kulturno -politično glasilo
v vseh pastelnih barvah
Celovec-Klagenfurt, Burggasse
svetovnih in d om a č ih dogodkov
5. leto / številka 13
V Celovcu, dne 26. marca 1953
Cena 1 šiling
London in Bonn
V	minulem tednu sta stali dve evropski metropoli v ospredju vsega političnega raz-motrivanja.
V	Londonu se je mudil na svečanem obisku predsednik jugoslovanske republike maršal Tito. Če je bilo res vse odkrito, kar so tam govorili, tedaj bi smeli s starim nemškim pregovorom ugotoviti „die alte Liebe rostet nicht”, to se pravi, da se je maršal Tito vrnil nazaj k onemu Churchillu, ki mu je nudil med svetovno vojno prvo pomoč, Sicer pa je v političnem življenju vsakomur jasno, da v politiki ni ljubezni, marveč samo trezno presojanje, ki je danes lahko v popolnem nasprotju z včerajšnjim dnem. Jugoslavija je v zapadnih »ojaških načrtih po svojem prelomu s Sovjeti hsta 1948 postala važen vojaški čini-telj, ki uživa radi svoje vojaške zmogljivosti in radi lege svojega prostora močno gospodarsko in vojaško pomoč, katero pa nudi predvsem Amerika. Velika Britanija, ki je zainteresirana na Sredozemskem morju in njegovem balkanskem zaledju, take gospodarske pomoči ne more v zaželjenem obsegu nuditi, pač pa se trudi, da na drugem področju pridobi simpatije Jugoslavije. Pri važni zemljepisni legi Jugoslavije gre stremljenje vsega Zapada za tem, da bi Jugoslavijo povezali močno v zapadni obrambni sklep, v Atlantsko zvezo. Taki povezavi pa stoji v nasprotju nerešeno tržaško vprašanje, ki močno obremenjuje razmerje med Italijo in Jugoslavijo. Pri vseh drugih važnih političnih in vojaških vprašanjih, ki so tvorili predmet londonskih razgovorov, je stalo gotovo tržaško vprašanje na prvem mestu. Spomladi leta 1948, ob priliki italijanskih volitev, so vse tri zapadne velesile obljubile Italiji vrnitev Trsta. Medtem je steklo mnogo soške vode v Jadransko morje in se je politični položaj Jugoslavije na Za-padu bistveno zboljšal in so gotovo tedaj dane obljube ostale le obljube, sedanja politična stvarnost je merodajna za nove odločitve. Kot Slovenci smemo upravičeno pričakovati, da se to, za ves slovenski narod tako važno življenjsko vprašanje ne bo reševalo iz vidika momentanih potreb političnega režima, marveč iz pogledov neposrednega gospodarskega zaledja Trsta, ki pa je v slovenskem in srednjeevropskem prostoru.
Kakor razvidno iz poročil o tem važnem političnem obisku v Londonu, so Angleži posvetili vso skrb maršalovemu obisku, da bi tako zopet dobili močno politično postojanko na Balkanu. Na drugi strani ne smemo prezreti dejstva, da bo Jugoslavija, za katero se bori Velika Britanija, še bolj interesantna za Ameriko. Tako tesno sodelovanje Jugoslavije z Zapadem pa ima tudi v notranji politiki nujne posledice. Na gospodarskem področju smo v zadnjem času že mogli ugotoviti, da se vsaj po spremembi ustave pripravljajo večje spremembe, ki so brez dvoma za agrarno državo velike važnosti. Te spremembe pomenijo praktično konec kmečkih kolhozov in tudi važne spremembe na področju industrije.
Pričakovati pa moramo, da bodo tudi na kulturnem področju ublažene marsikatere ostrine, ki so do sedaj obremenjevale tesno sodelovanje z Zapadom in da bodo narodu vrnjene tiste svoboščine, ki so pač osnova maravnega kulturnega razvoja vseh jugo-.slovanskih narodov.
Skoraj istočasno z obiskom maršala Tita v Londonu, je parlament Zapadne Nem-čije sklepal o evropski obrambni pogodbi in je to pogodbo odobril z veliko večino. Ta korak nemške politike je danes, na predvečer prvega potovanja nemškega kanclerja in zunanjega ministra dr. Adenauerja v Ameriko, izredne politične važnosti. Toda tej evropski obrambni pogodbi se protivi še vedno močno nezaupanje francoskega naroda, ki ima v svojih dosedanjih izkušnjah z Nemci do te pogodbe mnogo-
Julij Raab sestavlja vlado
Ko je na željo zveznega predsednika dr. Th. Kdrnerja v prvih dneh po volitvah odstopil z vso vlado prejšnji dolgoletni avstrijski kancler dr. ing. Leopold Figi, je zvezni predsednik spet njemu poveril sestavo nove vlade. Takrat je splošno prevladovalo prepričanje, da se bo Figlu v kratkem posrečilo sestaviti novo vlado, v kateri naj bi zastopniki OVP in SPo prevzeli ministrstva tako, da bi bila ta po strankarski porazdeljenosti zasedena v razmerju 1 : 1, torej vsakih polovica.
Že kmalu pa se je pokazalo, da vodstvo 6VP ni pripravljeno ugoditi socialističnim zahtevam in je zato skupno s skupino VdU sestavilo v 12 točkah program, ki naj bi ga izvajala nova vlada. Ta program so izročili kot skupno zahtevo ing. Figlu. Temu so tudi sporočili, da bi želela OVP ne vlado dveh strank, ampak vlado, v kateri naj bi bili zastopniki OVP, SPo in VdU.
NOVA POGAJANJA
Ing. F'igl se je pogajal na tej osnovi z zastopniki SPo, ki pa na ta predlog niso pristali. Zgleda, da so imeli v tem oporo tudi v zveznem prezidentu dr. Kdrnerju. Ko le predolgo ni bilo mogoče sestaviti vlade, je bil končno ing. Figi prisiljen, da
vrne svoj mandat zveznemu predsedniku, ki je nato na predlog OVP v ponedeljek, dni 23. marca, poveril sestavo nove vlade načelniku OVP, ing. Juliju Raabu. Ta je nato za torek, dne 24. marca, povabil na prvi razgovor zastopnike OVP in pa SPO. Razgovori so trajali tri ure in se v sredo nadaljujejo. O uspehu teh pogajanj bomo mogli poročati šele v prihodnji številki „Našega tednika”.
Pri tem prvem razgovoru o možnosti sestave nove vlade pod predsedstvom ing. Julija Raaba je predsednik socialistične stranke podkancler dr. Scharf izjavil, da bo najvažnejša in prva naloga nove vlade, da izdela in nato predložil parlamentu v obravnavanje predlog proračuna za leto 1953, to je od 1. junija do 31. decembra. Pri tem bodo gotovo nastale prve večje težkoče v vladi, ker bodo zastopniki OVP verjetno vztrajali na proračunu, ki ga je sestavil finančni minister dr. Kamitz, ki je bil glavni cilj napadov socialistov pred februarskimi volitvami. Zato bo težišče prihodnjih odločitev verjetno prenešeno v večji meri na parlament. Tam bosta pa verjetno skupini poslancev OVP in VdU nastopali enotno proti socialistom, četudi skupina VdU ne bi bila zastopana v vladi.
Za mir na Balkanu
Jugoslovanska Narodna skupščina je v ponedeljek, dne 23. marca, odobrila soglasno pogodbo med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo o vzajemni pomoči med temi tremi državami, to je o balkanski zvezi.
Ker sta bila državni predsednik maršal Tito in zunanji minister Popovič v inozemstvu, je njun namestnik Edvard Kardelj izjavil: „Ta pogodba naj bo okvir bodočih skupnih obrambnih ukrepov. Po tej pogodbi postaja Balkan spet enoten. Ta pogodba pa posebej dokazuje, da je možno sodelovati tudi med državami, ki imajo različne vladne sisteme, kakor v tem slučaju Jugoslavija, Grčija in Turčija.”
Nadalje je Kardelj v svojem govoru poudaril, da ta zveza med tremi balkanskimi državami omogoča pristop tudi drugim državam. Pri tem je mislil na Italijo, ki naj bi opustila svojo zahtevo, da je treba najprej e rešiti tržaško vprašanje, nakar bi bilo šele mogoče skupno delo. Jugoslavija pa je po izjavah Edvarda Kardelja vedno pripravljena na sodelovanje z Italijo, toda „ne na račun jugoslovanskih nacionalnih interesov.”
Posebej je omenil Ed. Kardelj, da je zveza med Jugoslavijo, Turčijo in Grčijo potrebna zaradi zadržanja Sovjetske zveze na-pram Jugoslaviji in drugim državam. Zato bi se Jugoslavija veselila, ako bi s spremenjeno zunanjo politiko Sovjetska zveza omogočila trajen mir.
Vse tri države balkanske zveze bodo prijavile pogodbo o 'balkanski zvezi pri Organizaciji združenih narodov. Omenjene tri balkanske države imajo skupno 60 do 70 divizij za obrambo teh treh dežel. Medtem pa imajo njihove sosednje dežele, to je Madžarska, Romunija in Bolgarija, skupno skoraj enomilijonsko vojsko. Ta vojska
je najmoderneje oborožena s sovjetskim orožjem.
Že preje je odobrila pogodbo o balkanski zvezi tudi turška narodna skupščina. Samo nekaj ur za jugoslovansko narodno skupščino pa je odobril balkansko pogodbo tudi grški parlament. S tem je postala veljavna ta pogodba, ki je bila sklenjena v februarju v turškem glavnem mestu, v Ankari, med zastopniki Grčije, Jugoslavije in Turčije.
KRALJICA MARY UMRLA
V noči na sredo je umrla v Londomu bivša angleška kraljica Mary, stara mati sedanje angleške kraljice Elizabete II. — Kraljica Mary je bila stara 85 let in je zadnje štiri tedne bolehala na hudi želodčni bolezni, vsled katere je oslabelo delovanje srca.
V	Zapadni in srednji Anatoliji v Turčiji je izredno močen potres prejšnjo sredo zvečer napravil silno škodo. Preko 1000 ljudi je mrtvih, porušenih je veliko število hiš in škodo cenijo na več milijonov dolarjev.
Ako v prihodnjih 14 dneh na Francoskem ne bo dežja, bo suša, kakor je ne pomnijo že od leta 1878, uničila velik del posevkov.
Blizu mesta Centerville v severni Kaliforniji v Združenih državah je treščilo na tla štirimotorno potniško letalo, vseh 35 potnikov je bilo mrtvih.
