tudi izvajali, da ob rojstvu otrok župan obišče novorojenca in ob tej priložnosti podari skromno darilo. Zavedamo se, da to finančno ne pomeni dosti za otroka, vendar je bolj vljudnostnega značaja. Zaradi objektivnih razlogov še nismo opravili zbora občanov. Predvidevamo, da ga bomo opravili v čim krajšem možnem času. Zbor občanov bo potekal kot vsako leto v vaških dvoranah, kjer bomo podali poročilo o delu in finančnem poslovanju za leto 2002 ter se dogovorili za plan dela za leto 2003. Kot ste opazili, smo v jeseni lanskega leta začeli z adaptacijo šole in vrtca. Zaradi slabih zimskih vremenskih pogojev nismo uspeli, da bi se dela končala po predvidenem roku, ki je bil do konca februarja. Nismo uspeli, zaradi nizkih temperatur, ker pod takšnimi pogoji ni kvalitetnega dela in bi na ta račun kasneje imeli težave. Predvidevamo, da bo konec aprila tehnični prevzem gradbenih del. Dogovarjamo se že tudi za nabavo opreme, katero bi mogli dobiti v mesecu maju. Zaradi zaostanka z deli, otroci v tem šolskem letu ne bodo preseljeni nazaj v nove prostore. Upamo pa, da bodo s 1. septembrom toliko bolj veseli stopili v novo šolo in vrtec. Uradno predajo tega objekta predvidevamo ob občinskem prazniku, v soboto 19. julija, na katero bomo povabili tudi ministra za šolstvo, znanost in šport dr. Slavka Gabra. Komasacije potekajo po predvidenem načrtu, razgrnjene so bile idejne zasnove nove razdelitve komasacije - železnica. Komasacija v dolini Dolenjskega potoka poteka v fazi, ko se zbirajo želje za razdelitev novih parcel. Strojna dela so končana, pripravljene so nove poti, odvodni jarki in izmerjen je obod komasacije. Za eno in drugo komasacijo velja, da vsi 4 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap lastniki opravijo spomladansko setev oziroma sajenje še na stari parceli. Predvidevamo pa, da bodo lastniki lahko prešli na nove parcele v jeseni tega leta. Zato je potrebno, da vsak lastnik ali zakupnik pospravi svoj pridelek do 20. septembra, da bi lahko vsak nemoteno posejal svoje nove parcele še v jeseni. Zaradi vstopa Slovenije v EU je potrebno, da se povečajo kmetijska zemljišča, zato smo začeli s podpisi izjav o uvedbi komasacije Hodoš od lokalne ceste Hodoš -Dolenci , do regionalne ceste Hodoš - Murska Sobota, proti državni meji z R Madžarsko. Seveda nekateri posamezniki še vedno niso podpisali izjavo. Žal, se komasacija ne more uvesti na določenem območju v kolikor je ne podpira 80% lastnikov. S samim podpisom še ni komasacije, ampak pridobimo le pogoje za kandidiranje nepovratnih sredstev na ta račun, namreč en ha komasacije stane nekaj čez 200.000,00 SIT. Menimo, da si nobeden lastnik ne more privoščiti tega, da bi to sam plačal. Jeseni smo se ponovno prijavili na javni razpis za javna dela. Z novim programom smo dodatno zaposlili dva delavca za čiščenje njivskih površin. Ta program se izvaja že od 1. marca in to v prvi vrsti na sedanjem komasacijskem območju čistijo zaraščene površine. Ko bodo na tem območju končali, pa bodo nadaljevali dela drugod. Program s strani Zavoda za zaposlovanje RS je sprejet in sicer za letošnje leto: pet delavcev čez celo leto, dva delavca od 1.3. do 31. 10. in tri delavce od 1. 4. do 31. 10. 2003. Na osnovi tega pozivamo vse zainteresirane, ki bi želeli delati v javnih delih, da to sporočijo na občinsko upravo. V teh letih smo marsikaj opravili z delavci v javnih delih, kar bi sicer brez tega ne zmogli in zato ocenjujemo, da bo tudi v bodoče učinkovit ta program. Lidija SEVER Vodja občinske uprave 2002-ES ÉVI BESZÁMOLÓ A tavalyi évi beszámoló valamelyest eltér a szokásostól, mivel szeretnénk röviden ismertetni a községi hivatal, illetve Hodos Község Községi Tanácsa első mandátumának munkáját. Az előző megbízatási időszakban a Községi Tanács 31 rendes, 8 rendkívüli és 2 levelező ülést tartott. Persze, mindig a kezdet a legnehezebb, mégis, meggyőződésünk, hogy az első megbízatási időszakban nagyon sok mindent tettünk a község fejlesztéséért. Különösen büszkék lehetünk ezekre az évekre, mivel a községi tanács tagjai nem pártoskodtak, hanem arra törekedtek, hogy a szerény költségvetésből minél több megvalósítsanak. Az elmúlt mandátum idejében sok pozitív változás történt községünkben, amit persze leginkább falunk azon egykori lakói érzékelhetnek, akik ritkában látogatnak községünkbe. Egyébként számunkra ez a legnagyobb köszönet, ez adja a bátorságot és az erőt a további munkához. A Községi Tanács tavaly 10 rendes, 1 rendkívüli és 1 levelező ülést tartott. A felügyelő-bizottság 1, a mezőgazdasági bizottság 2, a vízvezeték-bizottság 1, a falubizottságok 1, a szerkesztőbizottság 4, a tagosítási-vasúti bizottság 1, a vasúti bizottság 1, a polgárvédelmi parancsnokság 1, és a tagosítási- Dolenci patak völgye bizottság 4 ülést tartott. Év közben a Községi Tanács több határozatot és rendeletet is elfogadott: - Szabályrendelet a 2000-es évi költségvetés zárszámadásáról - Szabályrendelet az építési telekhasználati díjakról szóló Szabályrendelet módosításáról - Szabályrendelet a szenny- és csapadékvizek elvezetéséről és tisztításáról Hodos Község területén - Szabályrendelet a temetői és temetkezési tevékenységről és temetőrendezésről szóló Szabályrendelet módosításáról - Szabályrendelet az építési telkek használati pótlékának kiszámításához szükséges pontértékről - Határozat a Hodosi Nevelő-óvó Egységben megvalósuló programok díjáról - Határozat a temetkezési helyek bérleti díjáról és a halottasházak használatáról - Szabályrendelet a község 2002-es évi költségvetéséről - Szabályrendelet a kommunális illetékekről szóló Szabályrendeletről - Szabályrendelet a községi utakról - Szabályrendelet a szenny- és csapadékvizek elvezetéséről és tisztításáról - Szabályrendelet a Községi Tanácsba való választás és Hodos Község polgármesteri választásai szavazókörzeteinek kijelöléséről - Határozat Hodos Község választási bizottságának kinevezéséről - Határozat a köztársasági elnök és az Államtanács tagjainak választásával és a 2002-es helyi választásokkal kapcsolatos hirdetési helyek elnyerési jogának feltételeiről - Szabályrendelet a telekommunikációs hálózatfejlesztési díj visszatérítéséről Hodos Község területén - Szabályrendelet a költségvetési Szabályrendelet módosításáról - Szabályzat az államtanácsi választási testületi képviselő megválasztásáról, valamint az államtanácsba való jelölésről - Szabályrendelet a községi lap alapításáról - Határozat a Községi Hivatal hivatalos e-mail címéről - Határozat a 2003-as közfogyasztás ideiglenes finanszírozásáról - a költségvetés elfogadásáig - Határozat az építési telkek használati pótlékának kiszámításához szükséges pontértékről Nem kívánunk költségvetési tételenként részletesen szólni a tavalyi tevékenységünkről, hiszen ezt folyamatosan megtettük, csupán a nagyobb beruházásokat említenénk. Ezek közé tartozik a művelődési terem belső tatarozásának befejezése - ezt büszkén mutogatjuk vendégeinknek és az egykori falubelieknek. Noha a hasonló beruházásokat mindig kisebb-nagyobb nehézségek kísérik, ezeket folyamatosan megoldottuk, így nagyon gyorsan lezajlott a szennyvíz-csatorna építése. Szeptemberben megtörtént a műszaki átvétel és átvettük a működési engedélyt. Sajnos a kiásott anyag ülepedése miatt vannak még bizonyos nehézségeink. A vasút mellől sikerült elszállíttatni a felesleges földet, így megfelelő telkeket alakítottunk ki és szebbé tettük községünket. Rendeztük a regionális út melletti járdákat, noha teljesen nem lehetünk elégedettek, hiszen még várat magára az út felújítása. Kiépültek a buszmegállók, úgyszintén a kapornaki pihenőház. Rendeztük a halottasházakat és a temetői világítást, valamint 600 méter erdei utat Kapornakon. Nehéz volna felsorolni mindazt, amit megvalósítottunk, és ami fontos a község lakossága számára. A Községi Tanács már öt rendes ülést és egy levelező ülést tartott az új mandátum idejében. 5 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap A januári ülésen elfogadta a zárszámadást, majd a legutóbbi ülésén a lapunk mai számában közzétett Hodos Község 2003-as évi költségvetését. Tudomásunk szerint Szlovéniában elsőként elfogadtunk egy teljesen új eszközt, éspedig az új lakásépítésekkel kapcsolatos Szabályzatot, amelynek értelmében polgáraink 1.000.000,00 SIT értékben juthatnak vissza nem térítendő forrásokhoz. Községünkben napról napra csökken a lakosok száma, és ily módon próbáljuk meg megtartani a fiatalokat, hiszen így sokkal egyszerűbben juthatnak lakáshoz. Elfogadtuk továbbá az Újszülöttekről szóló Szabályzatot, vagyis, hogy a polgármester ellátogat minden újszülötthöz és szerény ajándékot ad át neki. Tudatában vagyunk annak, ez nem annyira anyagi, mint erkölcsi támogatást jelent a gyereknek és a családnak. Objektív okok miatt kellett eddig elhalasztanunk a polgárok közgyűléseit, de ezekre a lehető legrövidebb időben sort kerítünk. Az üléseket mint minden évben, faluotthonokban szervezzük meg, beszámolunk a 2002-es tevékenységről és a zárszámadásról, valamint megbeszéljük a 2003-as évi programot és teendőket. Amint bizonyára észlelték, tavaly ősszel kezdtük meg az iskola és az óvoda felújítását. A téli időjárási viszonyok miatt nem tudtuk február végéig, tehát a tervezett határidőig befejezni a munkákat, hiszen az alacsony hőmérsékletek nem tették lehetővé a minőségi munkát, amiből eredően később nehézségeink származhattak volna. Április végére tervezzük az építési munkálatok műszaki átvételét. Tárgyalásokat folytatunk a berendezés beszerzéséről, talán májusban ez is megvalósulhat. A munkálatok elhúzódása miatt a gyerekeket az idén nem költöztetjük vissza az új helyiségekbe. Reményeink szerint viszont szeptember elsejével annál nagyobb örömmel lépik majd át az új iskola és óvoda küszöbét. A létesítmények hivatalos átadását a községi ünnep kapcsán, szombaton, július 19-én tervezzük. Az ünnepségre meghívjuk dr. Slavko Gaber oktatási, tudományos- és sportminisztert is. A tervei szerint zajlik a tagosítás, bemutattuk a tagosításvasút új felosztási javaslatát is. A Dolenci patak völgyében folyó tagosítás elérkezett abba a szakaszba, amikor az új parcella-felosztási javaslatokat gyűjtjük. A gépi munkák befejeződtek, elkészültek az utak, az elvezető árkok, kimérték a tagosítási ívet. Mindkét tagosításra érvényes, hogy a tulajdonosok a tavaszi vetést, illetve ültetést még a régi telkeken végzik. Terveink szerint viszont az idén ősszel már mindenki az új parcellát művelheti. Ezért is fontos, hogy a tulajdonosok, illetve bérlők szeptember 20-áig betakarítsák a termést, és az új felosztásban már mindenki saját új telkén végezhesse el az őszi munkákat. Szlovénia EU csatlakozása miatt is fontos a gazdánként megművelt területek növelése, ezért kezdeményeztük a Hodos tagosítás bevezetését a Hodos-Dolenci helyi úttól a Hodos-Muraszombat regionális útig, és a szlovén-magyar államhatárig. Sajnos, még nem mindenki írta alá a nyilatkozatot. A tagosítás viszont nem végezhető el, ha az érintettek 80 % nem írja alá a nyilatkozatot. Persze, maga az aláírás sem jelenti a tagosítás megvalósítását, ezzel csupán pályázni tudunk vissza nem térítendő forrásokra, hiszen egy hektárnyi terület tagosítása több mint-200.000 SIT, amit bizonyára egyetlen tulajdonos sem képes egyedül fedezni. Ősszel újra jelentkeztük a közhasznú munkákkal kapcsolatos pályázatra. Az új program keretében két személyt alkalmaztunk a mezei területek tisztítására. A program megvalósítása március elsejétől folyamatban van, elsősorban a mostani tagosítási területen tisztítják a benőtt felületeket. Ha befejezik ezt a munkát, a község más területein folytatják a tisztítást. A Szlovén Köztársaság Munkaügyi Intézetének programja szerint az idén egész évben öt munkást alkalmazhatunk, míg március 1-től október 30-áig kettőt, valamint április 1-től október 31-ig hármat. Ennek alapján kérjük mindazokat, akik a közhasznú munkák keretében kívánnak munkát vállalni, forduljanak a községi hivatalhoz. Az elmúlt években sok feladatot megvalósítottunk a közhasznú munkásokkal, és bizonyára a jövőben is hatékonynak bizonyul ez a tevékenységi program. Lidija SEVER A Községi Hivatal Vezetője Poročilo o delovanju kulturnega društva "Őrség" iz Hodoša v letu 2002 Kulturno društvo " Őrség " je imelo meseca februarja redni letni občni zbor, na karem so prisotni najprej potrdili zapisnik prejšnjega občnega zbora, imenovali delovno predsedstvo, nato pa prisluhnili poročilom organov društva. Iz predsedniškega poročila je razvidno, da