V	premogovnikih na Spitzbergih je bilo pri eksploziji pokalnega plina ubitih 19 rudarjev. Že v letu 1948 je bilo na podoben način ubitih 15 in leta 1952 tudi 15 rudarjev.
tere predsodke. Imamo torej tudi tukaj podoben slučaj, kakor smo ga zgoraj omenili v slučaju Trsta. Nad obema točkama medsebojnega trenja stoji sicer velika nujnost enotne in medsebojno močne vojaško in politično povezane Evrope. Takšno Evropo nujno zahteva Amerika, takšno Evropo pa nujno zahteva tudi celoten političen položaj vsega zapadnega sveta. Vendar ne smemo prezreti, da v politiki ne igrajo sami razumi in trezno razsojanje edino in odločilno vlogo, marveč tudi čustva, ki uravna-
vajo razmerja med narodi. Teh čustev pa ni mogoče čez noč spremeniti in preoblikovati.
Vsekakor pa smemo trezno ugotoviti, da pomeni prejšnji teden pri vseh težavah v zapadni Evropi vendar mogočen korak k razjasnitvi položaja. Upati smemo, da so zastopniki šestih zapadnih držav (Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Belgija in Luksemburg) 10. marca 1953 v Strassburgu položili z izglasovanjem ustave za „Evrop-sko zvezo” resne temelje evropski enotnosti.
KRATKE VESTI
Prosvetno ministrstvo je odredilo, da trajajo letos velikonočne počitnice od cvetne nedelje do vključno torka po veliki noči, binkoštne počitnice od vključno sobote pred binkoštmi do vključno torka po bin-koštih in glavne počitnice so od 13. julija do 12. septembra, novo šolsko leto se prične v ponedeljek, dne 14. septembra.
Zavod za rastlinsko sociologijo, ki je bil doslej v barakah v Arriachu pri Beljaku, se bo v kratkem preselil na posestvo Sand-hof v bližino Celovca. Ta zavod je velikega pomena za koroško kmetijstvo.
Avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber in jugoslovanski poslanik na Dunaju Dragomir Vučinič sta podpisala pogodbo o dvolastnikih in o malem obmejnem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo.
Notranje ministrstvo je odobrilo ceno neposnetemu mleku s šilingi 3.50 za liter mleka. Od sedaj bo v prodaji samo neposneto mleko. Tako se je končala bitka za ceno mleka med notranjim ministrstvom in mlekarskimi zadrugami s tem, da je volk sit in koza cela.
Na posojilu Svetovne banke Jugoslaviji Im z dobavami udeležena tudi Avstrija v vrednosti dobav okrog enega milijona dolarjev.
Celovška socialistična „Neue Zeit” poroča, da so komunisti na Madžarskem odpravili kot praznik velikonočni ponedeljek. Pogrešali pa smo v „Neue Zeit” poročilo, da so odpravili ne samo velikonočni ponedeljek, ampak tudi Božič njihovi najnovejši prijatelji in zavezniki.
Pri Združenih narodih so javile štiri države, da so pripravljene nuditi Jugoslaviji pomoč, ako bi tam zaradi lanske suše nastalo pomanjkanje živil. Te države so Francija, Jordanija, Kambodža in Združene države.
Predno je odpotoval v Združene države, je zapadno-nemški predsednik Heuss podpisal pogodbo med Zapadno Nemčijo in Izraelom o povrnitvi škode, ki jo je prizadel Judom tretji raj h. Pogodba prevideva povrnitev škode v dobavah v vrednosti okoli treh milijard mark.
Francoski zunanji minister Bidault je zagrozil z novimi volitvami, ako parlament ne bi sprejel pogodbe o zapadno-evropski obrambni zvezi. To bo verjetno vplivalo na poslance, da bodo sprejeli do meseca julija omenjeno pogodbo.
Z velikimi slovesnostmi so pokopali v četrtek v Pragi nenadoma umrlega preziden-ta republike, Klementa Gomvalda. Za predsednika Češkoslovaške je bil izvoljen v parlamentu dosedanji predsednik vlade Antoniu Zapotocky, za predsednika vlade pa je bil imenovan dosedanji podpredsednik vlade 5iroky.
Politični teden
Po svetu ...
Iz Moskve je zavel nov, pomirljiv veter, ki je zapadne države nemalo začudil. Iz ust naj višjega pa do najvažnejšega uradnika, ki vodi stike z Zapadom, je bilo slišati prijateljske namige. Stalinov naslednik Ma-lenkov je že ob krsti svojega vzornika govoril kaj tople besede na zapadna ušesa, o tem, da Sovjetska zveza ne namerava voditi kake vojne in je pripravljena sporazumeti se s kapitalističnim Zapadom in da moreta oba družabna sistema — komunistični in kapitalistični — drug ob drugem lepo živeti. Približno isto sta povedala Beria, kot šef sovjetske tajne policije in Molotov, visoki doplomat in najboljši poznavalec Za-pada. Po tem je prišlo do seje prezidija partije boljševikov in na to slavnostno prireditev je imel dostop tudi ameriški diplomat v Moskvi. Tam je bilo slišati iste pomirjevalne besede. Medtem je Malenkov že dal pristanek na morebitni sestanek z Eisenhotverjem v svrho generalnega sporazuma med Vzhodom in Zapadom.
V zadnjih številkah smo sporočali o sestrelitvah ameriških oz. angleških letal po sovjetskih ali satelitnih lovcih na raketni pogon nad Zapadno Nemčijo. Vsa zadeva je zgledala silno dramatična, Angleži so se pa nemalo oddahnili, ko je sovjetski vojni komisar v Nemčiji general Čujkov izrazil angleški vladi svoje obžalovanje nad tem dogodkom. Bil je to prvi slučaj, da so Sovjeti kakšni državi izven svojega bloka na ta način izrazili svojo moralno ali politično odgovornost.
Vse te reči mečejo za bližnjo bodočnost lepšo luč na odnose med Vzhodom in Zapadom. Črnogledi na Zapadu, ki so v Stalinovi smrti že videli krvavo rdeča vojna obzorja, torej niso imeli prav, hvala Bogu! Danes je mogoče jasneje presoditi svetovno politično situacijo. Mirovni toni iz Moskve povedo pač, da tako dalekosežna izmenjava vlade tudi v komunistični diktaturi ni majhna reč. Najprej je treba doma imeti red in mir, potem šele se je mogoče posvetiti sosedom. Zdaj so pač zaposleni bolj doma. Malenkov je n. pr. na lastno željo odstopil kot generalni sekretar K, P. (to je bilo do Stalinove smrti najvažnejše mesto v partiji in državni hierarhiji). Sekretariat centralnega komiteja K. P. bo odslej vodilo pet članov. Malenkov je slejkoprej predsednik prezidija in ostane najmočnejši mož Sovjetske zveze.
Bonski parlament je ratificiral določbe evropske obrambne {»ogodbe.
Domači komunisti so sicer poskušali izzvati nerede, onstran železne zaveze pa ni bilo tiste silovite reakcije, kakršno so mogli pričakovati. Tako je Zapadna Nemčija pred Francijo uradno pristopila v zapadno evropsko vojaško skupnost. To Francozom gotovo ne prija, ker bi tretji, n. pr. Ame-rikanci, mogli trditi, češ da so se Nemci izkazali kot boljši Evropci kakor Francozi. Objektivno to seveda ne more držati, vendar ima nekaj v sebi. Vsa evropska politična trenja gredo v naj večji meri okrog odnosov: Nemčija—Francija. Do zdaj se je še vse kar zdravo razvilo. Če so Francozi bili tisti, ki so prišli z idejo gospodarske, vojaške in politične evropske skupnosti, potem je treba tudi Nemcem priznati, če so pohiteli z ratifikacijo in Francoze celo prehiteli. Gradnja evropske stavbe pa bo naletela še na velike težave, ki pa so neizogibne prav tako kot je gotovo, da bodo tudi premagane.
Predsednik jugoslovanske vlade, maršal Tito se je vrnil v domovino.
Obisk jugoslovanskega predstavnika v Angliji je bil najvažnejši politični dogodek zadnjega časa. Prestolniško časopisje zapad-nih držav je v besedi in sliki in z dolgimi komentarji spremljalo bivanje Tita v Londonu, kjer je bil gost angleške kraljice, predsednika Churchilla, vojvoda Edinburškega in zunanjega ministra Edena. Ameriško, angleško in francosko časopisje je v svojih člankih podčrtavalo veliko pomoč, katero je Tito nudil Zapadu s tem, ko je med zadnjo vojno vezal nad trideset nemških divizij na Balkanu. Poudarjajo nadalje, da ima Jugoslavija danes veliko in krepko armado, ki se bo v slučaju vojne postavila v bran za svojo neodvisnost.
Ob zaključku obiska v Angliji so tako od angleške kot tudi od jugoslovanske strani izšla uradna poročila. Britansko zunanje ministrstvo je izdalo poročilo, ki pravi, da
sta si jugoslovanska in angleška vlada soglasni v tem, da bi oborožen spopad v Evropi ne mogel ostati omejen. Jugoslovanski zunanji minister Popovič pa je razgovore v Londonu razčlenil v tri točke:
1.	Tržaško vprašanje naj jugoslovanska in italijanska vlada rešita v direktnih razgovorih, n. pr. na sestanku med Titom in De Gasperijem. Na prijateljskih odnoša-jih med Italijo in Jugoslavijo so zainteresirane tudi vse druge evropske svobodoljubne države.
2.	Velika Britanija je mnenja, da more Jugoslavija veliko doprinesti k obrambi južne Evrope, četudi ni članica Atlantskega pakta. Velika Britanija neuradno garantira varnost Jugoslavije in zato ni potrebna nobena formalna pogodba.
3.	Vlada Velike Britanije ni v cerkvenem
vprašanju v Jugoslaviji podvzela nobenega koraka, pač pa je tolmačila predsedniku Jugoslavije svoje stališče k temu vprašanju.
... in pri nas v Avstriji
Po določilih avstrijske ustave se mora sestati novoizvoljeni državni zbor najkasneje 4 tedne po izvolitvi. Sestal pa se je že nekaj dni preje, to je v sredo,dne 18. marca. Na tej seji je bila najpreje žalna seja za umrlim predsednikom prejšnjega državnega zbora, Leopoldom Kunschakom. Sejo je začel prvi podpredsednik Bohm, ki je v svojem govoru poudaril velike zasluge pokojnika za dosego demokratskih svoboščin v Avstriji.
Po žalni seji se je po kratkem odmoru nadaljevala seja, v kateri je bilo treba izvoliti predsednika in dva podpredsednika. — Od 158 oddanih glasov je dobil poslanec OeVP, bivši min. dr. Feliks Hurdes, 148 glasov in je bil tako izvoljen za predsedni-
Ob 70-Ietnici Mantove smrti
Te dni je minilo 70 let, odkar je umrl spočetnik marksizma, Karl Mara. „New York Times” prinaša ob tej priložnosti uvodnik z naslovom „Razpršili so sanjarije”, v katerem poudarja, kako so njegovi tako imenovani nasledniki, diktatorji komunističnih držav, izdali njegove sanje o socialističnem paradižu na zemlji, in pravi:
„Vsi diktatorji so v smrti enaki drugim ljudem. Aleksander Veliki je umrl v Babilonu od mrzlice; Cezar v Rimu od ran z bodali in eno mu je prizadel tudi njegov dragi prijatelj Brut; Napoleon na otoku Sv. Helene zaradi raka in obupa in Mussolini v majhnem italijanskem hribovskem mestu blizu Milana pod kroglami iz italijanskih pušk; Hitler se je v svojem berlinskem bunkerju sam usmrtil, da bi ušel usmrtitvi po drugih... Tako nam zgodovina pripoveduje o smrti diktatorjev. Tako umirajo mogočniki, diktatorji in kralji — zaradi poapnenja žil ali krvavenja v možganih, zaradi okužb in mrzlic ter nesreč, kot vsi mi navadni smrtniki.
Ob današnjem marksizmu se razpršijo vse sanje, ki jih je sanjal Karl Mara, kadeč cenene cigarete v svojem ubožnem londonskem stanovanju in sedeč dolge dneve v bri-
Obsodba napadov na vero
Ameriški zunanji minister Dulles je poslal Krščansko-demokratski zvezi Srednje Evrope, ki je imela svoj prvi kogres v New Yorku, poslanico, v kateri izjavlja, da smatrajo Američani zadevo za železno zaveso zatiranih narodov za splošno ameriško zadevo. V poslanici Dulles nadalje obsoja komunistične napade na vero in verske skupine in poudarja, da predstavljajo ti napadi poskus režimov primitivnega materializma, da izbrišejo vse duhovne vrednote. Svojo poslanico zaključuje: ..Zatirani narodi lahko upajo, v prepričanju, da to ne more večno trajati, ker je nezdružljivo s pravo naravo ljudi in ker se takemu ravnanju upira vse človeštvo.”
Tudi ravnatelj medsebojne varnosti Har-
Balkanska zveza
„Times” piše v enem svojih uvodnikov o novi balkanski zvezi in pravi:
»Pogodba o prijateljstvu in sodelovanju med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo, ki so jo podpisali v Ankari, je uspeh enoletnega pridnega diplomatskega prizadevanja. Samo tem trem balkanskim državam je uspelo, da so osale izven železne zavese, ali da so se rešile izza nje. Globoka zavest skupne nevarnosti zahteva od njih tesnega sodelovanja.
Pogodba ima v glavnem namen ustaviti se morebitnemu komunističnemu napadu preko Balkana. Upati je, da bo sedanja skupna fronta lahko preprečila ponovitev napada na vsako državo posebej, kot so ga uspešno izvedli Nemci leta 1941, ko je bil Balkan razdvojen in nepripravljen.
Pogodba nikakor ni samo vojaška. Dejansko trije glavni vojni stani še niso popolnoma dovršili razgovorov o vojaškem sodelovanju. Toda njihovi načrti lahko doživijo uspeh samo na osnovi načela, ki ga pogodba trdno poudarja, da je treba imeti morebitni napad na eno izmed teh držav kot napad na ostali dve.
lanskem muzeju, bradati, plešasti, godrnjavi, neutrudni Karl Mara, ki je poizkušal izpremeniti čustveni socializem v znanost in si prizadeval, da bi napravil iz bratskega razmerja med ljudmi logiko in sistem. Mnoge njegove teorije so napačno razumeli, a tudi sam se je skoro v vseh svojih prerokbah zmotil. Socialistična nebesa, ki si jih je zamišljal, so prav tako neuresničljiva kakor se zdijo pusta. Toda kljub vsemu je tlelo za njegovo čudaško zagrizenostjo in duhovno suhoto vendarle upanje, kljub vsemu je sanjaril o boljšem svetu, kjer naj bi bili odnosi med ljudmi bolj človečanski.
Toda današnji marksizem je brezobzirno razbil zadnje privide teh sanj, v kolikor jih niso razpršile že Leninove besede in dejanja. Vse Maraove teorije in sanjarije so samo še sredstvo, da se z njimi prikopljejo marksistično — socialistični državniki do oblasti in si jo nato ohranjajo. Tak marksizem je uničil nešteta človeška življenja, je onesrečil nešteto ljudi in spravil ves svet v strah. Nikdar več, dokler bodo ljudje živeli na zemlji, ne bodo našla stara marksistična gesla posluha v ušesih takih, ki mis*-lijo pametno in čutijo človeško.”
old Stassen je poslal kongresu poslanico, v kateri izraža upanje, da bo v Srednji Evropi nekega dne ponovno zavladala svoboda. V poslanici pozdravlja krščansko demokratsko zvezo Srednje Evrope, češ da predstavlja eno od najvažnejših sil za svobodo onstran z žično oviro ograjene komunistične meje. „Vsi Američani molijo za dan, ko jarem komunizma ne bo več »uklepal duhov in teles tistih, ki jih je zasužnjil,” zaključuje Stassen.
Krščansko-demokratska zveza Srednje Evrope združuje zastopnike vzhodno- in srednje-evropskih narodov v podložniških sovjetskih državah in pa narode Jugoslavije.
Dejstvo, da sta Grčija in Turčija članici Severnoatlantske organizacije, Jugoslavija pa ne, pa nujno načenja vprašanja, o katerih bo moral razpravljati Atlantski svet na svojem prihodnjem sestanku. Prav tako pa bodo morale razpravljati o njih tudi podpisnice pogodbe same. Grčija in Turčija sta zahtevali, da ta njuna nova povezanost nikakor ne sme škodovati njunim prejšnjim obveznostim, toda sedanje načrte za obrambo Sredozemlja bo treba zaradi te pogodbe na novo proučiti. Eden izmed členov pogodbe omogoča tudi pristop drugih držav. A zdaj ni pričakovati osvoboditve katere izmed tistih držav, ki naj bi bile naravno udeležene pri načrtu za obrambo Balkana, namreč Bolgarije, Romunije in Albanije. Italijanska udeležba bi bila seveda odločno koristna, toda dokler ne bodo rešili tržaškega vprašanja in dokler ne bodo italijanske volitve pri kraju, udeležba ni mogoča. Vendar pa si lahko te tri balkanske države čestitajo, da so si skovale v Ankari zavezništvo, zaradi katerega bo morda vojna manj verjetna in mir trdnejši.”
ka. Pri volitvah prvega podpredsednika je dobil socialistični poslanec Bolim 151 glasov. Pri volitvah drugega podpredsednika je dobil najpreje poslanec VdU Hartleh 73, socialistični poslanec dr. Pittermann pa 70 glasov. Ker pa je potrebnih .po poslovniku za izvolitev polovico oddanih veljavnih glasov, so morali volitev ponoviti. Prii drugem glasovanju je dobil Hartleb od 157 oddanih 80 in dr. Pittermann 72 glasov. Izvoljen je bil torej poslanec VdU Hartleb.
Pri volitvah odborov posameznih odse kov državnega zbora so dobile posamezne politične skupine zastopnike, kakor odgovarja njihovi številčni moči. Komunisti v odborih niso zastopani. Seje državnega zbora so bile nato odgodene. Ima pa državni zbor za sklepanje o proračunu na razpolago samo en mesec in je zato skoraj verjetno, da bo prvi sklep novega državnega zbora, da podaljša lanski proračun, ki že ve Ija do 31. maja, še za kak mesec.
Nove vlade še ni	.
Medtem pa se je trudil kancler dr. ing.. Figi, da bi sestavil novo vlado. Saj je že štiri tedne, kar je odstopila prejšnja vlada in se še malo ni posrečilo premostiti nasprotij med obema glavnima strankama Socialisti so bili doslej pripravljeni sodelo vati le v vladi, kjer bi bili spet samo OeVP in SPOe in v kateri vladi bi naj dobili so čialisti še več moči kakor pa so je imel* pred volitvami. Zastopniki OeVP pa so zah' tevali, naj se vladna večina razširi jie na skupino VdU, kar se pravi z drugimi besedami, da ostanejo socialisti v vladi v manj šini. Ker bi tudi v parlamentu gotovo po slanci OeVP in VdU glasovali skupno — saj se je to pokazalo že pri volitvi drugega podpredsednika — bi bili tudi tam sociali sti v manjšini. Zato na tak predlog OeVP socialisti niso pristali in ing. Figlu se ni po srečilo sestaviti nove vlade.
V nedeljo je bila nato izredna seja na čelstva OeVP. Na tej seji je poročal ing Figi. o svojem neuspehu pri sestavi nove vlade in je predlagal, naj načelstvo OeVP predlaga zveznemu predsedniku drugo ose bo, ki naj nato poizkuša sestaviti novo vlado. Načelstvo stranke je nato soglasno sklenilo, da predlaga zveznemu predsedniku, naj pooblasti načelnika OeVP, bivšega mi nistra ing. Julija Raab-a, da ta poizkusi sestaviti novo vlado. Zvezni predsednik dr Kbrner je ta predlog sprejel. Več o tem pa poročamo na L strani lista.