je etno pevski zbor imel v lanskem letu 17 vaj in 12 nastopov. Kar trikrat smo nastopili na domačih tleh, dvakrat na Krplivniku, na srečanju etno pevskih zborov v Dobrovniku, trikrat na sosednjem Madžarskem ter enkrat na Slovaškem Hodošu. Blagajniško poročilo je prikazalo, da je društvo leto 2002 -zaključilo z 761.132,90 SIT. Prihodek tokom leta je znašal 857.353,40 SIT, kateremu prištejemo še prenos iz prešnjega leta, ki je znašal 977.247,66 SIT. Dohodki večinoma izvirajo iz dotacije občine ter iz sredstev pridobljenih na razpisu JSR Slovenije. Izdatki v višini 1.073,495,16 SIT so bili namenjeni za naslednje stvari: 599.962,50 SIT za nabavo stolov, 187.988,28 SIT za dopolnitev jedilnega pribora in 100.000,00 SIT za šivanje noš. Preostali izdatki zajemajo prometno provizijo, stroške vodenja računa, stroške pogostitev ter pisarniški material. Iz poročila knjižničarke smo zvedeli, da je od letošnje jeseni oteženo delovanje knjižnice, kajti prostor zapolnjujejo knjige in didaktični material iz šole in vrtca, ki je v adaptaciji. Kjub vsemu delo ni povsem zamrlo, kajti malčki iz vrtca pridno listajo po slikanicah ter tudi odrasli prihajajo po knjige, Turističa sekcija, ki deluje v okviru društva je tudi lansko leto ocenila hiše, okolico le teh ter rože na oknih in podelila priznanja ob občinskem prazniku. S februarjem pa ima društvo tudi na novo izvoljeno vodstvo za naslednja štiri leta. Predsednica Helena Roman, Ana Šeruga je podpredsednica, Rozalija Totić tajnik in Leopold Könye in Alenka Jonaš pa člana vodstva. Predsednik nadzornega odbora je postal Dušan Bočkorec, članici pa Karolina David in Gabrijela Roman. V častno razsodišče so bili izvoljeni Ludvik Jonaš, Otto Gal starejši in Janez Šeruga. Tudi delovni program za leto 2003 je bil obdelan. Vsebuje pa že tradicionalne prireditve. Novost pa je vsekakor ustanovitev ročnodelskega krožka, folklorne skupine ter postavitev statve v krplivniškem etnografskem muzeju. Na koncu zbora sta dolgoletna člana društva Ana Šeruga in Leopold Könye prejela priznanje za dosedanje prizadevno delo na področju kulture. Helena Roman 6 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap ZAKLJUČNI RAČUN OBČINE HODOŠ-2002 I. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA KONTO OPIS PRORAČUN 2002 REBALANS 2002 ZAKLJUČNI RAČUN 2002 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 116.880.549 104.690.583 96.428.026 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 17.480.549 16.306.549 15.062.033 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 9.474.000 8.742.000 7.263.992 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 4.434.000 4.434.000 4.136.733 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 3.474.000 2.740.000 963.870 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 1.566.000 1.568.000 2.163.389 706 DRUGI DAVKI 0 0 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 8.006.549 7.564.549 7.798.041 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 500.000 260.000 252.420 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 307.000 450.000 510.515 712 DENARNE KAZNI 0 5.000 4.998 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 0 0 0 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 7.199.549 6.849.549 7.030.108 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 400.000 350.000 395.105 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 400.000 350.000 395.105 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 0 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 0 0 0 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 12.300.000 11.185.000 10.980.737 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 12.300.000 11.185.000 10.980.737 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 0 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 86.700.000 76.849.034 69.990.151 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 86.700.000 76.849.034 69.990.151 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 116.880.549 149.690.583 129.157.314 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 22.722.014 21.548.089 20.744.400 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 8.853.220 8.853.220 8.442.772 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 1.096.780 1.096.780 1.205.884 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 9.850.000 10.460.000 11.095.744 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 0 0 0 409 REZERVE 2.922.014 1.138.089 0 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 19.890.000 20.773.000 20.906.195 410 SUBVENCIJE 200.000 1.000.000 555.636 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 6.060.000 6.980.000 6.859.133 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 4.770.000 4.553.000 4.475.315 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 8.860.000 8.240.000 9.016.110 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 0 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 69.768.535 104.369.494 84.272.053 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 69.768.535 104.369.494 84.272.053 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 4.500.000 3.000.000 3.234.666 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 4.500.000 3.000.000 3.234.666 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 0 -45.000.000 -32.729.288 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 0 0 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 0 8.000.000 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 0 8.000.000 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 0 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 0 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 0 8.000.000 440 DANA POSOJILA 0 0 8.000.000 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB 0 0 0 442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 0 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 0 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 0 0 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 45.000.000 36.081.514 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 45.000.000 36.081.514 55 VIII ODPLAČILA DOLGA (550) 0 0 0 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 0 0 0 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 0 0 3.352.226 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.-IX) 0 45.000.000 32.729.288 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.) 0 45.000.000 32.729.288 7 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap PRORAČUN OBČINE HODOŠ ZA LETO 2003 I. SPLOŠNI DEL PRORAČUNA KONTO OPIS PRORAČUN 2003 A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 126.392.049 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 13.744.226 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 8.494.000 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 4.621.000 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 1.633.000 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 2.240.000 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 5.250.226 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 250.000 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 498.000 712 DENARNE KAZNI 0 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 0 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 4.502.226 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 350.000 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 350.000 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 0 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 2.174.000 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 2.174.000 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740) 110.123.823 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 110.123.823 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 123.774.269 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 24.529.339 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 9.248.680 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 1.266.000 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 10.920.000 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 566.819 409 REZERVE 2.527.840 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 25.701.112 410 SUBVENCIJE 1.800.000 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 8.250.000 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 6.526.000 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 9.125.112 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 68.293.818 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 68.293.818 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (430) 5.250.000 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 5.250.000 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 2.617.780 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 0 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB 0 442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0 C. RAČUN FINANCIRANJA 0 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 VII 55 I. ODPLAČILA DOLGA (550) 2.617.780 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 2.617.780 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 0 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.-IX) -2.617.780 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.) -2.617.780 8 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Beszámoló az " Őrség " Művelődési egyesület 2002 évi munkájáról Az " Őrség " Művelődési egyesület ez év február 15-én tartotta meg évi tisztújító közgyűlését, amelyen a tagok szép számban jelentek meg. A közgyűlés kezdetén a tavalyi év közgyűlésének jegyzőkönyve került elfogadásra, majd a munkaelnökség megválasztása után a beszámolók következtek. Az elnöki beszámolóból a résztvevők megtudhatták, hogy az egyesület népdalkörének 17 próbája és 12 fellépése volt, az év elejét pedig egyesületünk a rönkhúzás őrimogyorósdi bemutatójával kezdte. Népdalkörünk négy ízben Hodoson és kétszer Kapornakon szerepelt, de vendégszerepléseken is volt: Dobronakon a Vass Lajos népzenei talákozón, ahonnan ezüst fokozattal tért haza, Sandon, Zsitkócon és a szlovákiai Hodosban. A pénzügyi beszámolóból kítűnt, hogy egyesületünk a 2002-es évet 761.132,90 tollárral zárta. A bevétele az év folyamán 857.353,40 tollár volt, amely összeghez hozzá kell számolni még az azelőtti évből áthozott 977.247,66 tollárt. A bevétel nagyrészben a községtől kapott támogatásból és egy pályázaton elnyert összegből származik. A kiadások 1.073,495, 16 tollárt tettek ki. Legmagasabb a székek felvásárlásának kiadása volt, amely 599.962,50 tollár volt. Pótoltuk az étkészletünket is 187.988,28 tollár értékben. Ez mellett 100.000,00 tollárt fizettünk a ruhák varratásáért. A többi a megvendégelésekre, idegenforgalmi vezetők tanfolyamára, irodai kellékek vásárlására, pénzünk kezelési költségére folyt ki. A könyvtárosi beszámolóból megtudhattuk, hogy az idei év őszétől körülményesebb a könyvtár működtetése, hisz az óvoda és iskola adaptációja miatt a könyvek és a tanszerek egy része a könyvtárba lett berakva, de ennek ellenére a kis óvodások szorgalmasan lapozgatják a könyveket és akad idősebb olvasó is. Az idegenforgalmi beszámolóból kitűnt, hogy kik voltak a tavalyi évben elismerésben részesítve a szép virágaik, vagy a rendezett otthonuk, udvaruk jóvoltából. Ezt a tisztújítás követte. Az egyesületben az elkövetkező négy évében a következő személyek fogják vezetni a munkát: Román Ilona elnök, Šeruga Ana alelnök, Totić Rozalija titkár, Könye Leopold és Jonas Alenka tagok. A Felügyelő bizottság elnöke Bočkorec Dušan, tagjai pedig David Karolina és Roman Gabrijela. A fegyelmi bizottság tagjai pedig Jonaš Ludvik, idősebb Gál Ottó és Seruga János lettek. Ezek után megvitatásra került a 2003-as évi munkaterv, amely tartalmazza a januári magyar kultúra napjának megszervezését, a szereplést a nemzeti ünnep rendezvényén, az V. Horváth Károly népzenei találkozót Lentiben, Májusfa állítását, kitáncolását, Kapornaki találkozót, Hodos község ünnepén való részvételt, a Őrségi találkozó szervezését, és az idősebb polgárok napján való szereplést. Ezek mellet szeretnénk megalakítani a hímző szakkört, működésbe állítani a kapornaki tájházban levő szövőszéket és megalakítani egy néptánccsoportot. Az ülés végén Šeruga Ana és Könye Leopold elismerésben részesültek az eddigi oddadó munkájukért. Román Ilona Az „ Őrség ” ME elnöke Hodos község