Tudi na Koroškem se še ni {»osrečilo sc staviti nove deželne vlade in tudi še ni iz voljen v deželnem zboru novi deželni gla var. Pogajanja med SPOe in med OeVP sc se razbila na tem, ker so socialisti zahtevali, da je treba najpreje izvoliti v deželnem zbo ru vlado in nato naj se v vladi sami raz govarjajo o razdelitvi oddelkov urada de želne vlade na posamezne stranke. Zastopniki OeVP so pa zahtevili, da je treba naj preje najti sporazum o porazdelitvi refe ratov in nato naj bo izvoljena šele vlada Saj hi bili drugače postavljeni pred gotovč dejstvo in ne bi več imeli v rokah sredstva s katerim morejo izsiliti za nje bolj ugodno razdelitev referatov. Teh dvoje stališč sta obe stranki zastopali nato tudi v celovškem radiu, kjer je govoril najpreje deželni gl» var VVedenig, nato pa namestnik dež. glavarja Ferlitsch. Ta je v svojem govoru omc nil, da zahteva SPOe v uradih deželne vla de od 27 oddelkov za sebe 20 oddelkov, pb izidu volitev z dne 22. februarja pa bi sme la zahtevati SPOe od 27 oddelkov za sebe 14 do 15 oddelkov. Ker na to socialisti ni so pristali, so se pogajanja razbila in pr; volitvi glavarja ter deželne vlade v dežel nem zboru so zato zastopniki OVP in VdU odšli iz dvorane in so s tem onemogočih izvolitev.
Medtem ko na Koroškem še ni novega deželnega glavarja in nove deželne vlade pa opravlja vse posle prejšnja deželna vla da po proračunu, ki je odobren do 31. de cembra 1953. Zato ta spor med strankami na Koroškem ne bo vplival na potek dela v uradu deželne vlade.
Tako pri sestavljanju državne kakor tudi koroške deželne vlade pa naj bi se na obeh straneh zavedali 'besed, ki jih je že leta 35ft pred Kristusovim rojstvom povedal grški modrijan Aristoteles, ko je dejal:
»Vsaka vlada, ki dela za splošno blagostanje naroda, je dobra in pravična, vsak;’ vlada pa, ki je sestavljena tako, da bi koristila samo vladajočim, je škodljiva; taka vlada ni nič drugega kakor korupcija v dobrem socialnem redu.”
Ali je tudi
O »pravicah”, ki jih imajo koroški Slovenci, predstavniki koroških nemških strank zelo radi govorijo v širokem svetu. Govorijo na raznih mednarodnih konferencah in pišejo v zamejskem časopisju. Tisti, ki vse to berejo in ki vse to slišijo, si večinoma mislijo, da je vse to resnica in se niti ne zanimajo, kakšen je v resnici položaj koroških Slovencev. Nekaterim pa pridejo spet take izjave prav, ker se na nje sklicujejo in brez nadaljnega zavračajo pritožbe koroških Slovencev o kratenju najosnovnejših pravic.
Eden tistih, ki mnogo govorijo in pišejo o pravicah koroških Slovencev, je tudi sam koroški deželni glavar, ki bi pač najbolje moral poznati razmere, v katerih živijo koroški Slovenci. Ako teh razmer ne pozna, bi to za deželnega glavarja pač ne bilo dobro spričevalo. Ako pa te razmere deželni glavar pozna, pa jih nato zakriva in drugače govori, kakor pa je resnica, to za deželnega glavarja tudi ni dobro spričevalo.
Tako je pred kratkim dal koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig izjavo dopisniku tržaškega lista „11 Corriere di Trie-ste”. V tej izjavi pravi: »Naša politika na-pram slovenski narodni manjšini je v in-eresu miru, mednarodnega prava in socialističnega programa. Popolna enakost v dolžnostih in pravicah je zakon, ki ga mi apliciramo pri vseh državljanih. Za nas so enaki katoličani in protestanti, Avstrijci in Slovenci. Mi ne gledamo na krvna telesca, ampak samo na to, da se spoštuje svoboda
to resnica?
v okviru zakona. Petnajst tisoč je približno tistih, ki govore po slovensko in 40 tisoč onih, ki poznajo eden in drugi jezik. V mnogih občinah je pouk slovenščine obvezen; prav tako je obvezna izdaja upravnih in sodnih aktov v slovenščini. V nobenem oziru ni torej različnega postopka za one. ki so ostali na tej strani meje.”
Gospoda deželnega glavarja bi samo vprašali, ali je to izjavo res dal in ali odgovarja zgornje besedilo njegovi izjavi. Nadalje bi še vprašali, koliko upravnih in sodnih aktov je bilo v letih po drugi svetovni vojni izdanih v slovenščini in kaj je ukrenil, da bi smeli vsi koroški Slovenci vlagati raznovrstne vloge, prošnje in dopise na upravne in sodne oblasti na Koroškem tudi v slovenščini.
Nadalje bi ga še vprašali, kaj misli z naštevanjem onih 15 tisočev, ki znajo slovensko in še onih 40 tisočev, ki poznajo oba jezika. Zakaj pa ne omenja še onih tisočev, ki poznajo poleg nemščine tudi italijanščino, angleščino, francoščino? Verjetno tudi ti niso več Nemci, ampak so postali že neka zmes, kakor je to blagovolil določiti korb-ški deželni glavar za Slovence na Koroškem.
Končno bi bili pa koroški Slovenci mnogo bolj zadovoljni, ako bi njih deželni glavar dajal manj obljub in izjav o njihovih pravicah, pokazal naj bi pa v dejanjih, da so te pravice ne samo zajamčene na papirju, ampak da jih tudi vsi izvajajo, med drugimi tudi koroška deželna vlada.
TELEVISION*
Naslov sam je malo čuden. Pa je moderen. Jaz zase bi tej črtici dal naslov »Otroci", vendar sem se zavoljo različnih okol-nosti odločil za ta naslov. Videli boste, da je naslov popolnoma na mestu.
Television je velika zadeva. Kamor pri-iem, me najprvo peljejo pred television. Lep program! Sem že marsikaj videl: filme, rokoborbe, celo konja, ki govori in propagira neko posebno pasto, s katero očistiš avto iz leta 1937 tako, da se blešči kakor olje ob luči.
Že iz tega vidite, da sam televizijskega aparata nimam. Rotija, ki jo imam poseb-oo rad, je namreč iznašla posebno ime za
cesti, saj veš, ki gre tako (s prstom pokaže kako gre), je bil pijanec.
Za policijo je majhen presledek. Potlej se Klemen čudovito razvname. Smo jutri videli moža, ki je imel cel voz ajskrema', ta je sladoleda.
Zdaj že vem, kaj sledi, če morda kaj vem, kje je tisti cent, ki ga je včeraj zgubil. Je vprašanje, če je mulec sploh imel kakšen cent. Da me prepriča, obleze po kolenih vso sobo in pogleda pod vsak špampet. Rotija se krega, da bo skon-čal ves televižnek in zato mu dam cent.
Zdaj se oglasi zavist. Helenca pravi, zakaj samo njemu. Ko ni bil nič priden. Tri-
krat se je prekucnil, stara mama mu je morala petkrat umiti roke, štirikrat je bil tepen, trikrat z roko in enkrat s kuhalnico, in še tri kilave astre je spodaj odtrgal.
Dati moram še dva centa. Enega Helenci in enega Rotiji. Tudi Marjetka steguje ročico. Njej dam staro skorjo, ker ravno dobiva zobe. Saj ne loči centa od kruha.
Tako so poročila zaključena. Koj nato se prične rokoborba. Klemen namreč ne prenese toliko žalitev in s Helenco sta si takoj v laseh. Rotija se potuhne za omaro. Ko Helenca pririne Klemena do omare, se stegne tudi Rotija in mu pritisne eno za ušesa. Marjetka vriska, Rotija pa se naredi nedolžno. Ker mora biti pri rokoborbi sodnik, opravim to jaz. Zmagovalcev ni. Vsi so tepeni in počasi se na zofi umirijo.
To je, kako bi rekel, kakor reklama za cigarete med odmori.
Potlej je zabavni del. Helenca dene roke v bok in pleše. Zdaj po eni nogi, zdaj po drugi.
Na zeleni gori...
To pesem so se naučili v slovenski šoli. Helenca posluha nima. Sicer pravi, da poje prvi glas, vendar mislim, da mora biti po njenem petju precej glasov v muziki. Jaz kar molčim in poslušam. Je pač televižnek.
Na zeleni gori, kuka kukavica ...
Klemen pripeva, čeprav je gledalec. Pa je zmešal.
Kukavica kuka ...
Helenca ga nažene z bumbarjem, ki je poseben izraz globokega pomena. Nevarnost je, da se spet prične rokoborba. Pa že nastopi Rotija. Maje s kuštri, pravega plesa ni. Helenca pravi, da ima prekrampaste noge. Rotija je užaljena in me pride vprašat, če je res. Jaz sem tiho. Zato pa zvem za vse Helenčine grehe.
Zabavni del je končan in prične se šola. Klemen riše rožo. Taka je kakor luža raztopljenega sladoleda. Rotija piše I in U. Vse zveriženo, vse trudno. I se naslanja na U in U visi že prav na črto.
Helenca dene roke v usta. Hi-hi-hi!
Very niče!5 pravi Klemen učeno. Je poko-vec na cesti pobral nekaj besed in jih kar naprej ponavlja, še nekaj pove, potlej me nenadoma vpraša, kje je tisti cent, ki ga jc jutri zgubil.
Nenadoma se Rotija spomni, da jim je neki pijanec dal štiri cente za sladoled.
Hi-hi-hi-se Helenca spet smeje. Bumbar
ne ve, da koj en sladoled stane 7 centov.
Program se je zmedel in jaz sam sem tudi že revež. Pogledam Marjetko, ki žveči žveplenko. Ko sem kadil, sem jo vrgel na tla. Punčara ima že vsa črna usta. Žena se jezi in me tudi nažene z bumbarjem.
To pa je television za velike. O tem raje ne govorim.
Lep je samo otroški televižnek! Lepši kakor television.
Karel Mauser
* Television, izg. televiž’n, to je angleški izraz za gledanje, prenos na daljavo po radiu.
Črtica je izšla najprej v clevelandskem slovenskem dnevniku »Ameriška domovina”, 19. sept. 1952. Ljudje so jo brali z velikim užitkom in jo zato objavljamo v »Našem tedniku”.
i) Labor Day: delavski praznik, Dan dela, ki ga v Združenih državah praznujejo vsako leto na prvi ponedeljek v septembru (lani 1. septembra). Kav je na pr. za evropskega delavca 1. maj, to je za ameriškega Dan dela, samo da nima onega političnega priokusa, kakor ga ima 1. maj v Evropi ali v Sovjetski zvezi.
£) Twist Drill: ime znane clevelandske tovarne na St. Clairju (del mesta Clevelanda), v kateri izdelu jejo vseh vrst industrijske in druge vrste svedre. Ker je tovarna v slovenskem središču Clevelanda, jc v njej zaposlenih tudi veliko Slovencev, med njimi tudi pisatelj sam.
3) Fittifajf: petinpetdeseta cesta v vzhodnem delu Clevelanda, na kateri stanuje tudi pisatelj.
■>) Ajskrema: Icecream — sladoled —, ki ga imajo Amerikanci, ne samo mladi, marveč vseh starosti, izredno radi.
r,) Very niče: sijajno, zelo lepo.
ISumbar je srbska beseda, ki so jo zanesli med Slovence po prvi svetovni vojni tisti slovenski ljudje, ki so živeli nekaj časa na jugu. Pomeni čmrlj, tukaj v črtici bi pa Slovenec dejal: cepec.
Imena otrok, ki nastopajo v »televižnjeku”, so prava imena pisateljevih otrok: Hclenica, Rotija, Klemen, Marjetka.
PREGOVORI
Tisoč žrjavov v zraku ni toliko vrednih kakor en vrabec v roki.
Ne sovraži onega, ki ti je storil krivico, ampak krivico samo.
*
O veri
Narod, ki nima vere, ne more biti niti urejen niti močan.
Vera je uteha žalostnih in strah zločincev .
#
Naj bi bili vsi ljudje dobri kristjani, pa bi bili tudi dobri državljani.
Prava vera je temelj države.
FRAPIONWElSSi
AckonstM tVeirt/
naš domač television. Lepo ime, ki se rahlo približuje slovenskemu imenu. Televižnek! faz sam sem se dolgo mučil, da bi ustvaril vsaj malo podobno slovensko besedo in je tisem mogel. Rotija je brž rešila zadevo.
Pri nas imamo torej televižnekl To ni pravi television, vendar je v bistvu enak vašemu. Da boste imeli vsaj malo pojma, kakšen je, vam ga natančno ojtišem.
Naš televižnek ima samo štiri igralce, ki so redni. Nimajo posebne plače, pač pa jih sam oblačim in hranim. To so Helenca, ki je direktorica oddaj, Rotija, Klemen in Marjeta. Zadnja je bolj za pasivne vloge. Maha z rokami in vriska. Sicer pa je tudi v pravem televisionu nekaj takih ljudi.
Labor daj1 je danes in ne delam. Zato )£ naš televižnek cel dan odprt. Prva so poročila. Od celega tedna. To je posebno zanimiva točka, ki mi pokaže vse otroške grehe.
Glavno besedo ima Klemen. Z neznano •ihto pripoveduje, da je jutri videl gasilce. Jutri je namreč pri njem včeraj. Nekaj časa sem se pobijal z njim, da bi mu dokazal, da jutri ni in ni včeraj. Vse zaman. Pravi, «la je to vseeno. Nazadnje ima glista prav. Proti večnosti nekaj ur razlike nič ne pomeni. Fant je za svoja leta še precej pameten. Sem mu nekoč prinesel iz Twist Drilla2 svedre, ki sem ga mahnil j>od mero. Potrkon ga je nekaj časa obračal, potlej pa spravil. Zdaj me vsak dan sprašuje, če urnam še kaj takega blaga. Ga imam, pravim. Pa zameži na eno oko in se smeje. Mi ne verjame.
Rotija in Helenca se smejeta s Klemenom vred. Le jaz se ne smem smejati. Ro-t.ija pravi, da je to televižnek in da jaz samo gledam.
No, Klemen poroča naprej. Gorelo je. Kje? Na fiftifajf3. Za Klemena ima Cleveland samo to cesto. Jaz kar poslušam. Potlej pride na vrsto policija. En avto je bil in še eden. Tak, ki ima belo streho. Na tisti
-------r- • .........—
J. Š. Baar — Al. Nemec:
ZEMLJA IN LJUDJE
ROMAN
(Deseto nadaljevanje)
Toda glavno Skrb je posvečal konjema. Po klancu navzdol ju je pridrževal in previdno zaviral. Navkreber pa ju je pustil, da sta šla v mirnem koraku. Po ravnini pa je gospodi pokazal, kaj znata Kovandova konja iz Hradišča. Samo desknil je z jezikom (biča se vso pot do Prage ni niti dotaknil — ta je sameval na kozlu kakor drog s praporcem) in konja sta se spustila v tek.
V	začetku sta tekila mirno, v nepravilnem drncu, kmalu se jima je korak uravnal, uglasil, telesi sta se jima nategnili, glavo sta iztegnila naprej, in konja sta, kakor da bi plavala, dirjala ipo lepi cesarski cesti, trdi kakor gumno in gladki kot miza.
V	Milini je pravkar zvonilo poldne, ko je zavozila na trg kočija gospoda svetnika. Ta je z uro v roki pohvalno zaklical:
»Dobro znaš voziti, skoro šest milj si prevozil v petih urah in konja nista niti potna!” Gospod svetnik je bil gosposki uradnik na Smečeni pri grofih Martincih, zato je razumel tudi o gospodarstvu in živinoreji. Videl je, da so Cimburovi konji spočiti, veseli, dvignjenih glav in iskrečih se oči.
»Morda bi pognal še do Dobriša?”
To je bilo proti dogovoru. Cimburi se je lice pomračilo. Kot da ne sliši, je skočil s kozla h konjema. Otipal jima je upadle boke, potegnil z dlanjo po vlažni, nekoliko nasršeni dlaki, jima položil roko na srce in jima otipal ušesa. Vse to jc storil, ne da bi črhnil besedo. Gospod svetnik je nadaljeval:
»Samo dve milji sta, slabi dve milji, morda niti ne celi. Tara bomo eno uro dodali k počitku. Tam imam znance, dobre prijatelje, rad bi se pogovoril z njimi.”
Cimbura se je na tihem jezil. »Zakaj pa takoj ne pove,” je očital gospodu svetniku, „pa bi drugače vozil. Bolj bi prizanašal konjema na ravnini.”
»Vsaj napojiti ju moram,” je končno hladno odgovoril Cimbura in že snemal konjema brzde. Kaj mu je gospod svetnik? Kako bi mogel zaradi njega oškodovati svoje konje? Toda gospod svetnik je to že tudi sam uvidel.
»No, torej ju napoji in pripelji za nami. Malo se bom sprehodil — v gostilno niti ne stopim. Ne izprezajl Ko napojiš,
pripelji za nami!” in je krenil z družino peš po cesti naprej.
Brez kruha kmet ne gre na pot. Tudi Cimbura ne. Zato je zdaj potegnil iz žepa velik krajec in stopil pred konja.
V roki je držal mogočno zagozdo, odrezava:! je kose in jih dajal Dobraku in Divji. »To je le za zdaj — toda v Dobrišu --tam vaju nagradim za pridnost.” Hišnik je prinesel dve vedri vode. Konja sta željno in hlastno pila.
»Od kod in kam?” je vprašal hišnik in si ogledoval voz in konje, zlasti še konje.
»Krasni konji — le repove bi jim bilo treba podstriči — pa bi mogli stati v knežji konjušnici v Dobrišu,” se je raz govoril hišnik. Toda Cimburi se je mudilo. Vedel je, da konjem ne škodi napajanje, če takoj gredo, tečejo naprej. Zato je takoj, ko sta konja izpraznila vedri, nataknil brzde in plačal. Od svojega je dal napitnino in trošek.
Preden se je gospod svetnik nadejal, je že kočija zaropotala za njim. Veselo so se usedli. Cimbura pa se je ves čas pogovarjal s konjema. Ko se je Dobrak med potjo žalostno obrnil proti njemu, ga je Cimbura tolažil: »No, no, čudiš se, ko je poldne pa še nisi ob jaslih tu — čakaj, saj pridemo — hej, fuj, Divja, sram te bodi, da povešaš glavo do nog!” ji nalahno stresel povodec.
Konja sta čez hip pozabila ina obrok in znova čvrsto zdir jala kot veter.
Na obzorju se je kmalu prikazal Dobriš. Od daleč se je že oglašal s temnimi votlimi udarci železnih kladiv, tudi stolp in grad sta se že izluščila iz obzorja. Kmalu je bilo vse mesto pred njimi kakor na dlani. Obsežni trioglati trg se je odprl in velika potniška knežja gostilna je sprejela kočijo v svoje naročje. Ni pretekla še niti tjx>ldruga ura od poldne. Gospod svetnik je kar žarel:
»Cimbura,” ga je potrepljal po rami, »vsemu Pisku bom povedal in v; Pragi bom razglasil: Iz Piska v Dobriš šest url Slava tebi in tvojima konjema!”
Predvsem konjema, gospod svetnik,” je skromno odbijal hvalo Cimbura in hitro izpregal. »Tako, oddahnita si,” je jemal opremo s konj in ju zaradi varnosti peljal dvakrat po dvorišču, nato ju je odvedel v hlev. Hišnik je zagotavljal in se zaklinjal, da bo poskrbel zanju, on pa naj gre v vozniško sobo jest in pit, kakor mu je gospod svetnik naročil. Toda Cimbura je obema konjema lastnoročno postregel, očistil jima je jasli, nasul ovsa ter čakal, da sta ga pozobala.
»V tujem kraju ne smeš verjeti,” si je mislil, »kaj, če bi kdo ukradel obrok iz jasli in bi ga morda celo golobom vrgel.”
CELOVEC
Nedeljska služba božja je ob pol deveti uri vsako nedeljo v slovenski cerkvi v Prie-sterhausgasse.
VAŽNO OPOZORILO
Vsi udeleženci tečaja v Celovcu naj prinesejo s seboj odlok o gospodarski enotni vrednosti (Einheitswertbescheid), odlok o davčnem predpisu (Steuerbescheid) s prilogo in pa prijavo o bremenih (Lastschrift-an/eige). — Ne pozabite teh dokazil doma, ker Vam bodo pri praktičnih vajah na tečaju mnogo koristila.
Za 70 grošev dnevno dobite 125.000 S
Ena osmina od enega milijona šilingov je 125.000.— šilingov. Toliko morete dobiti, ako naročite */8 srečke državne razredne loterije. In ta osminka srečke Vas stane samo 20 šilingov, to je samo 70 grošev dnevno. — Poleg tega glavnega dobitka pa nudi 56. avstrijska razredna loterija še 33.504 nadaljnih glavnih dobitkov in zadetkov, tako da zadane več kot polovica vseh srečk. — Ako torej vsak dan zastavite 70 grošev, imate 35.505 možnosti, da dobite. — Današnji številki „Našega tednika” je priložena dopisnica znane prodajalnice srečk Schelhammer & Schattera na Dunaju. To dopisnico izpolnite in jo oddajte brez znamke, nakar boste dobili srečke, kakor ste jih naročili. — Število srečk je omejeno, zato svetujemo, da se takoj odločite in srečke takoj naročite. Ponovimo še enkrat: Vsaka srečka ima 35.505 možnosti in verjetnosti dobitka, ako kupite dve srečki, ste verjetnost dobitka podvojili.