Magyar Nemzeti Önigazgatási Közösége tanácsának munkájáról A 2003-as év első negyedében Hodos község MNÖK két ülést tartott. Az első január hónap folyamán volt megtartva. Ezen ülés középpontjában a tanácstagok megvitatták a 2003-as év munkatervét, amely szerint a Tanács munkája fog folyni. A tervezetbe kerültek a már szokásos rendezvények, programok, mint a Nemzeti ünnep tiszteletére megrendezendő ünnepély, a Kapornaki találkozó, a kerékpár- és gyalogtúrázók fogadása és kísérése, az Őrségi találkozó, egy könyv kiadása Hodosról, kirándulás szervezése, Tájház körüli teendők, az iskola és óvoda támogatása, a Művelődési otthon befejezése és persze a még évközben felmerülő gondok rendezése, rendezvények lebonyolítása. Kinevezésre kerültek a Felügyelő bizottság tagjai is, akik névszerint Totić Rozalija elnök, Balaic Sándor és David Karolina tagok lettek. Ezek után a tanácstagok a Muravidéki Magyar Önkormányzati Nemzeti Közösség Tanácsával való viszonyról vitáztak és kiálltak azon álláspontjuk mellett, hogy ezentúl sem vesznek részt a csúcsszervezet ülésein. Változás e téren a Tanács második ülésén történt, amikor a Tanács kinevetze Orban Ludvikot és Bočkorec Dušant képviselőnek a Csúcsszervezetben. Ugyanezen az ülésen került elfogadásra Hodos község MNÖK Tanácsának pénzügyi beszámolója, amelyből kiderűl, hogy a bevétel 3.011.980,79 SIT volt, ami a kamatból és a minisztérium támogatásából folyt be. A kiadások 2.045.548,79 SIT tettek ki. A kiadások fedezték a Tájház melletti padok és asztalok elkészítésének, villanyszerelési cikkek, megvendégeléseknek, irodai kellékek és nyomtató vásárlásának, ülésdijaknak, szerződéses mukáknak költségeit és még néhány apróbb kiadást. A tanácstagok határozatot fogadtak el arról, hogy 300.000,00 SIT utalnak át a KAI Pártosfalva számlájára, amelyből többekközt televízió és videólejátszó lesz vásárolva a hodosi óvoda és iskola részére, valamint 100.000,00 SIT támogatták az újonnan megalakúit Magyar Tudományos Társaság működését. Román Ilona Obupani delavci Agrante se pripravljamo na stavko! Zaradi prezadolženosti v podjetju Agranta d.d., konec februarja osemindvajset obupanih delavcev že štiri mesece ni dobilo plače. Zaradi tega smo predlagali stečajni postopek. Ko je za ta predlog delavcev izvedel direktor Agrante d.d. gospod Zvonko Rebrica, je sodišču predlagal naj se podjetje Agranta d.d. poskuša rešiti s prisilnim pobotom z upniki. Sodišče se je odločilo za direktorjev predlog in 13. marca objavilo sklep o začetku postopka prisilne poravnave. Z odločitvijo sodišča, da poskusi s pobotom upnikov z Agranto d. d., smo najbolj prizadeti delavci. Do začetka postopka prisilne poravnave podjetje delavcem ni izplačalo za pet mesecev plač in regres za leto 2002. Do 18. aprila se bo dolg povečal dodatno za še eno plačo. Delavci ne verjamemo v čudežni uspeh pobota, še manj pa sanje g. direktorja, da bo za podjetje pripeljal rešitelja z velikim kupom denarja. Delavci smo odločeni da, če do 18. aprila ne bomo dobili plače za prvi mesec dela v postopku prisilne poravnave, prekinemo z delom, oz. pričnemo s stavko do uvedbe stečajnega postopka ali izplačila plač. Delavci Agrante 9 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap PREDSTAVITEV PMP HODOŠ Za policijo nemalokrat trdimo, da je » tisti organ prisile, ki ni pogodu državljanom« , vendar pa si upamo trditi, da so policisti na Postaji mejne policije Hodoš, ki vključuje Mednarodni železniški mejni prehod Hodoš, meddržavne mejne prehode Kobilje, Prosenjakovce, Martinje in mednarodni mejni prehod za osebni promet Čepince, tisti, za katere ta trditev ne drži » . Tako tudi policistom naše enote ni vseeno v kakšnem okolju delajo, kakšni so medsebojni odnosi in posebej kakšni so odnosi policistov do vaščanov v krajih, kjer delajo, posebej z lokalno samoupravo na območju posamezne Občine, predvsem z županom in ostalimi strukturami v » naši« Občini Hodoš. Brez kakršne koli oblike olepševanja pa lahko z vso odgovornostjo trdimo, da je sodelovanje z občani Hodoša, posebej z županom Občine g. Ludvikom ORBANOM in tudi z županom sosednje Občine Šalovci g. Aleksandrom ABRAHAMOM zelo pristno in korektno. Zelo lahko se je postavljati z dobrimi rezultati dela, jasno pa je, da so rezultati dela posamezne enote, kot je naša, rezultati dela vseh policistov in vseh zaposlenih. Da pa lahko potrdimo pravilnost naših gornjih navedb, se moramo osredotočiti na rezultate dela enote v preteklem letu. Vsi policisti in ostali zaposleni naše enote, so v preteklem letu s svojim delom, odnosom, osebno urejenostjo, korektnostjo in zakonitostjo dela dokazali, da je bilo delo vseh nas dosledno, strokovno in po naši oceni korektno ter vljudno. Opisano dokazujejo prejeta priznanja, tako smo v lanskem letu s strani Turistične zveze Slovenije prejeli bronasto priznanje kot najbolj gostoljuben mejni prehod v R Sloveniji, nam to priznanje daje veliko vzpodbudo a istočasno tudi obvezo za še boljše delo v naslednjih obdobjih na vseh mejnih prehodih. Da pa » ena lastovka ne prinese pomladi « , potrjuje tudi nagrada Ministrstva za notranje zadeve R Slovenije, ki nas je ocenila kot tretjo (3) najlepše urejeno policijsko enoto v R Sloveniji v letu 2002. Ta priznanja, ki vzpodbujajo in zavezujejo pa brez pomoči vas občanov Občine Hodoš ne bi prejeli. Prav tako so prejeta priznanja odraz dobrega dela vseh zaposlenih na naši enoti, katerim očitno ni vseeno v kakšnem okolju preživijo lep del svojega življenja. 1. KRATKI PREGLED STATISTIČNIH PODATKOV Za mejne prehode nemalokrat trdimo, da so » okna v svet« , mi zaposleni na MMP Hodošu, pa trdimo, da so tudi » okna v domovino« . Preko vseh naših mejnih prehodih je v letu 2002 potovalo 396.391 (v nadaljnjem tekstu so v primerjalni podatki za leto 2001=473.980) potnikov, kar je primerjalno za prejšnje leto nekoliko v upadanju, saj je indeks 84 %, indeks vozil, ki so prestopila mejno črto pa je v letu 2002 napram prejšnjemu obdobju v upadanju in znaša 82 %. V celoti zaznavamo upad števila potnikov in vozil na vseh mejnih prehodih za skupno 16 %, razen na mednarodnem železniškem mejnem prehodu Hodoš, kjer se je število potnikov povečalo. Na mednarodnem železniškem mejnem prehodu smo tako pri prestopu meje kontrolirali 31.669 ( 21.146) potnikov, kar predstavlja 50 % povečanje. V sklopu dela na železniškem mejnem prehodu zaznavamo povečano promet tovornih vlakov, ki prestopajo mejo na tem prehodu, S tem se dokazuje, da je bila izgradnja železniške povezave z R Madžarsko upravičena. Mejo na našem mejnem prehodu prestopajo v 80 % predvsem domačini z obeh strani meje, tako, da posamezne potnike policisti tudi osebno poznajo. Iz navedenega izhaja, da na našem mejnem prehodu ne beležimo večjega števila prestopanja meje s strani rizičnih potnikov. Glede na naše » notranje težave« , kot so težave s kadri, nepopolna zasedenost delovnih mest, enota je zasedena le z 65%, materialno tehnični pogoji dela, neustrezna in dotrajana računalniška oprema na vseh cestnih MP, oddaljenost posameznih cestnih MP z matično enoto, npr. Kobilje je oddaljeno 30 km, pa lahko trdimo, da smo kljub navedenemu uspešni. Da pa delo na MP ni samo pregled dokumentov, priča tudi dejstvo, da smo na vseh MP naše enote v letu 2002 zavrnili 788 oseb na vstopu ( 997), potnikom smo izdali 11 vizumov ( 8), prijeli 3 (6) osebe, za katere je bil takšen ukrep odrejen in ugotovili 3 (17) potne listine, ki so bile ponarejene. V letu 2002 smo na mednarodnih vlakih skupaj z madžarskimi obmejnimi organi na železniškem mednarodnem mejnem prehodu Hodoš opravljali preglede vlakovnih kompozicij in na različnih mestih v potniških vagonih ( tudi v podvozu vlaka) izsledili 5 tujcev, ki so na takšen nezakonit način poskušali vstopiti v našo državo. Na železniškem mejnem prehodu pa smo obravnavali tudi 8 kaznivih dejanj tatvin delov z novih osebnih vozil ( tatvine brisalcev, ipd), temu sklopu pa smo takoj posvetili ustrezno pozornost in ustrezno skrb. Zavedamo se gospodarskih razmer tako v Občini Hodoš kot v širši družbeni skupnosti, vendar pa smo mi policisti običajno zadovoljni že s kakršno koli pomočjo lokalne skupnosti ( cvetoče rože na oknih so naš okras, ipd), zato bi Vas povabili, da nas obiščete tudi takrat, ko vas Vaša pot ne bo vodila preko katerega koli mejnega prehoda, pač pa Vas vaša pot lahko vodi le do mejnega prehoda v cilju čim uspešnejšega sodelovanja in so bivanja. Vsa prejeta priznanja so delno tudi » vaša« , zato vsem občanom na čelu z županom g. Orbanom in županu sosednje Občine Šalovci iskrena hvala za dosedanje sodelovanje z željo, da navedeno dobro sodelovanje ohranimo tudi v bodoče. Policisti in vodstvo MMP Hodoš 10 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap VARNOST NAŠA SKUPNA SKRB !!! POLICIJA SVETUJE: ALI VESTE, DA JE DNE 06.01.2003 PRIČEL VELJATI ZAKON O JAVNIH ZBIRANJIH ( Uradni lsit RS, št. 59/2002 )? KAJ JE JAVNI SHOD OZIROMA JAVNA PRIREDITEV: Javni shod oziroma javna prireditev je vsako organizirano zbiranje ljudi na prostem ali v zaprtem prostoru, ki se ga lahko udeleži vsak posameznik ali tisti, ki izpolnjuje določene pogoje (napr. nakup vstopnice, polnoletnost kot pogoj za določene prireditve in podobno). DOLŽNOSTI PRIJAVE ALI PRIDOBITVE DOVOLJENJA ZA JAVNI SHOD OZIROMA JAVNO PRIREDITEV: Zakon o javnih zbiranjih prinaša novosti: Javne shode in javne prireditve je po novem treba prijaviti na pristojni policijski postaji, policijskem oddelku ali policijski pisarni na območju katerega se orginizira, in sicer • SHOD 3 DNI pred dnevom prireditve shoda, • PRIREDITEV pa najmanj 5 DNI pred dnevom prireditve. Prijavo oziroma prošnjo za dovoljenje mora organizator podati na obrazcu, ki je obvezen. Obrazec je mogoče kupiti v nekaterih papirnicah, organizator pa ga lahko dobi tudi na vsaki upravni enoti in policijski postaji. KATERE SHODE OZIROMA PRIREDITVE JE TREBA PRIJAVITI IN ZA KATERE JE POTREBNO DOVOLJENJE: Namen novega zakona je zagotoviti, da bi shodi in prireditve potekali varno in da ne bi bile kršene pravice drugih, zato določa okoliščine, ki bi lahko navedene vrednote ogrožale. Za shode ali prireditve, kjer so te okoliščine podane , zakon zahteva pridobitev dovoljenja. Pred izvedbo takšnih shodov ali prireditev bo upravna enota v postopku preverjala, ali je organizator zagotovil vse potrebno za varno izvdebo shoda ali prireditve in mu, če bo treba določila še dodatne ukrepe, da na shodu ali prireditvi ne bi prišlo do ogrožanja varnosti ali pravic drugih. Rok za prijavo shoda ali prireditve za katero je potrebno dovoljenje je najmanj 7 DNI. KAJ MORA ORGANIZATOR OBVEZNO ZAGOTOVITI ! Organizator mora obvezno zagotoviti vodjo shoda ali prireditve, ki mora biti star najmanj 18 let in ima ustrezne psihofizične sposobnosti za opravljanje nalog vodje. Zagotoviti mora tudi ustrezno število polnoletnih rediteljev z vodjo rediteljev, ki morajo biti državljani RS. ORGANIZATOR MORA PRIJAVI OBVEZNO PRILOŽITI: • dokazilo, da je o shodu oziroma prireditvi , ki jo prijavlja obvestil lokalno skupnost (občino) • soglasje lastnika ali upravljalca prireditvenga prostora. • dovoljenje za čezmerno obremenitev okolja s hrupom, če bo uporabljal naprave, ki povzročajo čezmeren hrup. Organizator mora tudi na takšnih prireditvah vzdrževati red ( preprečiti dostop osebi, ki bi želela na prireditev prinesti prepovedane predmete, oziroma snovi ter osebi, ki je vidno pod vplivom alkohola in je pričakovati, da bo kršila red.) Več informacij o izpolnjevanju pogojev in dovoljenjih ali soglasjih si lahko ogledate na spletnem portalu e-uprave : http//euprava.gov.si ZA VSE DRUGE INFORMACIJE LAHKO POKLIČETE NA POLICIJSKI ODDELEK GORNJI PETROVCI NA TELEFONSKO ŠTEVILKO 5561 094 VSAK DELAVNIK MED 07.00 IN 15.00 URO. NOVO VODSTVO PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA V januarju letošnjega leta je potekel mandat vodstva prostovoljnega gasilskega društva Hodoš, zaradi tega je bilo potrebno izvoliti nove organe društva. 108. redni volilni občni zbor je bil sklican drugega februarja. Občnega zbora so se člani društva udeležili v lepem številu, čeprav smo pričakovali več članov. Seja je potekala tekoče, ko pa smo prišli do točke izvolitve organov se je vse zaustavilo. Dosedanji predsednik Ludvik Jonas in poveljnik Leopold Könye sta izrekla, da ne bosta sprejela funkcije predsednika in poveljnika za naslednji mandat. Zelo dolgo smo se pogajali, kako dalje ter sprejeli Sklep, da se zadolži župan za vodenje društva v času enega meseca. Med tem časom bi opravil razgovore z možnimi kandidati za omenjeni funkciji. Zato je pri tej točki bil občni zbor zaključen. Župan občine je na podlagi sklepa občnega zbora sklical sestanek častnikov in nižjih častnikov. Sestanek je bil 23. februarja in se ga je udeležilo deset častnikov in nižjih častnikov od enajstih povabljenih. Kot je bilo lahko pričakovati je bil sestanek spet zelo pogajalsko obarvan. Skoraj vsak udeleženec je izjavil, da bo pomagal pri vsakem delu, vendar nobene funkcije ne bo sprejel. Društvo brez vodstva seveda ne more obstajati. Na koncu smo pa nekako izoblikovali predloge, za poveljnika Franca Könye ml., za podpoveljnika Leopolda Könye in Ernesta Tamaško, za orodjarja Gezo Tamaško in desetarja v ženski enoti Marijo David. S temi predlogi je že bil skoraj zagotovljen nadaljnji obstoj društva. Izredni občni zbor je bil sklican prvega marca. Občnega zbora se je udeležilo 22 članov društva od 80. Najpomembnejše vprašanje je bilo izvolitev predsednika. V predlog za predsednika je bilo vključenih veliko imen, a na žalost nihče ni hotel sprejeti ponujene funkcije. Po dolgi razpravi in razmišljanju sem sprejela funkcijo predsednika. Ostali člani upravnega odbora so: poveljnik Franc Könye ml., podpoveljnika Leopold Könye in Ernest Tamaško, ter ostali člani, Jenő Jošar, Kazimir Sukič, Dušan Orban, Tibor Eőry, Valter Abraham in Gabrijela Roman. Upravni odbor bo na svoji prvi seji izvolil ostale funkcionarje v skladu s Statutom. Prihaja pomlad in s tem tudi nova tekmovalna sezona. V društvu so pretekla leta delovale tri desetine in sicer člani, članice in pionirji. V bodoče bi tudi želeli ohraniri aktivnost teh desetin in celo izboljšati sodelovanje na tekmovanjih. Sleherni član drušva bi moral vedeti, da naslednje leto društvo preznuje 110. obletnico obstoja. Na ta velik ljubilej smo lahko ponosni, saj društva v okolici so precej mlajša. Že zdaj naprošam vse člane in članice društva ter ostale vaščane, da bi vsak po svoje pomagali pri organicaciji tega ljubileja. 11 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Vem, da je funkcija predsednika zahtevno in odgovorno delo, celo če še nimaš izkušenj ti je še težje. Zelo upam, da mi bodo člani društva priskočili v pomoč, ko jih bom najbolj potrebovala. Danes živimo v bolj sodobnem času kot nekoč in mislim, da nobenega ne moti in ga ne bo motilo dejstvo, da sem ženska! VESELO NA DELO! Z gasilskim pozdravom NA POMOČ! 1. seja upravnega odbora je bila v soboto 29. marca, na katerem so člani izvolili še podpredsednika Dušana Orban, sekretarja Gabrijelo Roman, blagajnika Jenő Jošarja, podpoveljnika Leopolda Könye in Ernesta Tamaško, za sekretarja operative Kazimirja Sukič in orodjarja Gezo Tamaško. Na tej seji smo se dogovorili tudi za letošnji plan dela s poudarkom priprave na pregled društva, tekmovanje v okviru občinskih praznikov, mesec požarne varnosti, izobraževanje osnovnega znanja gasilcev ter zadali cilj za nabavo in predajo gasilskega praporja v začetku meseca avgusta. Zaradi tega bomo izdelali podrobnejše načrte in bomo v kratkem začeli z aktivnostmi pobiranja sredstev, saj bo možnost, da posamezniki s svojimi prispevki dobijo zlate ali bele žebljičke z imenom na drogu praporja ali celo na spominskem traku. Predsednica PGD Hodoš Karolina David Az elmúlt év történései a hodosi labdarugó csapatról. Az évi közgyűlés február elsején volt megtartva a hodosi Művelődési ház termében, amelyen részt vett a muravidéki Labdarugó Szövetség elnöke, Hodos község polgármestere és a helyi szervezetek elnökei: az elnök a beszámolójában elmondta, hogy a tavaszi bajnoki mérkőzések célja az első, második helyezés. A bajnokság előtt több baráti mérkőzésre került sor, a csapat külön edzett a salovci iskola tornatermében a jobb kondíció eléréséért és részt vett a szentgotthárdi téli teremtornán is. Vettünk l játékost is, hogy a cél valóra váljon, de a befektetett eszközök és a fáradság sem adták meg a várt eredményt. Mivel a bajnokság rossz eredménnyel zárult, lecseréltük az edzőt és újra ifj.Bunderla Rudolf vette át a csapat edzését. Hodos község ünnepe alkalmával, mint már régóta tradíció, a szombati nap a sport napja volt. Sor került a Hodos- Bajánsenye első csapatok, a női csapatok és a Hodos - Szentgyörgyvölgy öregfiúi összemérettetésére. Augusztusban Hodos első csapata Ausztriában Gleisdorban vendégszerepeit, ahol részesei lehettünk az új stadion megnyitásának. A női csapat szeptemberben szintén Gleisdorfban egy előmérkőzésen játszott az ausztriai Gleisdorf női csapata ellen. Ezután az Ausztria-Svájc női válogatott összemérettetése következett. Szeptember utolsó szombatján, a tradiciónak megfelelően Szentgyörgyvölgyön játszott az öregfiuk csapata, amelyhez hozzáfűzném, hogyha már egy barátságos mérkőzésre vagyunk meghívva, a barátság nem csak a pályán, hanem a vacsorán is illő lenne, de ezt pár játékos nem vette figyelembe és haza utazott. Köszönet a rendezőknek a vacsoráért és a polgármesternek a baráti szavakért és a jövőben ezt a hodosi játékosoknak komolyan kell venniük. Ami az eredményeket illeti az őszi bajnokság valamivel jobban zárult, mint a tavalyi. A sérülések és a játékosok kevesebb létszáma miatt elégedettek lehetünk az elért helyezéssel, habár ha jobb lett volna a magatartásuk, még jobb eredményt érhettünk volna el. Ősszel kezdtük el a klub helyiség kiépítését, amit remélhetőleg a tavaszi bajnokság kezdetéig sikerül befejezni. A szentgotthárdi téli tornán újra részt vett az első csapat és első ízben a női csapat is szerepelt, amiért köszönetet mondanék Ábrahám Srečkonak, aki minden évben a hodosi csapatot rendezi és vezeti. Külön köszönet az Agranta cég vezetőinek a futball felszerelésekért, amit a csapatnak ajándékoztak. Köszönetet mondanék Ábrahám Albertnek a csapatra áldozott munkájáért és épp így köszönet illeti a Györkös személyeket úgy Linzben, mint Hodoson, Kercsmár Gézát és Pistát akik minden alkalomkor ellátják a csapatot és a vendégeket finom bográccsal és grillen sült finomságokkal. Végül köszönet a polgármesternek a Labdarúgó egyesületért tett munkájáért. Mint elnök, az idei programhoz sok sikert kívánok a játékosoknak és továbbá is számítunk hodos község polgárainak támogatására. Az idei évi programok: Bajánsenye-Hodos első csapatának és női csapatának barátságos mérkőzése július 19. Hodos - Gleisdorf az első és a női csapatok mérkőzése Hodos - Szentgyörgyvölgy öregfiúk összemérettetése Augusztus 2. Alsószer - Felsőszer a férfiak és nők találkozója Szeptember 27. Szentgyörgyvölgy - Hodos öregfiúk találkozása Ábrahám Sándor RAZPORED TEKMOVANJA 2. MNL-ČL SEZONA 2002/2003-pomlad 10. KROG, 13.4. 2003, nedelja GANČANI : HODOŠ ob 16.00 uri 11. KROG, 21. 4. 2003, ponedeljek ROTUNDA : HODOŠ ob 16.00 uri 12. KROG, 27. 4. 2003, nedelja HODOŠ : PUŠČA ob 16.30 uri 13. KROG, 3. 5. 2003, sobota LJUTOMER : HODOŠ ob 16.30 uri 14. KROG, 11. 5. 2003, nedelja HODOŠ : DOKLEŽOVJE ob 16.30 uri 15. KROG, 18. 5. 2003, nedelja ŠALOVCI : HODOŠ ob 16.30 uri 16. KROG, 25. 5.2003, nedelja HODOŠ : KRIŽEVCI ob 16.30 uri 17. KROG, 31.5. 2003, sobota LIPA : HODOŠ ob 17.00 uri 18. KROG, 7. 6. 2003, sobota HODOŠ : BRATONCI ob 17.00 uri 12 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap UTRINKI V BESEDI IN SLIKI IZ NAŠEGA VRTCA V našem vrtcu se zelo veselimo, če nam kdo ponudi sodelovanje. Tako so nas prijetno presenetili policisti z mejnega prehoda Hodoš. Ponudili so, da nas s terenskim vozilom zapeljejo do mejnega prehoda, kjer smo si ogledali njihove prostore in se seznanili z njihovim delom. (slika št. 1) Babice in dedki so glavna tema v tem šolskem letu. Ker zelo radi šivamo, smo na obisk povabili babico, ki nas je seznanila z različnimi našitimi izdelki. (slika št. 2) Sredi zime smo obiskali prijatelje v vrtcu, v Murski Soboti. Oni so nas povabili še na ogled lutkovne predstave v prostore soboškega gradu. Mudilo se nam je na vlak, ampak fotografirati se pač moramo. Hitro na kup in škljoc. Nastala je tale fotografija. (slika št.3) Letos nam je zima nasula kar nekaj snega. Pustili smo vse druge obveznosti in en cel teden uživali na snegu. (slika št. 4) Jeseni smo na domačiji Eőryjevih pobirali semena iz buč. Pozimi smo jim jih pomagali luščiti - to niti ni tako enostavno za naše male rokice - ampak potrudili smo se. Enkrat v naslednjih mesecih pa si bomo šli še pogledat, kako v mlinu iz semena nastane olje. (slika št.5) Malo nas je bilo strah, to že moramo priznati. Ko pa so kurenti sneli svoje »glave« smo videli, da so to le prijazni strici in otroci, ki so prišli pregnat zimo iz naše vasi. (slika št. 6) Na pustni torek nas je lep sončen dan kar vabil ven. Nadeli smo si različne kostume in se odpravili v vas. S kričanjem in petjem smo odgnali še tisto malo zime, česar kurentom ni uspelo. Prehodili smo vas po dolgem in počez in se pošteno utrujeni vrnili v vrtec. Ko pa smo pogledali darove, ki smo jih prislužili, smo na utrujenost v hipu pozabili. Še danes se sladkamo z dobrotami, ki ste nam jih dali. Hvala lepa za darove - prijazni ljudje. (slika št. 7) Rendezvényeink - Naše prireditve Január hónapban a Művelődési egyesület, Hodos község MNÖK Tanácsa és a Művelődési Intézet ünnepélyt szervezett a Magyar kultúra hónapja alkalmából. Az ünnepi műsorban a zalaegerszegi Zenei- és művészeti iskola 40 fős zenekara és a szombathelyi Ungareszka néptáncegyüttes szerepelt. A szervezők örömére megtelt az új Művelődési otthon terme. A nézők közt sok volt a szomszédos Magyarországról és szomszédos falvakból érkezett nézők száma. Na proslavi ob madžarskem kulturnem prazniku, ki je bila meseca januarja so nastopili dijaki Srednje glasbene in umetnostne šole Zalaegerszeg ter folklorna skupina Ungareszka iz Sombotela. Eno urni kulturni program si je ogledalo veliko gledalcev tako iz naše občine, kot iz sosednje Madžarske ter sosednjih vasi. Március 6-án Lendván a márciusi rendezvények megnyitó ünnepségén Kercsmár Lili, népdalkörünk oszlopos tagja és valamikori lelkes színjátszó vehette át a Művelődési Intézet Tanácsának elnökétől, Zvér Ilonától a kultúra területén végzett lelkes és odaadó munkájáért a külödijak egyikét. Marca je zaslužna članica kulturnega društva, Lili Kerčmar, ki že 20 let sodeluje v pevskem zboru ter dolgoletna članica dramske sekcije prejela posebno priznanje za delo na kulturnem področju. (Slika številka 8) Már jó néhány évi hagyományként az idei évben is megszervezésre került a Nemzeti Tanács és a Művelődési Egyesület részéről a Nemzeti ünnep. Az ünnepi műsort számos rangos vendég tisztelte meg jelenlétével, köztük Lengyel Miklós úr, Magyarország szlovéniai nagykövetének tanácsosa, a szomszédos Önkormányzatok polgármesterei, Nemzeti Tanácsok elnökei, képviselői. Az ünnepi műsor szónoka Gál Ottó, Hodos község MNÖK Tanácsának elnöke volt. A műsorban a helybéli óvodások, kisiskolások, népdalkor, Orban Nina és Román Szilvia szavalok, az óbecsei " a prima vista" zenei együttes és a lenti Kerka néptáncegyüttes szerepelt. Az ünnepély után elhelyezték a kegyelet koszorúít a kopjafa előtt. Kot že običajno, smo tudi letos proslavili Madžarski narodni praznik. Slavnostni govornik prireditve je bil predsednik sveta MNSS občine Hodoš, gospod Otto Gal. V kulturnem programu so se zvrstili malčki iz vrtca in šole Hodoš, domači pevski zbor, recitatorki Nina Orban in Silvija Roman, glasbena skupina iz Vojvodine ter folklorna skupina Kerka iz Lentija. Proslavo si je ogledalo številno občinstvo, med njimi svetovalec veleposlanika Republike Madžarske v Sloveniji, gospod Miklós Lengyel, župani sosednjih lokalnih skupnosti iz Madžarske, predsedniki in predstavniki narodnostnih skupnosti itd. Po proslavi so prisotni položili vence pred spominsko obeležje. ( Slike 9,10,11,12,13) Helena Roman Predsednica KD „ŐRSÉG” Hodoš 13 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap - 1 - - 2 - - 3 - - 4 - - 5- - 6- -7- Glasilo Őrség - Őrségi hírlap - 8 - (Slike 9-13) Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Zakaj Goričko? Goričko je bila dolga leta pozabljena pokrajina. Slovenska zavest o Prekmurju se je ustavila na Muri in rodovitni ravnini ob njej. Tako je šel na Goričkem tok dogodkov počasneje, pokrajina ni doživela grobih in nasilnih sprememb, kot se je to dogajalo vsepovsod. Goričko nima divje, neokrnjene narave: naravnih jezer, slapov, deročih rek, divje globine, neprehodnega gozda, sotesk in gora... Goričko je kulturna krajina v najbolj žlahtnem pomenu te besede; pestrost