CELOVEC
Na željo obiskovalcev Doma Amerike (Amerika-Haus) v Celovcu je odprta knjižnica in čitalnica zanaprej ob četrtkih neprekinjeno od 10. do 19. ure.
Istočasno ponovno opozarjamo, da je knjižnica odprta od torka do sobote od 14. do 19. ure, oddelek za film in gramofonske plošče pa od ponedeljka do petka od 9. do
12. in od 14. do 17. ure.
*
Razstava sirov
V veliki dvorani Kmetijske zbornice v Kucherhofu v Celovcu prireja koroško-šta-jerska mlekarska zveza v času od 22. do 28. marca sirarsko razstavo, na kateri je razstavljenih 20 različnih vrst sirov, ki jih izdelujejo koroške mlekarne.
Razstava je izredno lepo urejena in ne kaže samo v večjih količinah enega najvažnejših izdelkov naših mlekarn, to je sira, ampak tudi v lepi zunanjosti, ki že sa-
ma na sebi privlači vse, tudi one, ki doslej niso bili prijatelji sira.
Kakor velika mlinska kolesa so na razstavi velikanski hlebi pravega ementalca. Ta po okusu in tudi po zunanjem izgledu prav nič ne zaostaja za pravim švicarskim ementalcem. Po svoji kakovosti zelo blizu je ziljski planinski sir. Ker pa nima imena „ementalec”, ga pač gospodinje ne kupujejo rade. Tudi nima onih znamenitih lukenj, ki odlikujejo pravi ementalski sir. — Tudi druge vrste sira z inozemskimi imeni izdelujejo naše koroške mlekarne. Tako izdelujejo tilsitski sir mlekarne v Celovcu, Velikovcu in v špitalu, edamski sir izdelujeta mlekarni v Špitalu in v Velikovcu, tudi velike hlebe trapista, ki že skoraj sličijo na ementalca, izdelujejo v Volšperku in v Velikovcu. Izredno cenjen je tudi sir znamke gorgonzola, za katerega mislijo večinoma potrošniki, da ga izdelujejo in morejo izdelovati v priznani kakovosti samo v Italiji. Toda naš domači gorgonzola prav nič ne zaostaja za pristnim italijanskim gorgonzola sirom.
Koroške mlekarne so prevzele v lanskem letu okrog 26 milijonov litrov mleka, kar še daleč ne dosega predvojne in tudi ne medvojne količine. Zelo verjetno pa je, da se bo množina mleka v mlekarnah povečala in bo s tem tudi narastla proizvodnja sira. Zato ima tudi razstava sira propagandni značaj. Hoče med drugim pokazati, da je beljakovina v mleku in v siru mnogo cenejša kakor pa beljakovina v jajcih ali v mesu. Zato bo praktična gospodinja poizkušala porabiti v gospodinjstvu več sira, iz katerega je mogoče pripraviti številne zelo okusne in hranilne jedi ne samo za postne dni, ampak tudi za „mesne dni”. —
Obisk razstave, ki je odprta do sobote, dne 28. marca zvečer, vsem kmetom, vsem gospodinjam in vsem potrošnikom mleka in mlečnih proizvodov prav toplo priporočamo.
*
Še ni dolgo, odkar nas je razveselila „Slo-venska igralska družina v Celovcu” z pustnim družabnim večerom, s katerim so bili vsi zelo zadovoljni.
Lepa in ganljiva je bila prireditev ljudske igre ..Razvalina življenja”. V nedeljo
popoldne, dne 22. marca, se je dvorana v Kolpingovem domu v Celovcu napolnila, kar je dokaz, kako si celovški Slovenci, katerih ni malo, žele kulturnih prireditev in zdrave duhovne hrane.
Po kratkem pozdravu so si igralci takoj osvojili srca vseh navzočih. Nudili so nam igralci užitek, za katerega smo jim iskreno hvaležni. Igra nam je gotovo zato tako ugajala, ker je vzeta iz sodobnega življenja in nam je njena vsebina zato bližja in um-Ijivejša. Podaja vsebinsko globoko življenjsko sliko, kakršnih bi si želeli še več na naših odrih. Saj v igri .Razvalina življenja’ posega Finžgar najgloblje v kmečko življenje. V njej odkriva mnogo slabih lastnosti, ki uničujejo lepoto kmečkega življenja.
Finžgarjeve drame so naše najboljše ljudske igre. Za vsa njegova dela je značilen oster čut za napake posameznikov in družbe. Osebne lastnosti odkriva navadno s sočutnim, duhovniškim razumevanjem, brezobzirno pa osvetljuje krivice, ki so se vgne-zdile v družbi. Vse to smo tudi jasno videli v predstavi sami.
Naši igralci so igri, ki stavi na posamezne igralce velike zahteve, bili povsem kos. Tako je bilo globoko doživetje Urha v besedi in dejanju res naravno in prisrčno. Tudi Lenčka in Martin ter navmes Ferjan so svoje vloge lepo rešili. Pohvaliti pa moramo tudi ostale, ki so svoje vloge res dobro igrali. Vsi navzoči so odhajali z najboljšimi vtisi, z željo in prepričanjem, da se bodo spet in to čimprej sešli v Kolpingovi dvorani v Celovcu.
ČAVA
Dne 9. t. m. je umrla tu obče znana Marija Koman, gostilničarka pri Potočniku na čavi. Pljučno vnetje je bil vzrok smrti. S tem nas je zapustila zavedna in odločna Slovenka. Velika udeležba pri pogrebu je kazala, kako smo jo spoštovali. Bila je pridna bralka vsega katoliškega in slovenskega čtiva, še bolj smo jo pa spoštovali, ker je bila tako odločna.
Leta 1925 je pred cerkvijo v št. Lenartu imel shod nek laži-prerok, da bi pridobil ljudi za to, da bi zahtevali, naj se duhovniku prepove vstop v šolo in odstrani verouk iz šole. Med poslušalci je bila tudi
Marija Koman. Prva si je upala glasno protestirati proti govorniku in potegnila je matere tako na svojo stran, da so se ji pridružile in so zagnale tako glasen protest, proti govorniku, da je moral utihniti in celo pobegniti. — Zato se ne čudimo, da se je toliko mater udeležilo pogreba. Le želimo, da bi take žene ne izumrle, ampak našle novih odločnih žena, ki bi branile največje svetinje našega naroda: vero in materino besedo.
Vsem vernikom, posebno pa možu, naše najiskrenejše sožaljel
OBIRSKO
Kar tri smrti smo imeli pri Kozamurni-kovi hiši zadnje čase. O prvih dveh je „Tednik” že poročal, namreč o rajnem Kurnikovem Roku in o Mariji, ki sta zadnja leta preživljala pri Kozamurniku. Kurnikovi starejši Rok in Marija Kumar sta tako zaključila svoje življenje v prijateljski hiši Kozamurnikovi, ko ju Kurnikov dom ni mogel več obdržati. Okušala sta v teku svojega življenja pač več bridkosti ko sladkosti, posebno še, ko ju je v zadnji kruti vojni izselila zločinska, tuja oblast. Moč im tolažbo sta našla v globoki svoji vernosti. Zdaj pa naj prejmeta plačilo.
Tretjič pa je prišla smrt 21. januarja letos po Kozamurnikovega Miha. Rodil se je 14. sept. 1882. Bil je pošten, krščanski fant, ki ni poznal drugega kot svoj dom in delo na domači kmetiji in pa pot v cerkev, kamor je redno zahajal ob nedeljah
CENEJŠI SMO
Vistra za obleke — krasni vzorci od S 12.80 naprej, zavese od S 12.60, kovtri od S 148.—, moške delovne hlače S 79.—
ROLSF KASSIG
Celovec — Klagenfun, ISenediktiner Platz 7
in praznikih. Pač, še nekaj ga je veselilo: gore, rad je zahajal na Obir. In romal je rad na Višarje, na Brezje, Žihpolje, h Krištofu, peš preko gora. V prvi svetovni vojni je služil vojake od leta 1915. do konca vojne, 3 leta je bil ujet v Rusiji. Ni znal ne brati ne pisati, pač pa je v svojem atlantu na zemljevidih točno znal pokazati, kod je začasa svojega ujetništva v Rusiji hodil. V drugi svetovni vojni pa, ko je bil gospodar Kozamurnikove kmetije pri vojakih, je on vestno in požrtvovalno skrbel za svojo staro domačijo in jo varoval, ko so burni časi veli preko nje. Dika Kozamurnikovega Miha je bila njegova zvestoba do domačije. Morda je to dediščina Kozamurnikovega rodu, ki že 500 let živi na tem koščku zemlje in se ne da iz njega izkoreniniti.
Tako bodi Kozamurnik Miha prav za današnje čase vzgled vsem, ki jih skomina po tujini. Sreča in zadovoljnost sta doma le v dobrem, domu in rodu zvestem srcu. Naj mu bo lahka domača zemljica tam pri obir-ški cerkvici, kamor smo ga položili k počitku!
Mora biti že nekaj posebnega, da se iz Obirske spet kaj sliši. In res: poroko smo imeli. To je pri nas redkost, ki je ne doživljamo tako pogosto. Več takih let jeP včasih kar po vrsti, ko njih letnic ni najti v poročni knjigi župnije. Letošnja letnica pa je že zapisana z dnem 16. februarja. Na pustni ponedeljek namreč sta se poročila Janez Malovršnik, tesarski pomočnik, in Katarina Pavlič, kmečka delavka, pravzaprav pa domača rejenka pri Varhu na Obirskem.