je delo človeških rok. Zaradi izoliranosti, nekdanjih političnih meja, železne zavese je Goričko otok sredi drugih pokrajin, ki so drugačne -podobni pokrajini sta le Raab in Őrség, kjer naravo že čuvajo. A vendar je tudi v naravnih danostih Goričko nekaj posebnega.To je gričevnat svet slovenskih najmlajših kamnin, zakisanih peščenjakov, ki jih ni nikjer drugje v Sloveniji, po drugi strani pa imamo na vzhodu (Sotina) zelo stare paleozojske skrilavce, nekdanji otok v Panonskem morju. Posebna zanimivost pa so vulkanske kamnine pri Gradu, posledica bližnjega izbruha vulkana pred 1,6 milijona let v današnji Avstriji. Edino tam v Sloveniji najdemo zelene »vulkanske bombice«, ki so geološka posebnost. Nekaj posebnega je tudi klima, saj je Goričko predel, ki ima v Sloveniji najmanj padavin. Goričko je v biološkem pogledu naša najbolj srednjeevropska pokrajina, saj skoraj ni čutiti dinarskih, mediteranskih (z nekaj izjemami!), predvsem pa ne alpskih vplivov. V živalstvu imamo nekaj panonskih vplivov. Pestrost daje pokrajini raznotera človekova dejavnost, sonaravno bivanje, pestrost kmetijskih kultur, strpno in vzdržno ravnanje do narave. Ponekod je še vedno veliko nereguliranih potokov kar omogoča lepa mokrišča in mokrotne travnike. Najbolj dragoceni so oligotrofni (slabo hranljivi) mokrotni travniki z modro stožko, kjer še najdemo redke vrste kot sibirsko peruniko, pehtranov rman, maslenko, močvirski svišč. Na mokrotne travnike so vezani redki metulji, saj so prehrambeno vezani na določene rastlinske vrste: kar tri vrste modrinov in dve vrsti cekinčkov so prehrambeno vezani na močvirske rastline, te pa spet na mokrotne travnike. Tu pa so še kobilice, hrošči in druge žuželke...te pa so hrana ptičem, tudi redkim in ogroženim vrstram itd. Ptice, ki so drugod v Sloveniji redke, v zadnjih ostankih, so na Goričkem zaradi zdrave narave še razmeroma števiilčne (petina slovenskih smrdokaver gnezdi na Goričkem). Zato je Goričko primer, ko je narava in delovanje človeka še vedno v ravnotežju. Še bolj ogrožena kot mokrišča so suha travišča, ki so na Goričkem v glavnem že v zaraščanju ali pa so na zelo majhnih površinah. Zaradi njih bi Goričko lahko imenovali »dežela nageljčkov«, ki tam rastejo v treh različnih vrstah. Tam najdemo navadno in pikastocvetno kukavico, posebnost je navadna prženka, pa dve mediteranski vrsti gozdnih robov: čopasta hrušica in vijoličasti lučnik. Na gozdnem robu raste tudi gorički volčin, posebna oblika dišečega volčina. Na suhih travnikih v Čepincih leta redek mrežekrilec, metuljčnica. Na Goričkem še srečamo med žitom izumirajoče žitne plevele kot sta modriš in njivska zlatica. Bogata je flora tudi v starožitnih vinogradih nizke rasti s številnimi starimi samorodnimi sortami trte, ki ne smejo izumreti; kot tudi ne vmes nasajene vinogradniške breskve ne; vsaka od njih je malo drugačne barve in okusa, saj gre za sejance. Bolj skromna je domačija, bujnejši in večji je visokodebelni sadovnjak okoli nje. Visokodebelni sadovnjak je z rastlinami in živalmi bogat življenjski prostor, ki ga je treba ohranjati. Krona mozaične podobe kulturne krajine so ptice, saj jih je bilo kar 174 vrst ugotovljenih na Goričkem, od tega so 3 mednarodno zelo pomembne vrste, saj so to kvalifikacijske vrste za kreiranje zavarovanih območij: veliki skovik, hribski škrjanec in prepelica. Veliki skovik ima na Goričkem še veliko in številčno populacijo, vezan je v glavnem na visokodebelne sadovnjake. Na kulturno krajino (travišča, peščene njive) je vezan tudi hribski škrjanec, prepelica pa na tradicionalne njivske površine. Pomembne vrste so še vijeglavka, prosnik, zelena žolna, okrog Ledavskega jezera najdemo redke vrste bičja trstnica in kar tri vrste cvrčalcev (rečni, trstni, kobiličar). Še vedno je veliko duplarjev (veliki in mali detel, zelena žolna, čuk) itd. Vsaka vodna površina in njen obvodni prostor skrivata še množico dvoživk (navadna krastača, sekulja, rosnica in druge žabe; navadni močerad, veliki pupek). Tam živi tudi belouška. Od pomembnih vodnih vrst živita ponekod vzhodni potočni puškur in potočni rak. Seveda pa ne smemo pozabiti na številčno in zdravo populacijo vidre. Prisotnost vidre je znak, da so vodotoki še polni življenja in v zdravem stanju. Med sesalci največkrat pomislimo na preštevilno divjad, ki dela škodo na poljih, toda med ogroženimi in redkimi vrstami Goričkega ni divjadi, ampak tri redke vrste netopirjev in številni mali sesalci: podlesek, dihur, kune belice in zlatice, mala in velika podlasica itd. Tudi gozdovi na Goričkem so še »zdravi«, o čemer priča veliko število in množina gob, nenazadnje pa tudi pogostost hrošča rogača, ki živi v starih hrastovih deblih. Slikoviti so bukovi gozdovi (združba pravega kostanja in bukve), zanimivi so toploljubni suhi gradnovi gozdovi , privlačni za sprehode v naravo pa so tudi gozdovi rdečega bora (združba okroglolistne lakote in rdečega bora). Od evropsko pomembnih vrst je na Goričkem 1 vrsta pijavke, 1 vrsta rakov (potočni), 1 vrsta kačjega pastirja, 1 vrsta hroščev (rogač), 9 vrst metuljev, 1 vrsta piškurjev in 1 vrsta rib (pezdirk), 7 vrst dvoživk, 2 vrsti kuščarjev (martinček, zelenec,) in belouška, 9 vrst sesalcev, 5 vrst rastlin - 1 vrsta maha (šotni), 2 vrsti lisičjakov, navadni zvonček (ker je v EU redek...) in polegla lindernija. Na Goričkem uspeva približno 1000 vrst praprotnic in semenk, kar je 1/3 vseh slovenskih vrst. Na Goričkem uspeva okrog 100 vrst z Rdečega seznama Slovenije, seznama redkih in ogroženih rastlinskih vrst. Zakaj torej park? Ugotovili smo da je Goričko otok sredi drugačnih pokrajin, zato je nekaj posebnega. To je treba izkoristiti: ljudje so znali naravo očuvati, ohraniti zdravo in pisano. To jim mora sedaj obroditi sadove, ko je v soseščini narava degradirana, osiromašena. Možnosti bodočega parka so v ohranjanju zdrave narave, pestrosti travnikov, sadovnjakov, močvirij in suhih rastišč. Takšna pokrajina nudi tisoč možnosti preživljanja prostega časa, podoživljanja otroštva starejših, rekreacije mlajših, potešitve vedoželjnosti še mlajših. Takšna pokrajina nudi raznotero, posebno in zdravo hrano in kvalitetno bivalno okolje za sobivanje z vsemi živalskimi in rastlinskimi vrstami in osebki, ki Goričkega še niso zapustili, zapustili pa so pokrajine okrog njega...zato je Goričko Otok. 16 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap NOVE PRILOŽNOSTI ZA GORIČKO Vseh enajst županov občin na Goričkem se je združilo v prizadevanjih za ustanovitev krajinskega parka Goričko, ki bo zaživel v prihodnjem letu. Ohranjena narava predstavlja dediščino našim vnukom, park pa prinaša nove razvojne priložnosti, ki med drugim lahko pomagajo mladim pri odločitvi, da na Goričkem tudi ostanejo. Domačini so že sedaj, zagotovo pa bodo tudi v prihodnje, najboljši varuhi tega območja, s parkom bodo dosedanja prizadevanja le še nadgrajena. Kaj je park? Območje s poudarjenimi vrednotami narave in z zanimivim živim svetom. Območje ohranjene kulturne krajine. Lep in privlačen podeželski prostor z živimi in urejenimi naselji. Območje, kjer vitalno lokalno prebivalstvo želi razvijati svoj kraj. Območje, kjer si vsi želimo usklajen razvoj, ki bo ohranil vrednote tudi za naše vnuke. Območje čiste narave in ohranjene krajine, kjer je bivanje prijetno. Območje, ki zaradi svojih kvalitet nudi možnosti za razvoj turizma za zahtevnejše goste in proizvodnjo hrane višjega cenovnega razreda. Domače in tuje izkušnje potrjuje, da parki prispevajo k boljši prepoznavnosti regije in nudijo oblikovanje dodatne blagovne znamke. Spodbujajo razvoj dejavnosti, kot so dopolnilne dejavnosti na kmetijah in turizem. S tem pripomorejo k ohranitvi poseljenosti podeželja in krajine ter boljšemu življenju prebivalcev parka. Vsak park ima svojega upravljavca - organizacijo, ki predstavlja možnost za nova delovna mesta v dejavnostih, ki so posredno ali neposredno povezane z varstvom narave in parkom, npr. vodenje obiskovalcev in nadzor. Dodatne spodbude za parke Slovenija glede državnih podpor za spodbujanje razvoja -tako po obsegu kot po oblikah - še ni primerljiva z državami Evropske unije. Pričakujemo, da se bo to stanje s pridružitvijo Slovenije uniji spremenilo. Že sedaj pa so neposredne podpore države uveljavljene na področjih kmetijstva in lokalne komunalne infrastrukture. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kmetom v parkih, ki vstopijo v kmetijsko-okoljske programe, daje dodatne spodbude. Če so zemljišča kmetov del krajinskega parka, so upravičeni do 10% višje spodbude. Občine v parkih so imele prednost pred drugimi tudi pri lanskem dodeljevanju kreditov Ekološkega razvojnega sklada - na območju obstoječih parkov je obrestna mera nižja kot drugod (1%). Prebivalci parkov z izjemo manj razvitih območij sicer ne morejo računati na neposredno finančno pomoč države na primer za razvoj turizma, ker tega Evropska unija zaradi pravil svobodne konkurence na trgu ne dopuščajo. Na voljo pa so različne možnosti za posredne podpore države -predvsem razpisi ministrstev, državnih in lokalnih skladov, agencij in zavodov. Tu so še ustanove, kot so Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Sklad RS za razvoj malega gospodarstva, Sklad za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja in Republiški zavod za zaposlovanje. Spodbude za projekte malega gospodarstva, subvencioniranje realne obrestne mere, razvoj obrti, podjetništva in turizma dajejo tudi občine. Pomemben vir pa so lahko mednarodni programi. Krajinski park Logarska dolina si je iz tovrstnih virov izboljšal turistično prometno infrastrukturo (cesta), komunalno infrastrukturo (čistilna naprava), razvija skupno turistično ponudbo s sosednjimi turističnimi območji, trži lokalne proizvode. V Parku Škocjanske jame pa je s pomočjo tujih sredstev urejena stavba uprave parka. Tudi Goričko je kot pomoč ustanovitvi bodočega krajinskega parka preteklih letih pridobilo mednarodna sredstva, kar pomeni, da bo park lahko začel z delom v obnovljenih in opremljenih prostorih gradu Grad. Dobri primeri so blizu Tudi same uprave parkov na različne načine spodbujajo razvoj, denimo na področju kmetijstva. V Triglavskem narodnem parku so leta 2000 delno nadomeščali stroške, nastale s preusmeritvijo v prvem letu vstopa v biološko kmetovanje. Za urejanje oz. posodobitev planšarij so lani za nadomestila namenili 4 milijone SIT. Tržijo blagovno znamko. Izdelujejo tehnološke načrte za predelavo mleka in mesa na kmetijah. V Kozjanskem parku so v projektu obnove starih travniških sadovnjakov izpeljali tečaj žganjekuhe, predavanje, prikaz rezi... Marsikdo se odloči za obisk zgolj zato, ker je kraj v parku. Že samo ime parka namreč zagotavlja bogato naravo, mir in sprostitev, s tem pa tudi bistveno boljše možnosti za turistični razvoj območja. Ker si obiskovalci v parkih ne želijo bivati v hotelih, temveč npr. na turističnih kmetijah, pri ponudbi lahko sodelujejo predvsem domačini. Iskani postanejo tudi kampi, lep primer je Trenta z več novimi kampi. S parkom se odpirajo nove priložnosti tudi za vodiče, ki turistom omogočijo ogled naravnih posebnosti, za izposojanje športne opreme, za trženje domačih pridelkov, za izdelovanje spominkov. Turistični razvoj neposredno finančno podpirajo v Parku Škocjanske jame, saj z javnim razpisom razdelijo nepovratna sredstva za gradnjo in vzdrževanje turističnih sob V Triglavskem narodnem parku so planinske koče v visokogorju opremili s sončnimi celicami. Uprave parkov: z ljudmi in za ljudi Parkovna infrastruktura ni namenjena le obiskovalcem od drugod, temveč prinaša koristi tudi domačinom. Tako so v Parku Škocjanske jame v informacijskem centru odprli trgovinico z osnovnimi živili, saj je bila vaška trgovina zaradi nerentabilnosti zaprta. Park Škocjanske jame ureja nekatere vaške ceste in poljske poti, ki jih uporabljajo tudi domačini, postavili so informacijsko-oglasno tablo za potrebe krajevne skupnosti in turističnega društva. Informacijski center v Trenti, Grad Podsreda v Kozjanskem parku in stavbe Parka Škocjanske jame so postali pravo žarišče kulture, saj so tu koncerti, revije pevskih zborov in razstave. To prinaša pester program za domačine, bogat kulturni utrip pa privabi v park tudi številne goste od drugod. Parki so deležni tudi posebne promocije oz. jo aktivno spodbujajo: razstave in promocijski panoji v drugih krajih po Sloveniji in v tujini, televizijske reportaže, intervjuji, predstavitve na turističnih zemljevidih in v poslovnih 17 Glasilo Őrség -Őrségi hírlap imenikih, poljudni in strokovni članki, koledarji ... Vse to prispeva k promociji celotnega območja in s tem k boljšemu trženju turističnega gospodarstva in drugih lokalnih dejavnosti. Uprave parkov svetujejo domačinom. V parku Škocjanske jame domačinom, ki nameravajo obnoviti domove, svetujejo ter pomagajo pri pridobivanju mnenj, soglasij in dovoljenj. Za posege v prostor v parkih sicer niso potrebna nikakršna dodatna soglasja. V Triglavskem narodnem parku svetujejo kmetom, ki se odločajo za prehod na biološki način kmetovanja in jim pomagajo pri organiziranju. Sodelovanje z mladimi pa tudi izobraževanje za odrasle Otrokom in šolam uprave parkov posvečajo posebno pozornost. Zanje organizirajo niz dejavnosti: naravoslovne delavnice, nagradne natečaje za učence, otroške kvize, vodenje ekskurzij, izobraževalne seminarje za učitelje mentorje. Strokovnjaki v upravah parkov so tudi mentorji študijskim in diplomskim nalogam ter študentskim praksam. Tu so še prireditve za otroke, koncerti, likovne delavnice... V Trenti in Kozjanskem parku so odmevni tečaji oz. glasbene šole. Organizirajo tudi izobraževanje za odrasle, na primer predavanja o razvoju podeželja za občine, upravne enote in društva v Kozjanskem parku, izobraževanje o biološkem kmetovanju v Triglavskem narodnem parku, pri katerem sodeluje tudi Kmetijska svetovalna služba. Delavnice, ekskurzije in sodelovanje z mladimi, kulturne prireditve in promocijske dejavnosti smo kot zametek bodoče prakse že uvedli tudi na območju predvidenega parka Goričko, ki bo še posebno skrb namenjal čezmejnemu sodelovanju. Več informacij: Stanka Dešnik, Zavod RS za varstvo narave Tel. 041 570 288 Bajánsenye-Hodos gyümölcsöző kapcsolata 2003. március 8-án találkoztak Bajánsenyén Bajánsenye és Hodos községek képviselőtestületei, hivatalaik munkatársai, a települések egyesületeinek, civil szerveinek vezetői, hogy már hagyományos módon áttekintsék az együttműködés eddigi eredményeit és megjelöljék a közös rendezvények ez évi programjait. Bajánsenye község önkormányzata részéről Györke Gyula polgármester összegezte az elmúlt négy év tapasztalatait. Négy évvel ezelőtt az akkor felálló új önkormányzati vezetés fontosnak tartotta, hogy Hodos község önkormányzatával újra élessze kapcsolataít, melyek ezidőre teljesen ellaposodtak. Ehhez Bajánsenyén működésükben megszűnt Sportegyesületet, Önkéntes Tűzoltó Egyesületet ujjá kellett szervezni, a működés feltételeit meg kellett teremteni ahhoz, hogy ezek a közösségek részesei lehessenek további együttműködésének. A Sportegyesületek, az Önkéntes Tűzoltó Egyesületek, az óvodák, a két település önkormányzata közötti találkozásokban jelölték meg az együttműködés lehetőségét. Négy év elteltével jó érzéssel állapítható meg, hogy a két önkormányzat szándéka magvalósult. Sportegyesületeink, önkéntes tűzoltó egyesületeink tagjai minden évben találkoztak, önkormányzataink egymás kulturális rendezvényein, ünnepségein képviseltették magukat. Orbán Lajos Hodos község polgármestere az együttműködés pozitív értékeit emelte ki hivatkozva a két település történelmi és családi kapcsolataira is. A 2003-as esztendőben várható programokat egyeztették, melyeken való közös részvételekben foglaltak állást. Az idei esztendőben Bajánsenye rendezője a közös sportnapnak. Május hónapban várható a két óvoda gyermekeinek és pedagógusainak találkozója. A tűzoltó egyesületek találkozójára Hodoson kerül sor. Az önkormányzatok képviselői kulturális rendezvényeken és ünnepségeken az eddigi gyakorlat szerint képviselik településeiket. A találkozáson a közös együttműködés további bővitése is felvetődött. Az EU csatlakozás lehetősége a regionális fejlesztésekben való együttgondolkodásra és cselekvésre ad alapot, mely elsősorban a vízhálózat átcsatlakozását helyezi előtérbe. A Bajánsenye - Kercaszomor Szenyvízcsatorna Társulathoz csatlakozó Domonkosfa község jó példája e területen történő előrelépésnek. A testületek egyetértettek abban, hogy az eddig kialakult együttműködési formákat a jövőt illetően a gazdasági élet területére is át kell ültetni. Bajánsenye község önkormányzata részéről Györke Gyula polgármester gratulált és elismerését fejezte ki Hodos község önkormányzatának az elmúlt négy esztendő sikeres munkájáért ahhoz a látványos fejlődéshez, melyet Hodos község az elmúlt esztendőkben elért. A tartalmas, előremutató tanácskozást követően a két testület tagjai és a meghívottak közös vacsorával zárták a találkozást és egy év múlva hasonló fórumon hodosi találkozás reményében búcsúztak. Györke Gyula Bajánsenye Önkormányzatának polgármestere DAJ MI, MICKA, PEJNEZE NAZAJ, .. ali PREKMURSKA ŽUPANOVA MICKA (prirejeno po A. T. Linhartu) 3. nastop ŠTERNFELDOVKA: Je že vse pripravleno? Zaj bi že lejko prišle. JAKA: Kak zašafrajo, gospa žlahtna. Tej v nebejsaj de njin dobroto povrno, ka so mi hčer odvrnile od tej nevarnoste. ŠTERNFELDOVKA: Brez hvale, oča. Ge san več za sebej, kak pa za vas napravila. Rejšena mo toga človeka, ka bi mi življenje pokvaro. Dékle, še ena skušnjava pred tebo stoji. Mu vüjpaš pred oči stopite? Te nede srce zapelalo? MICKA: Oblüjben, ka nej. Tak me je razžalo, ka nemo več nikdar dobra z njim. ŠTERNFELDOVKA: Samo bojin se, ka ne bi kaj dobro napravila. MICKA: Gvišno ka nej, gospa žlahtna. JAKA: Ges mo sigdar za svojo hčerko stal. ŠTERNFELDOVKA: Zaj se skrijen; da de trbelo, prijden naprej. JAKA: Mij njeme že doj povejmo svoje. Rebeka Kerčmar, 7. razred 18 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Na podlagi Poslovnega načrta Garancijske sheme za Pomurje in Poslovnega načrta Razvojnega sklada »Sinergija« ter Poslovnega načrta Razvojne agencije Sinergija za leto 2003, objavljajo RRA Mura, Murska Sobota, Garancijska shema za Pomurje, v sodelovanju z Razvojno agencijo Sinergija ter Novo Ljubljansko banko d.d., Podružnica Pomurje; Raiffeisen Krekovo banko d.d. Maribor, PE Murska Sobota; SKB Banko d.d. Ljubljana, PE Murska Sobota; Probanko d.d. Maribor, Ekspozitura Murska Sobota; Banko Koper d.d., PE Murska Sobota; Novo KBM d.d., Podružnica Pomurje-LLT RAZPIS ZA DOLGOROČNE KREDITE TER GARANCIJE NAMENJENE POSPEŠEVANJU RAZVOJA PODJETNIŠTA na območju občin Razvojne agencije Sinergija za leto 2003 - za občine Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Kuzma, Grad, Cankova in Rogašovci -I. Predmet razpisa Predmet tega razpisa so sredstva za dodelitev dolgoročnih kreditov v skupni predvideni okvirni višini 100.000.000,00 SIT, za katere bo lahko RRA Mura Garancijska shema za Pomurje dodeljevala garancije v višini 50 - 70 %, vendar garancija ne more presegati 5.000.000,00 SIT. Delež sredstev za prosilce iz posamezne občine je odvisen od višine sredstev, ki jih je prispevala občina za zagotovitev skupnega kreditnega (garancijskega) potenciala. 2. Pogoji za dodeljevanje 2.1. Krediti - prosilec lahko vloži vlogo za kredit v višini od najmanj 1.000.000,00 SIT do največ 10.000.000,00 SIT; - obrestna mera za kredite znaša TOM + 2,5 %; - doba vračanja kredita je do največ 5 let. - kredit se lahko zavaruje z garancijo RRA Mura in/ali drugim za banko sprejemljivim zavarovanjem 2.2. Garancije - prosilec vloži vlogo za garancijo hkrati z vlogo za kredit; - garancija ne more presegati zneska 5.000.000,00 SIT, oziroma 50-70 % poroštva odobrenega kredita; - prosilec zavaruje prejeto garancijo RRA Mura GS za Pomurje s poroki na podlagi notarskega sporazuma. 3. Nameni, za katere se dodeljujejo dolgoročni krediti in garancije Krediti in garancije se dodeljujejo za naslednje namene: - nakup opreme in zagotovitev trajnih obratnih sredstev; - nakup, gradnja ali adaptacija poslovnih prostorov; - nakup, ureditev in opremljanje zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov. 4. Splošni pogoji za prijavo na razpis Na razpis se lahko prijavijo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje kriterije: - gospodarske družbe, ki so v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah uvrščene med majhna podjetja; - samostojni podjetniki posamezniki; - fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot pretežno dejavnost in se dodatno ukvarjajo z dopolnilno ali dodatno dejavnostjo; - imajo sedež dejavnosti na območju občin Razvojne agencije Sinergija v občinah Beltinci, Moravske Toplice, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Kuzma, Grad, Cankova in Rogašovci; - med viri financiranja imajo zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev; - v primeru zavarovanja kredita z garancijo, morajo imeti/pridobiti status člana Garancijske sheme za Pomurje. 5. Prednostni kriteriji za dodelitev kredita in garancije Prednost pri dodelitvi kreditov in garancij bodo imeli projekti, ki bodo poleg kriterijev banke izpolnili še naslednje prednostne kriterije: - ustanavljanje oz. soustanavljanje podjetij, katerih ustanovitev bo doprinesla k lokalnemu razvoju; - spodbujanje oziroma razvoj podjetništva v kmetijstvu (dopolnilne dejavnosti na kmetijah); - dejavnosti, ki zagotavljajo uvajanje sodobnih tehnološko in ekološko neoporečnih procesov; - pospeševanje in spodbujanje konkurenčnosti in inovativnosti v podjetništvu; - razširitev poslovanja obstoječih enot malega gospodarstva; - razširitev poslovanja zasebnikov, ki opravljajo propulzivne storitvene dejavnosti; - povečanje zaposlovanja in ohranjanje delovnih mest; - dejavnosti, ki so izvozno usmerjene in ki nadomeščajo uvoz; - dejavnosti, ki sovpadajo z razvojnimi usmeritvami matičnih občin. 6. Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije Vsebina vloge za dodelitev kredita in garancije je razvidna iz obrazca »Krediti / Garancije - vloga - 2003«, ki ga prosilci dobijo na naslednjih mestih: - Razvojna agencija Sinergija, Kranjčeva 3, Moravske Toplice, tel. 02/ 538-13-50, - RRA Mura, Murska Sobota, Lendavska 5/a, tel. 02/ 536-14-61. Vloge z vso zahtevano dokumentacijo se oddajo na Razvojno agencijo Sinergija, Kranjčeva ulica 3, M. Toplice. 7. Rok za prijavo Rok za prijavo je odprt do porabe sredstev oziroma najpozneje do 15.12.2003. 8. Obravnava vlog Prva obravnava prispelih vlog bo po 15. aprilu 2003, potem pa praviloma vsak mesec. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. O odločitvi bodo prosilci obveščeni predvidoma v 15 dneh od obravnave na komisiji in sklepa kreditnega odbora poslovne banke. Sklep o odobritvi ali zavrnitvi je dokončen. 9. Ostale informacije Vse ostale informacije dobijo prosilci na Razvojni agenciji Sinergija, Moravske Toplice, Kranjčeva 3, telefon 02/ 538-13-52 oziroma e-mail info@sinergija.si. Kontaktni osebi sta Renata Kočar in Mojca Breščak. Razvojna agencija Sinergija, Razvojni sklad 'SINERGIJA' Moravske Toplice Regionalna razvojna agencija Mura, Murska Sobota Garancijska shema za Pomurje 19 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap ZDRAVA PREHRANA Vsi se zavedamo, da je zdrava prehrana vedno bolj pomembna za življenje brez bolezni. Zaradi onesnaževanja življenjskega prostora bo človek postal vedno manj imun (odporen) na različne bolezni. To lahko omejimo z zdravo prehrano, zato bom v tej rubriki v vsaki številki Občinskega glasila predstavil po en pridelek rastlinskega izvora, kateri zdravilno vplivajo na človeški organizem. JABOLKA POREKLO IN ZGODOVINA: Njegove prvotne domovine ni mogoče natančno določiti. Arheološke najdbe v Španiji, Franciji in Švici dokazujejo, da je na teh območjih raslo divje že v prazgodovini, Vse današnje sorte jabolk -poznamo jih več tisoč- izvirajo iz vrste Malus domestica, ki se je verjetno razvila iz pritlikave jablane Malus pumila, ter iz sibirske lesnike Malus silvestris. Jabolka goji človek že več kot 4000 let. UPORABA: Možnosti uporabe jabolk so tako rekoč neomejene. Teknejo nam sveža, kuhana, sušena, predelana v čežano ali žele, na pecivu, v sladkem narastku in v sadni solati. Skoraj vsaka pokrajina ima poseben recept za pripravo jabolčnega peciva. Műsli z naribanimi jabolki ter jabolčni kompot s palačinkami so prvovrstna kombinacija. Za jabolka, ki jih želimo zaužiti surova, so najbolj primerne trde, sočne in hrustljave sorte. UČINKOVINE: Jabolka vsebujejo komaj kaj beljakovin, veliko vode, ogljikovih hidratov in zanemarljive količine maščobnih kislin v lupini, zato pa izjemno bogastvo vitaminov in mikroelementov. V jabolkih, ki so dozorela na drevesu, se nakopičijo velike količine vitamina C. Tako je jabolko v človeških prebavilih kombinirani preparat, ki pomaga pri vseh mogočih