Cerkvene obrede so opravili domači dnini pastir, zraven pa je vneto prepeval obir-ški cerkveni zbor, da je številnim svatom, ob zvokih lepih pesmi, ob lepoti in bogastvu cerkvenih obredov, ob sončnih zlatih žarkih srce kar samo poskakovalo. Potem pa po cerkvenem opravilu še godcil To te je nosilo doli proti Kovaču, kjer je bila nato vesela gostija. Žalostno je bilo pa vendar to, da so ob tej priliki tako strašno kradli, pomislite, kradli, ne denar ali obleko ali kaj podobnega, ljudi so kradli, kar po vrsti je izginil zdaj ta, zdaj oni, ženin, nevesta, starešina — to je bilo strašno! Le še klobuki, tisti namreč, ki so bili posebej ovenčani, so bili tudi poželjivim dolgim prstom v skušnjavo. Potem pa še to obrekovanje, dolžili so župnega upravitelja, da je pri tatovih, če bi bilo to res, bi bilo seveda to nadvse žalostno dejstvo. Pa saj vemo, obrekljivci imajo hude jezike in to kar govore, ni nič fes. Dobro, da se je vse tako lepo izteklo. Žandarjev ni bilo treba, ukradene vrednote smo sami dobili spet nazaj in tako sta se tudi ženin in nevesta spet znašla. Bog jima daj obilb let v srdi in zadovoljnosti!
Sedel je pri konjih in kadil, dokler nista pojedla. Šele ko jima je vrgel seno, je tudi sam šel obedovat. Bil je res lačen in žejen.
„Tak, ob treh zaprezi. Prej ne!” mu je dejal gospod svetnik, ko je šel skozi gostilniško sobo in zagledal Cimburo.
Svetnik Miltner je žarel od veselja. Tu je srečal gospoda ravnatelja, pravnika, doktorja. Vsi so mu pripovedovali, kaj so novega objavili, kje so kopali, kaj so v jamah na Stari Huti in drugod rudarji izkopali. Ponašali so se z nenavadnimi kosi starih novcev, v naglici so pošiljali domov ponje ali pa jih sami prinašali, da bi jim gospod svetnik določil, ocenil in prebral napise. Bil je v svojem življu, od katerega se je težko ločil.
„Če bi ne imel svojega uradnega dela, bi ostal, rad bi ostal, res iz srca rad, toda odzval se bom povabilu in se nazaj grede ustavil ter tu prenočil in spet bomo lahko malo pokramljali.”
Cimbura se je pri kočiji pod dolgo, obokano vežo prestopal kakor na trnju. Hišnik mu je podrobno opisal pot, klance in gozdove, po katerih mora voziti. „Pet milj je do Prage in pet ur vožnje je treba za pot in dobro morata teči konja, da jo zmoreta.”
Cimbura je namršil čelo, ko je končno dokaj po tretji uri — po dolgem poslavljanju in zagotavljanju, da se bodo v četrtek spet v Dobrišu ustavili, smel pognati.
Niti malo ga ni veselil veličastni grad, ne krasna dekanijska cerkev, ne park, o katerem mu je hišnik z resnim obrazom govori!, da je takšen kakor šenbrun pri Dunaju, niso ga veselili niti velikanski ribniki: Nič ni ogledoval teh krasot, ampak je vozil samo naprej — v Prago.
VIII.
Cimbura je gospoda svetnika odkritosrčno vzljubil. Bil je ljubezniv gospod. „čloVek ne bi mislil, da je gospod, tako nekaj našega ima na sebi. Ne sramuje se človeka, lepo se pogovarja, poučuje, hvali in svetuje,” je govoril Cimbura o Miltnerju "vse svoje življenje. Z Miltnerjevo družino je prevozil vso Prago križem kražem. In kako jo je poznal! Na križiščih se mu ni bilo treba obračati k vratcem na kočiji, kjer je gospod svetnik Kovandu vedno z roko kazal smer, niti ni povpraševal stražnikov. Sam se je spoznal po četrtih in ulicah. Staromodna kočija gospoda svetnika, pred njo krasni kmečki konji, na njej kočijaž v kmečkem kožuhu — to je bilo za praške ulice nekaj nevsakdanjega in je zbujalo občudovanje. Ljudje so z zanimanjem gledali na to ropotajočo sta-
rinsko vprego. To pa je gospodu svetniku močno ugajalo. Ljubil je vse, kar je bilo starinskega, zato se je najrajši vozil po Pragi v svoji podeželski kočiji. Cimbura zase ni imel mnogo časa. Skrbeti je moral za konja in voz ter voziti Miltnerjeve, kamor so naročili: v muzej, k namestništvu, zvečer v gledališče in nazaj, v razne palače in domove. Le jutra tja do desetih so bila Cimburova. Tedaj se je sprehajal po Pragi. Po letih je spet obiskal srebrni grob svojega zavetnika pri Sv. Vidu. Z mladim Miltnerjem si je ogledal muzej. Vodil ju je sam Vocel in se vljudno razgovarjal s Cimburo.
Neko napako je imel gospod svetnik, zaradi katere se je Cimbura često nanj jezil. Od vsepovsod se je poslavljal kakor vrabci s Češkega. Z vsakim znancem se je ustavil, pogosto je zapustil celo kočijo in hitro kam skočil, rekoč: „Takoj se vrnem,” njegov „takoj" pa je trajal po celo uro.
„Ah, ko naš ata zagleda Prago!” je zamahnil z roko mladi gospod. Toda le gospa si ga je upala opomniti in še to po nemško.
Celo tedaj, ko je Cimbura že čakal pred stanovanjem mladega gospoda, jih ni mogel dočakati.
Najbolj zoprna so mu bila zijala, ki so trumoma obkrožala čudno kočijo, ki je bila sedaj spet obložena za pot s senom in škatlami. Hudo ga je mikalo, da bi jih vsaj enkrat z bičem oplazil, a vedel je, da tega ne sme. Tako jih je le po tihem zmerjal: ..Moj Bog, kako so ti Pražani neumni! Doma Cimbure niti pes ne povoha, tu pa zija vanj pol Prage.” Nerodno mu je bilo pod temi vsiljivimi pogledi, neprijetno njemu in konjema. Tudi ta sta se, kakor da čutita, da je konec izgnanstva in da se vračata domov v Hradišče, na njegove mehke ceste, v njegovo tišino in mir, v tople hleve, na čist zrak in k okusni pitni vodi, nepotrpežljivo prestopala in jezno bila z nogami ob tlak, da so zvenele podkve.
„Pa da ti ljudje nimajo nobenega dela, da morejo tako zijala prodajati,” je mislil Cimbura in se spomnil, kako doma na kmetih niti otrok ne sme stati v brezdelju, ker ga takoj pokličejo na delo: „Kaj stojiš, skoči in napravi to in to, prinesi to ali ono. V Pragi pa postopajo celo odrasli.”
Zgoraj so se medtem starši poslavljali od svojega najstarejšega sina. Iz Prage bi morali odriniti že ob eni, zdaj pa so ure po praških stolpih bile že dve in Cimbura je še vedno moral čakati.
„Noč nas bo zasačila,” še je jezil tihoma ip se nehote spomnil na obširne gozdove, skozi katere je vozil...
„No, konji so čili, spočiti, že od jutra na nogah,” se je tolažil ih krotil nevoljo v sebi.
^pi i Mi v n a DCo rolUem
(Nadaljevanje s 4. strani)
ŠMARJETA V ROŽU
Le štiri dni še, pa bi Tavčarjeva stara mati dopolnila 94 let. Toda 7. t. m. jo je Bog poklical iz te doline solz in je obhajala svoj rojstni dan dne 11. 3. že v večnosti. — Toda kaj so štirje dnevi v številu 34.330 dni njenega življenja? Kot kaplja vode v potočku, ki teče čez breg in se zliva v Dravo. In kaj šele v primeri z neskončno večnostjo? Lepo pripravljena je stopila v večnost.
Veliko je pokojna molila. Pogrešala bo njeno molitev ne samo domača hiša, ampak mnogi v fari, za katere je molila kakor pač znajo moliti naše dobre stare mamice. Otroško je zaupala Mariji na Macni gori. Hvalevredno so domači upoštevali in izpolnili njeno naročilo, naj ne kupujejo nagrobnih vencev, naj raje poklonijo dar Marijini cerkvici na Macni. — Želimo, da se mirno spočije v grobu svojega moža, katerega je preživela za skoraj 33 let. Z nebes naj spremlja sedaj z materinsko zaskrbljenostjo svoje otroke in otroke otrok, da bodo varno hodili po poti njenih naukov in opominov ter doživeli veselo svidenje v večnosti.
Električne krušne peči, pralne stroje za ročni in motorni pogon, molzne stroje, stroje za posnemanje mleka. Alfa štedilnike in vseh velikosti hišne peči, kotle za kuhanje krme in perila ter vseh vrst gospodarske stroje, šivalne stroje in kolesa ter vse nadomestne dele q boste kupili vedno najceneje v trgovini
Johars Lomšefc
Zagorje — Št. Lipš. I*. Eberndorf Na zahtevo ugodni plačilni pogoji, ceniki | zastonj.
RUDA - GORENCE
V	zadnji številki ..Našega tednika” je bilo priobčeno pod gornjim naslovom poročilo o predvolilnem shodu socialistične stranke dne 15. februarja pri TemeLnu.
V	poročilu je bilo rečeno med drugim, da je na omenjenem socialističnem zborovanju naš zaupnik dokazal na dveh slučajih protikatoliško smer in delo zgoraj omenjene stranke. V poročilo se je pa vrinila neljuba pomota, ki kazi smisel poročila. Pravilno bi se moralo namreč v drugem odstavku poročila glasiti, da so bili njihovi poslanci (ne poslušalci, kakor je napačno stalo v članku) v dunajskem parlamentu proti interesom katoliške Cerkve, ko so se
izjavili proti katoliškim šolam.
Prosimo vse bralce, da omenjeno poročilo v gornjem smislu popravijo.
ŠKOFIČE
(Občinska seja)
Najpreje je bila sklicana seja že za ponedeljek, dne 16. marca, popoldne ob 3. uri. Ker so bile doslej seje navadno ob nedeljah, je vprašal neki odbornik župana, zakaj ni seja v nedeljo ali pa v soboto popoldne. Župan je odgovoril, da ni mogoče seje sklicati za nedeljo, ker sta to nedeljo v škofičah dve sv. maši in je druga prvič v zgodovini Škofič nemška. Vendar pa je bila seja le preložena na sredo, dne 18. marca. To pa spet menda iz obzira do nekega tr-
OLBORT - BELJAK Pomladanski plašči in kostumi
govca, ki v ponedeljek ne bi mogel priti jia sejo, je pa bil na seji menda nujno potreben.
Dan pred sejo se je raznesla novica, da se je občinski tajnik — obesil. K nam je prišel šele pred dobrim letom. Ko smo takrat slišali njegov življenjepis, je nekdo rekel: „Prav moraličnega vtisa ta pač ne napravi na človeka. Dvakrat je bil že ločen, zelo navdušen „naci” je in trd Nemec za Škofiče ni ravno najboljši. Saj bi mogli tudi domačina dobili za tajnika. Ker pa je že župan tujec, mora biti tujec seveda tudi tajnik in končno mora biti tujka še dekla, da ni slika šablone skažena.”