težavah. Jabolka so prave pektinske bombe. Do 30 odstotkov jabolka sestavlja ta vlaknina ali balastna snov, ki znižuje količino holesterola in maščob v krvi ter veže strupene snovi, kot sta svinec in živo srebro. Tako imenovane malične kisline iz jabolk zavirajo nastanek škodljivih presnovkov in razvoj bakterijskih kolonij v črevesju. NAJPOMEMBNEJŠE NARAVNE AKTIVNE SESTAVINE JABOLKA • Čreslovina Čreslovina iz jabolka odpravlja črevesna vnetja. Nase veže zaužite beljakovine, s tem pa odvzame hrano bakterijam, ki so vdrle v črevo. • Vitamin C Jabolka so zmerno dobri oskrbovalci z vitaminom C. Ta vitamin krepi imunski sistem. Največ ga je v lupini in zunanjih plasteh. Pri toplem pripravljanju npr. pri pečenih jabolkih, se uniči do 70 odstotkov vitamina C. • Pektini Pektini skrbijo za zgoščevanje vsebine v črevesju, da ne bi postala židka. Zaradi tega so jabolka idealno sredstvo proti driski. Pektin uravnava tudi holesterol. • Železo Z 0,5 mg železa na 100g ima jabolko vsekakor pomembno vlogo pri dovajanju tega minerala. Zlasti pomembno je za vegetariance, ki ne uživajo mesa, mleka in jajc. • Kalij Vsebuje veliko kalija, ki je pomemben za vzdrževanje vodnega režima v telesu, za nemoteno delovanje ledvic in mišičja. Lupina je še posebej bogata s hranili Med drugim vsebuje pomembne nenasičene maščobe, magnezij, karotine in železo. ZDRAVLJENE Z JABOLKI • Znižuje krvni tlak ter raven holesterola in maščob v krvi, • krepijo imunski sistem, srce in ožilje, • uravnavajo količino sladkorja v krvi, krepijo žile, še zlasti šibke vene, • čistijo prebavila, • zdravijo črevesna vnetja, • pomagajo pri prehladih, • in krepijo dlesni. OPOZORILO Čudovita jabolka zapeljivega videza, ki so na voljo v sodobnih trgovinah, lahko vsebujejo strupene in škodljive snovi, ki povzročajo alergije, boleče mehurčke v ustni votlini, kožne tvorbe in prebavne motnje. Poleg tega se strupi iz živil kopičijo v tkivih, npr. v jetrih. Še zlasti prizadeti so lahko otroci v obdobju odraščanja. Zaradi pogostega škropljena plodov moramo jabolka pred uporabo vedno temeljito oprati z vročo in hladno vodo. Viri: Sadje za zdravje in prehrano (Brigitte Kranz) Zdrava prehrana (Dr. Jörg Zittlau, Dr. Norbet Kriegisch) Zdravilna moč sadja in zelenjave (Klaus Oberbeil, Dr. med. Christiane Lentz) Sestavil: Boris Abraham PONGO IN PIKI Imam dva kužka, z imeni Pongo in Piki. Pongo najde in izkoplje, kar Piki skrije. Rada jesta kokoši. Ko Pongo pobegne, ga pogosto najdemo na železniški progi ali v sosednji vasi. Rada se igrata in nagajata. Imam ju zelo rada. DOMINICA KERČMAR 1. razred 20 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap Na podlagi 33.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93, 6/94 - odl. US 45/94 -odl. US 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odl. US 44/96, odl. US, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), ter na podlagi 16. člena statuta občine Hodoš (Uradni list RS, št. 47/99 in 31/01) je občinski svet občine Hodoš na svoji 1. redni seji dne, 28.11.2002 sprejel SKLEP o imenovanju podžupana občine Hodoš 1. člen Za podžupana občine Hodoš se imenuje Dušan Bočkorec, stanujoč Krplivnik 27, 9205 Hodoš. 2. člen Podžupan nastopi funkcijo z dnem imenovanja, funkcijo opravlja nepoklicno. 3. člen V primeru predčasnega prenehanja mandata župana bo opravljal funkcijo župana, podžupan Dušan Bočkorec. Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu in se objavi v občinskem glasilu. Številka: 105/03-LS-0 Župan občine Hodoš Datum: 12. 2. 2003 Ludvik ORBAN, l.r. Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 - odl. US 45/94 - odl. US 57/94, 14/95, 20/95 - odl. US. 63/95 - obvezna razlaga, 9/96, odl. US 44/96 - odl. US 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98), ter na podlagi 16. člena statuta občine Hodoš (Uradni list RS, št. 47/99 in 31/01) je občinski svet občine Hodoš na svoji 2. redni seji dne 19.12.2002 sprejel SKLEP o imenovanju Nadzornega odbora občine Hodoš 1. člen Imenuje se Nadzorni odbor občine Hodoš v naslednji sestavi: 1. Johann LACO, Hodoš 2, 9205 Hodoš, predsednik 2. Boris ABRAHAM, Hodoš 50, 9205 Hodoš 3. Brigita ABRAHAM, Hodoš 31, 9205 Hodoš 2. člen Mandatna doba izvoljenih članov nadzornega odbora traja do izteka mandata sedanjega občinskega sveta občine Hodoš. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po sprejemu in se objavi v občinskem glasilu. Številka: 106/03-LS-O Župan občine Hodoš Datum: 12. 12. 2003 Ludvik ORBAN, l.r. Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št: 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00) in 16. člena statuta občine Hodoš (Uradni list RS, št. 47/99 in 31/01) je občinski svet občine Hodoš na svoji 4. redni seji dne 6. 3. 2003 sprejel SKLEP o pomoči za novorojenca 1. člen Ta sklep določa pogoje za dodeljevanje enkratne denarne pomoči za novorojenca, upravičence pridobitve denarne pomoči, kakor tudi višino denarne pomoči staršem novorojenca z območja občine Hodoš. 2. člen Pravico do enkratne denarne pomoči imajo starši novorojenca pod pogojem, da je državljan Republike Slovenije in ima stalno bivališče v občini Hodoš. 3. člen Starši novorojenca pridobijo pravico do pomoči, ko občinska uprava pridobi podatke o rojstvu otroka od pristojnega matičnega organa oziroma najkasneje v 90 dneh po rojstvu otroka. 4. člen V primeru, da starša živita ločeno, je upravičenec do pomoči novorojenca tisti od staršev, pri katerem otrok živi, oziroma drug od staršev na podlagi pisnega sporazuma. 5. člen Upravičenec prejme ob rojstvu otroka denarna sredstva v višini 20.000,00 SIT, kot enkratno denarno oziroma socialno pomoč. Sredstva se nakažejo na hranilno knjižico ali na tekoči račun upravičenca. 6. člen Ta sklep se objavi v občinskem glasilu in začne veljati naslednji dan po sprejemu. Številka: 194/03-LS-O Župan občine Hodoš Datum: 12. 3. 200 Ludvik ORBAN, l.r. Na podlagi 16. člena Statuta občine Hodoš (Ur.l. RS, 47/99 in 31/01) je Občinski svet občine Hodoš na svoji 4. redni seji, dne 6. 3. 2003 sprejel PRAVILNIK o finančni podpori za novogradnjo stanovanjske hiše na območju občine Hodoš 1. člen S tem pravilnikom se določajo pogoji, kriteriji in način dodelitve nepovratnih sredstev za gradnjo stanovanjske hiše na območju občine Hodoš, ki s tem prvič rešujejo stanovanjsko problematiko. 2. člen Upravičenci do nepovratnih sredstev so vsi državljani Republike Slovenije, ki bodo gradili stanovanjsko hišo na območju občine Hodoš. Prednost imajo vlagatelji, ki imajo stalno bivališče ali imajo stalno delovno razmerje v občini Hodoš. 21 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap 3. člen Sredstva za sofinanciranje gradnje stanovanjske hiše se zagotovijo iz proračuna občine Hodoš, od kupnin iz stanovanj in iz drugih virov. 4. člen Potencialni interesenti vlagajo pismeno vlogo na občinsko upravo občine Hodoš z naslednjimi prilogami: - vlogo na posebnem obrazcu (obrazec je priloga pravilnika) - investicijski program - dokaz, da je vlagatelj lastnik gradbene parcele z mapno kopijo, ki ne sme biti starejša od mesec dni - da je novogradnja na ločeni parceli ali vsaj požarno varnostno oddaljena od ostalih objektov - da je vlagatelj polnoletni državljan RS - da še ni začel z gradnjo pred oddajo vloge - da ima pravnomočno gradbeno dovoljenje - kopijo odločbe o odmeri dohodnine za preteklo leto - vlagatelji, ki so dolžniki občini, nimajo pravice do teh ugodnosti 5. člen O prispelih vlogah odloča Občinski Svet in si pridržuje pravico, da lahko vlogo zavrne, če meni, da ne omogoča finančno in socialno stanje vlagateljev gradnje določene v tretji alinei 7. člena tega pravilnika. Glede na stanje proračuna tudi število vlog in višino zneska lahko po svoji presoji med letom spremeni, ali v celoti zaustavi. Občinski svet vlogo mora obravnavati najkasneje 30 dni po oddaji vloge in nato občinska uprava izda odločbo. 6. člen Sredstva se dodelijo v dvakratnem znesku v 90 dneh po podpisu pogodbe, ko upravičenec izpolni vse pogoje v skladu s tem pravilnikom. Višina sofinanciranja nepovratnih sredstev za eno stanovanjsko hišo je 1.000.000,00 SIT (to je sedanja vrednost enaka 4.336,00 EVRO). 7. člen Po pravnomočni odločbi se podpiše pogodba z upravičenci, da se zavezujejo izgradnje stanovanjske hiše na območju občine Hodoš, pod naslednjimi pogoji: - da zgradi stanovanjsko stavbo v tlorisu najmanj 80 m2, - da začne z gradnjo najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe, - da zgradi do faze vselitve največ do 60 mesecev po prejemu občinskih nepovratnih sredstev, - da bodo od takrat vsi, ki stanujejo v tej hiši imeli stalno bivališče v občini Hodoš, - da se bo po izgradnji stanovanjske hiše priključil na kanalizacijsko omrežje, zato ima možnost odplačila priključka v višini 448.554,00 SIT v roku 60 mesecev, to je (1945 EVRO protivrednosti v SIT), - da zgrajeno hišo lahko proda po 10 letih po vselitvi, - da se bo lahko priključil na obstoječo vodovodno omrežje v naselju Hodoš, pri plačilu takse po odloku v 12 mesečnih obrokih, 8. člen V kolikor se ugotovi, da so prejemniki nepovratnih sredstev kršili enega od pogojev določenega v 7. členu tega pravilnika, morajo sredstva z takojšnjim plačilom celotnega zneska vrniti v proračun občine z obrestmi na bančne kratkoročne kredite. Ravno tako bonitete določene v četrti in šesti alinei prejšnjega člena se razveljavijo in se upoštevajo višine in roki plačila v skladu z odlokom o odvajanju in čiščenju odpadnih voda (Ur.l.RS, št. 60/02) in odlok o priključitvi na vodovodno omrežje (Ur.l.RS, št. 69/99). 9. člen Vse morebitne spore bosta reševala prvenstveno sporazumno, če pa to ne bo mogoče, bo to reševalo pristojno sodišče v Murski Soboti. 10. člen Ta pravilnik se objavi v občinskem glasilu, ter začne veljati naslednji dan po sprejemu. Številka: 195/03-LS-O Župan občine Hodoš Datum: 12. 3.2003 Ludvik ORBAN l.r. PLAN REDNEGA OBHODA DIMNIKARJA V OBČINI HODOŠ ZA LETO 2003 MESEC DAN APRIL 8.,9.,10. MAJ 8.,9.,10. JUNIJ 6.,9. JULIJ 7.,8. AVGUST 7.,8. SEPTEMBER 8.,9. OKTOBER 8.,9.,10. NOVEMBER 8.,9.,10. DECEMBER 8.,9.,10. Za morebitne informacije oz.za prilagoditev drugega termina smo dosegljivi na tel. št. 53-81-300 ali na sedežu podjetja Martjanci 43 b, 9221 Martjanci in preko GSM: 031 240 779 KAREL BELEC rajonski dimnikar 041 728 076 BOJAN HORVAT dimnikarski mojster Direktor: Bojan HORVAT, dimnikarski mojster 22 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap KOLEDAR PRIREDITEV ZA LETO 2003 V OBČINI HODOŠ Zap štev Naziv prireditve Datum Kraj prireditve Vrsta prireditve Organizator Naslov 1. Postavljanje mlaja 30.4.2003 Hodoš - Občina Dediščina tradicija KTD Helena Roman 2. Prvomajski kres 30.4..2003 Krplivnik Tradicija KTD Helena Roman 3. Pregled društev 11.5.2003 Nog. igrišče Hodoš Gasilsko tekmovanje GZ Hodoš Ludvik Orban 4. Konfirmacija 18.5.2003 Evang. cerkvena občina Verska ECO - Hodoš Vili Kerčmar 5. Podiranje mlaja 31.5.2003 sedež občine Dediščina tradicija KTD Helena Roman 6. Otvoritev sejma Őrség 27.6.2003 Muzej Krplivnik Tradicija KTD MNSS Helena Roman Otto Gal 7. Pohod in kolesarjenje 28.6.2003 Muzej Krplivnik Rekreacija KTD MNSS Helena Roman Otto Gal 8. Občinski praznik, svečana seja O.S., 18.7.2003 Kulturna dvorana Hodoš Svečana Občinska uprava Ludvik Orban Lidija Sever 9. Osrednja prireditev-otvoritev šole - vrtca 19.7.2003 Podružnična šola Hodoš Svečana Občinska uprava Ludvik Orban Lidija Sever 10. Prijateljsko nogometno srečanje 19.7.2003 Nogometno igrišče Hodoš Športna tradicija NK Hodoš Aleksander Abraham 11. Gasilsko tekmovanje 20.7.2003 Gasilki dom Krplivnik Tekmovalna GZ Hodoš in PGD Krplivnik Ludvik Orban Arpad Kerčmar 12. Razvitje prapora 2.8.2003 Kulturni dom Hodoš Svečana PGD Hodoš Karolina David 13. Prijateljska nogometna tekma 9.8.2003 Nogometno igrišče Hodoš Prijateljska NK Hodoš Aleksander Abraham 14. Prijateljsko srečanje na meji -Puszta Avgust 2003 Domaföld Prijateljska Občinska uprava Ludvik Orban Lidija Sever 15. Srečanje družin 24.8.2003 Nekdanja vojašnica Tradicija KTD-MNSS ZKMN Helena Roman Otto Gal 16. Mesec požarne varnosti 12.10. 2003 Občina Hodoš Vaja GZ Hodoš Ludvik Orban 17. Srečanje upokojencev 13.12. 2003 Kulturni dom Hodoš Tradicija Občinska uprava, KTD Ludvik Orban, Lidija Sever, Helena Roman OBVESTILO Občinska uprava občine Hodoš obvešča svoje občane, da se bo izvajalo obnovitveno testiranje škropilnih naprav v naši občini, na osnovi spremembe zakona (Ur. 1. RS, št. 11/16, 02, 2001 člen 47) vsaki dve leti. In sicer na Hodošu pri Semenarni v sredo, dne 21.5.2003. Cena testiranja bo 7.000,00 SIT/napravo. V ceno je vključen DDV. Vodja občinske uprave občine Hodoš Lidija SEVER ÉRTESÍTÉS Hodos község községi hivatala értesíti községünk tagjait, hogy községünk területén a törvény megváltoztatása alapján ( Sz.K. Hiv.1.szám 11/16,02,2001 47.szakasza) minden második éven megismételő tesztelést hajt végre a permetezőkészűlékeken. Éspedig Hodoson, szerdán, 2003. 05. 21-én a Magtermelő- vállalatnál. A tesztelés ára 7.000,00 Sit lesz a készülékre. Az ár az adót is tartalmazza. Hodos község községi Hívatalának vezetője SEVER Lidija 23 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap OBVESTILO Opravljanje tehničnih pregledov traktorjev in traktorskih priklopnikov na terenu v letu 2003 -spomladanski del, bo na območju občine Hodoš V ČETRTEK, 24. aprila 2003 od 8.00 do 16.00 URE, pred kulturnim domom na Hodošu. Župan občine Hodoš Ludvik Orban ÉRTESÍTÉS 2003 tavaszán is megszervezzük a traktorok és traktorpótkocsik műszaki vizsgálatát, amely Hodos Község területén CSÜTÖRTÖK, 2003. április 24-én 8.00 - 16.00 óra közt lesz Hodoson, a Művelődési otthon előtt. Hodos község polgármestere Orban Ludvik TELESNA TEŽA IN NJEN VPLIV NA ZDRAVJE Ali veste da le dobra tretjina Slovencev ima normalno telesno težo? Debelost sama po sebi ni bolezen ampak predstavlja enega glavnih dejavnikov za razvoj kroničnih bolezni.Največkrat je posledica nepravilnega prehranjevanja - uživanja energijsko prebogate hrane in premajhne telesne dejavnosti. Presežek energije se preoblikuje in kopiči v podkožnem tkivu. Skladiščenje energetskih viškov vodi naravnost do prekomerne teže. Do močno povečane telesne teže lahko pride zaradi dednosti, nezaželenih stranskih učinkov nekaterih živil, zaradi motenj pri izločanju hormonov. Številne raziskave so potrdile, da debelost skrajšuje življenje. Prekomerna telesna teža in debelost predstavljata tveganje za nastanek in razvoj poapnjenja žil in s tem srčno žilnih bolezni (srčna in možganska kapi), zvišuje se krvni tlak, krvni sladkor, maščobe v krvi, nastanejo motnje presnove, bolezni gibalnega aparata in tudi rakave bolezni - rak debelega črevesa in danke, žolčnika, materičnega telesa, dojk .... Upoštevajoč naštete škodljivosti debelosti, si moramo prizadevati ohraniti normalno telesno težo. Proti debelosti bi se moral boriti vsak človek, vendar ne samo zato ker je vitkost modna muha. S pravilno izbiro hrane, povečano dnevno telesno aktivnostjo ravnovesjem med vnosom in porabo energije bomo dosegli svoj cilj. Redna telesna dejavnost je osnovna sestavina zdravega načina življenja. Izračunajte sami kakšno je stanje vaše prehranjenosti s pomočjo enostavne metode ITM (BMI -body mass index). ITM (indeks telesne mase) = telesna masa (kg) telesna višina (m)* telesna višina(m) Podhranjenost - ITM pod 18,5 Normalna prehranjenost - ITM od 18,5 - 25 Čezmerna prehranjenost - ITM od 25 - 30 Debelost - ITM med 30 in 40 Huda debelost - ITM nad 40 Čudežnega zdravila proti debelosti NI. Preverjena formula za zdravljenje debelosti je "manj hrane - več gibanja". Stradanje organizmu najbolj škodi.Najboljše rezultate dosegamo s uživanjem večkrat na dan manjše količine raznovrstne hrane, čim več surovega Sadja in zelenjave. Izogibati se je treba maščobam in slaščicam, gaziranim pijačam, kavi, alkoholu. In še enkrat - gibajte se! Ko se enkrat odločite, da boste naredili nekaj čisto zase, boste na pravi poti. Z vsakim izgubljenim kilogramom pridobivate nove priložnosti za zdravo življenje. Pripravila : Jadranka Jovanović,prof. Zavod za socialno varstvo Murska Sobota 24 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap MOJA PRAVLJICA: KMET IN TRIJE PUJSKI Nekoč sta živela kmet Alojz in njegova žena Marija, ki sta imela tri majhne pujske. Imela sta jih zelo rada. Nekega dne, ko je žena pomivala posodo, je v pomije nehote vlila strupeno čistilo. Že ko jih je kmet zvečer hranil, je imel nenavaden občutek. Naslednje jutro je odšel preverit, ali so živali vse pojedle. Ko pa je stopil k svinjaku, je nenadoma opazil, da vsi trije pujski negibno ležijo. Odšel je po ženo in skupaj sta poskusila ugotoviti, kaj jim je. Žena je odšla poklicat živinozdravnika, ki je hitro prišel. Ko je pregledal pujske, je kmeta vprašal, kaj so živali zvečer jedle. Kmet je povedal, da nič posebnega, da se zaradi hrane gotovo niso zastrupili. Nato pa se je žena spomnila, da je v pomije vlila tudi umazano vodo s strupenim čistilom, s katerim je večer poprej pomivala posodo. Živinozdravnik je živalim dal injekcijo in zdravila, ki jim jih morata kmeta poslej dajati pri hranjenju. Kmeta sta ubogala živinozdravnikovo navodilo in pujskom vsak dan dajala injekcije in zdravila. Živali so hitro ozdravele, kmeta pa sta bila zelo pazljiva pri tem, kaj sta jim dajala za jesti.Živeli so še dolgo in srečno življenje, če že niso umrli. Simona Abraham 5.razred PANDORIN DNEVNIK (prirejeno po Sue Townsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta, starega 13 3/4 leta) Sreda,14.januar Danes sem bila prvi dan v novi šoli. Pri zemljepisu sedim s fantom, ki mu je ime Jadran. Kar v redu je. Petek, 16. januar Danes sem spet sedela pri Jadranu. Rekel mi je, da imam take oči kot njegov pes. Izvedela sem, da je pes mešanec. Pri uri mi je posodil modri flomaster, da sem lahko obkrožila Britansko otočje. Jaz take malenkosti zelo cenim. Četrtek, 22. januar Zelo sem jezna! Nigel je Širil take reči, da moj oče raznaša mleko. To sploh ni res! To sem povedala tudi Jadranu. Izvedela sem, da je Nigel punker. Zvečer si je v uho vtaknil varnostno zaponko. Petek, 23. januar Danes sem v bolnišnici obiskala Nigela. Mislim, da je zelo pogumen. Sobota, 24. januar Danes sem z Nigelom začela hoditi. Ne vem, koliko časa bova skupaj. Sicer pa je zelo lep in pameten fant. Nina Orban 6. razred „ Itt a farsang, áll a bál „ Március 4-én volt farsang. Kedden reggel már korán felébredtem. Az ablakból észrevettem, hogy a nap is maskarának öltözött. A szeme piros, a szája kék volt, hiszen farsang reggele különb a többinél. Mamámmal elmentünk a Renátához, s ott volt már a Nina is. Renátának az édesapja elvitt bennünket a buszállomásra, ahol megvártuk a buszt. Amikor az iskolába értünk, már a többiek maskara ruhába voltak öltözve. Az első három órán tanítás volt, de nem sokat tanultunk. Következett a várva várt pillanat - a buli. Először mindenki bemutatkozott. Nagyon sokat táncoltunk és nevetgéltünk. Előadtuk a játékot, amivel Morávcin felléptünk. Az előadásunk hosszú volt. Denis angyal volt, Inesz pedig királynő. Gyönyörű fehér ruhája jól állott rajta. Én bohóc voltam. Tarka blúzom és pöttyös nadrágom volt. Mónika macska volt, Nusa és Anja vámpírok voltak. Mindüknek fekete ruhájuk volt. A két vámpírkisasszony száján ömlött ki a vér, hiszen a Leonida egy piros vonalat húzott le az ajkukon. Leonida, Laura és Kimi boszorkányok voltak. Szép fekete kalapjuk és ruhájuk volt. Amikor befejeztük az előadást, mindenki tapsolt. Az ebéd után egy szerencsétlenség történt. Anja eltörte a szemüvegemet. Nagyon sírtam. A szemüvegem világoslila volt és csillogott. Arjával sokáig veszekedtünk. Amikor hazaértem, kaptam a nagymamámtól húszezer tollárt. Megjött az édesanyám, elmentünk Muraszombatba, ahol megjavították a szemüvegemet. Nagyon örültem. Útközben nagyon sok maskarát láttam, mind integettek, és mind nagyon szépek voltak. Remélem, hogy lesz még több ilyen szép farsangom. Könye Szimona 5.osztály 25 Glasilo Őrség - Őrségi hírlap ,, Itt a farsang, áll a bál „ Március 4-én az iskolában farsangi bál volt. A tanulók és a tanítók is maszkokba öltöztek. Nagyon sok maskara volt. A felét meg sem ismertem. A legjobb barátnőmet sem. Hosszú sárga parókája volt, a szeme és a szája befestve. Az arcát sötétbarna krém fedte. Cigányasszonyt alakított. Az egyik tanító vámpírnak öltözött. Hosszú fekete ruhát viselt. Sokan nem ismertük fel. Én katona voltam. Az apukámnak a ruháját viseltem. Nagy zöld sisak volt a fejemen. A sisak közepén egy sárga csillag díszelgett. Egy vastag öv volt a derekamon. Egykor megérkezett az autóbusz. Amikor hazaértem, rögtön házról házra jártuk a falut Szandrával és Szimonával. Sok pénzt gyűjtöttünk össze. Amikor hazaértem, új maskarák vártak. Az egyik seprűvel a kezében kergetett az udvarunkon egészen addig, míg fel nem ismertük őt. Este nyolc óra táján becsengetett hozzánk két maskara. Behívtam őket egy szörpre. A baj az volt, hogy nem tudtuk anyukámmal megállapítani, kik voltak. Remélem, hogy jövőre is ilyen izgalmas lesz a farsang. Roman Silvija 5.osztály Megszólalt az iskolatáskám Egy szép nyári napon, amikor hazaértem az iskolából, egy különös esemény történt. Ahogy minden iskolás, én is, amikor hazaérek a suliból, a táskámat ledobom az ágyra, utána pedig én is lehuppanok valahova. Nyáron a melegben ebéd után jó kimenni a fa alá az árnyékba. Én is így tettem. Egyszer csak valami furcsa hangott hallottam. Mintha valaki azt kiabálta volna: „ Hahó, valaki figyeljen már rám. Én is tudok beszélni! „ Gyorsan beszaladtam a szobámba, de senkit sem láttam. Egyszer valami hátúiról megrántotta a blúzomat. Amikor hátranéztem, az iskolatáskám kezdett hozzám beszélni. Én csak bámultam, hisz nem hittem a szememnek. Leültem az ágyra, és ittam egy kis vizet. Amikor megnyugodtam, el kezdtem tőle mindenfélét kérdezgetni. Megtudtam, hogy Amin a neve. „ Megparancsoltam „ neki, mondjon el mindent, azt is , ami bántja, azt is, ami örömet szerez neki. Ezzel kezdte: „ Jaj! Mennyi rossz élményem van, és még mennyi lesz! „ Azt mondta: „Azzal kezdeném, hogy minden nap ötvenszer ledobsz valahova. Néha, amikor a fiúk verekednek, még belém is rúg valaki. Ez szok a legjobban fájni. Amikor vége az órának, te boldogan felkapsz, de úgy, hogy a karomat erősen meghúzod. Előtte pedig a nehéz könyveket jó erősen belém dobod. Ez már csak mégis sok! Többet nem is beszélek róla! „ Én kíváncsian hallgattam a táskám szavait. Nagyon megsajnáltam Amint, ezért megkértem, meséljen jó élményeiről is. A beszéd már folyt is belőle: „ Az egész úgy kezdődött, hogy az üzletben meghallottam, el kell mennem, új gazdát kapok. Ettől máris boldog lettem. Az igazi öröm az, hogy tanítás alatt mindent hallhatok. Azt is látom, az osztálytársaid hogyan viselkednek. A fülem majd széthasad, amikor a tanárok kiabálni kezdenek. Néha a kérdésekre én is tudom a választ, de hiába emelem fel a kezemet, senki sem figyel rám. „ Amin táska még mesélt, mesélt, de én álomba merültem. Ez a beszélgetés a táskámmal nagyon tanulságos és érdekes volt. Azóta is többször kérem szóljon hozzám, de soha többé nem beszélgethettünk. Orbán Nina 6.osztály "JAVNI RAZPIS" za podelitev priznanj V skladu z 9. členom Odloka o priznanjih Občine Hodoš (Uradni list RS, št. 59/01) se razpisuje zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Hodoš za leto 2003 in sicer za priznanja: - "ČASTNI OBČAN" Občine Hodoš - "ZLATA PLAKETA" Občine Hodoš - "LISTINA OBČINE HODOŠ" Predlog mora vsebovati: - naziv in ime pobudnika - ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja in osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude, - dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi (če obstajajo). Predloge, posredovane na sedež Občine, sprejemamo najkasneje do 19. maja 2003, nakar jih bo obravnavala Komisija, ki bo sprejela ustrezen sklep za podelitev in ga posredovala Občinskemu svetu v obravnavo in odločanje. Sklep Občinskega sveta o podelitvi priznanja Občine Hodoš bo objavljen v tem glasilu. "PÁLYÁZAT" elismerések kiosztására Hodos Község Elismeréseiről szóló Szabályrendelete (SzK Hiv. Lapja 59/01) 9. cikkelye alapján nyilvános pályázatot hirdet a Hodos Község 2003-es évi elismeréseinek kiosztására, éspedig: - Hodos Község „DÍSZPOLGÁRA ” - Hodos Község "ARANY PLAKETTJE" - "HODOS KÖZSÉG OKMÁNYA " A javaslatnak tartalmaznia kell: - a kezdeményező (javaslattevő) nevét, megnevezését - az elismerésre javasolt családi nevét és utónevét és alapvető személyi adatait, - a kezdeményezés indoklását, - az indoklásban szereplő tényeket bizonyító okmányokat (ha léteznek ilyenek). A javaslatokat legkésőbb 2003. május 19-éig várjuk a községi hivatalba, ezt követően a Bizottság megvitatja őket, elfogadja a megfelelő határozatot, és ezt megvitatásra és döntéshozatalra továbbítja a Községi Tanácsnak. A Községi Tanácsnak a Hodos Község elismerésének kiosztásával kapcsolatos határozatát ebben a lapban közöljük majd. 26