Ta tajnik se je torej tisti dan pred občinsko sejo obesil, da bi se pa ognili raznim potrebnim brigam, so ga odpeljali v njegov rojstni kraj. Zaradi prevoza se je občinska seja nekoliko zakasnila, ker so odborniki hoteli tudi videti prevoz. Takoj po začetku seje je župan pozval odbornike, naj se za minuto dvignejo in v znak žalovanja molče stojijo. Slovenski odbornik pa ni vstal, temveč je rekel, da je proti krščanskim načelom, ako se kaj takega zahteva in napravi na javni seji za zavestnim samomorilcem. Protestiral je tudi proti temu, da se kupuje bivšemu tajniku žalni venec na občinske stroške.
Na vrsti je bil nato pregled računov za minulo leto. V teh računih je bila skoraj največja postavka občinska uprava, saj dosega ta postavka vsoto 61.000 šil.; od te vsote dobi župan 3.000 šil. letno. Zato pa ni
mogoče dobiti niti 1.000 šil. za kako nujno popravilo potov. Pri nas znašajo občinske doklade 400%, medtem ko imajo druge občine, kjer res nekaj delajo, le 300%-no doklado. Proračun za prihodnje leto zaradi tajnikove smrti ni bil gotov in je bila obravnava o njem preložena za 14 dni.
Nato je prišel na dnevni red predlog slovenskega odbornika, ki se glasi: „Antrag zur Anbringung zweisprachiger Anschriften auf dem Schul- und Gemeindehause.”
Župan je pozval slovenskega odbornika najpreje, naj svoj predlog utemelji. Slovenski odbornik je natančno obrazložil, da je bil zakon o dvojezičnih šolah sprejet leta 1945 pod deželnim glavarjem Pieschem in da je nato dunajska vlada sprejela ta zakon kot del ustave, kar je potrdilo tudi ustavno sodišče. Ta zakon se gotovo ne da odpraviti, zlasti sedaj ne, dokler je Avstrija zasedena, ker bi morale spremembo potrditi vse štiri zasedbene sile. Slovenski odbornik je nato posebej apeliral na socialistične odbornike, naj podpirajo ta predlog, ko so
OLBORT
VILLACH, MORITSCHGASSE 1.
(nasproti Park hotelu, vhod iz veže). Poceni in v največji izbiri
tudi Slovenci glasovali za socialistično listo dne 22. februarja letos. Sedaj imajo zelo lepo priliko, da svoje obljube tudi izpolnijo, saj smo te obljube brali na slovenskih socialističnih lepakih.
Nato je odbornik VdU Burger prosil za 10 minut odmora za posvetovanje strankarskih skupin. Socialisti s VdU-zastopniki so šli v sosednjo sobo. Po vrnitvi v sejno sobo so se mirno usedli in ko je bilo na dnevnem redu vprašanje, kdo je za dvojezični napis na šolskem in občinskem poslopju, so bili za predlog vsi štirje slovenski odborniki, vsi ostali pa — in tudi vsi socialisti, — so bili proti slovenskemu predlogu o dvojezičnem napisu. Tisti slovenski odbornik, ki je omenjeni predlog stavil, je vstal in se globoko priklonil socialistom in tudi obema slovenskima odbornikoma, ki sta sedaj volila socialiste.
Med slučajnostmi je nato župan Maresch tako podlo in lažnivo nahrulil slovenskega odbornika, da je ta vzel klobuk ter je zapustil sejo. Nato je bilo še nekaj prepira, nakar se je tudi ta seja končala, kakor se končajo navadno vse seje v škofičah. Ko se je hotel župan zahvaliti za udeležbo, že nikogar več ni bilo.
„BREZ-VESTNIK” SE RAZBURJA
Kakršen je kdo sam, tako sodi seveda o drugih. Zato je zapisal zadnjič enkrat „Brez-vestnik”, ker je pač brez vesti in ker resnice ne ljubi preveč, da je „Naš tednik”, naprosil neko belogardistično društvo v Trstu, naj pomaga »Našemu tedniku” in naj v svojem listu »Demokracija” natisne članek, ki ga bo nato »Tednik” prepisal.
Povedati pa moramo, da pri »Našem tedniku” nimamo takih navad, da bi najpreje kakemu drugemu listu nekaj poslali in bi nato to prepisali. To navado ima mogoče „Brez-Vestnik” in sedaj po sebi še druge sodi. Smo imeli že nekajkrat priliko to doživeti.
V koliko pa je »Demokracija” v Trstu glasilo kakega belogardističnega društva, o tem pa naj se pogovori »Brezvestnik” kar lepo z uredništvom in lastništvom »Demokracije” same. Naj jim piše in naj to pove in bo dobil odgovor, kakor odgovarja resnici, na katero pa pri „Brez-vestniku”, kakor rečeno, zelo malo dajo. Koliko tržaških Slovencev pa zastopa »Demokracija”, o tem se pri „Brez-vestniku” tudi morejo sami prepričati. Naj samo malo preštudirajo razmere med tržaškimi Slovenci, to pa seveda, če le še količkaj zmorejo, z vestjo in ne brez vesti.
OtBORT - BELJAK. PlaSči iz balonske svile proti prahu in ktili-jopice.
Za nas pa je važno dejstvo in to še enkrat ponavljamo, da so glasovali socialisti proti dvojezičnima napisoma, ko drugače toliko govorijo »o enakopravnosti. Verjetno je to eden tistih »Velikih korakov naprej”, o katerem je takoj po volitvah napisal v velikem naslovu »Brezvestnik”.
Pleskanje je užitek,
če kupiš pri strokovnjaku, ki ti svetuje in po res nizkih cenah
Cfavhen chrmann
BELJAK - VILLACH, BAHNHOFPLATZ kjer je največja zaloga barv, lakov in čopičev
VABILO
Farna mladina v Vogrčah priredi v nedeljo, dne 29. marca t. 1. ob uri popoldne pri »Škofu” v Vogrčah igro »Fatimsko sporočilo”. — Po igri je srečolov z lepimi dobitki. — čisti dobiček je namenjen za nakup zvonov. Iz bližnje in daljne okolice vsi prisrčno vabljeni.
Spomini na škofa Rožmana
(Pripoveduje Alojz Vauti, župnik v Selah) (Nadaljevanje)
V L 1909—1912 je Rožman v zavodu Au-gustineumu (Frintaneum) nadaljeval bogoslovne študije in jih končal z doktoratom. V počitnicah je bil malokdaj doma, pomagal je rad povsod, kamor so ga klicali. Da sem ga naprosil za pridigarja ob svoji novi maši 23. julija 1911, se razume. Ob enaki priliki je pridigal še dvema šmi-helskima rojakoma: 1913 Ignaciju Maleju in 1917 Milošu čarfu.
Med prvo svetovno vojno se je bogoslovje iz Celovca preselilo na Plešivec (Tanzen-berg) in z njim tudi profesorji, med njimi dr. Rožman. Jaz sem medtem 1. 1915 postal provizor in nato župnik v Selah. Dr. Rožman je rad prihajal v Sele na počitnice. Tudi bogoslovec Jurček Orel, ki ni imel več staršev in doma, je prišel z njim. Ostrega zraka se nisem lahko privadil, zato sem-prva leta malo bolehal. Močni in zdravi profesor pa je z veseljem vršil namesto mene dušnopastirsko službo. Pridigal je preprosto naravno, prepričevalno in tako glasno, ,da ga je mogel vsak razumeti, še zdaj ga imajo starejši Selani v spominu. Kadarkoli nastopi kak tuj pridigar z. mogočno besedo, mu dajo dobro spričevalo: ta pa ana pridigati kakor dr. Rožman. Radi smo izleteli na Mrzli Log in na Grosovo pla-
nino. Tudi sam se je dostikrat s kosom kruha v žepu po zajtrku povzpel na 1836 m visoke Setiče in bil opoldan že spet doma pri obedu. Nekoč je šel previdet bolnika k Majerju na Zg. Kot. Bil je vroč dan julija ali avgusta, dve in pol ure hoda, navzdol in navzgor. Pot mu je stalno kapala s čela. Ko se je vrnil ves prepoten, je priznal: »Lojze, pred tvojo faro imam pa rešpekt!”
Dne 29. junija 1918 je daroval novomaš-nik Jurček Orel na prostem pred župniščem prvo sv. mašo. Pridigoval je seveda njegov očetovski dobrotnik dr. Rožman. Primicije so se udeležili sledeči duhovniki: župnik Jurij Trunk iz Borovelj, župnik Hraba iz šmarjete, vojni kurat Jožef Stich, zdaj župnik v Bilčovsu.
Jeseni 1. 1919 se je v Ljubljani ustanovila slovenska univerza. Na Plešivcu pa ni bilo nobenega bogoslovca četrtega letnika, kateremu bi profesor dr. Rožman predaval cerkveno pravo. Bil je torej začasno brez posla. Zato je sprejel vabilo iz Ljubljane, naj jnevzame poučevanje tega predmeta na bogoslovni fakulteti. Pred odhodom pa je na merodajnem mestu izjavil, da odhaja le začasno. Ko bo kaj slušateljev za četrti letnik in ga bodo zopet potrebovali kot profesorja, naj ga pokličejo. Toda na stolico profesorja cerkvenega prava so namestili drugega jnofesorja, dr. Rožman je zato ostal v Ljubl jani. Bog zna vse, tudi krivico, obrniti v svoje namene. In z dr. Rožma-
nom je imel prav poseben namen: naj po letih zasede škofovski prestol ljubljanske škofije.
Febr. 1920 je dr. Rožman svojo imovino po železnici poslal v Ljubljano. Med vožnjo, menda v Mariboru, pa so neznani tatovi nasilno vlomili v zaplombirani vagon in odnesli kožuh, obleko, perilo, obuvalo in sploh vse, kar jim je količkaj prijalo. Kako pretresljivo razočaranje ga je torej čakalo v Ljubljani, ko je zrl pred seboj ostanke svojega siromaštva. Železniška uprava mu je ponudila 3000 kron odškodnine, veliko, veliko premalo.
Pa kaj je hotel? Vzel jih je, da si nakupi vsaj najpotrebnejšega. Obiskal sem ga tiste dni v Ljubljani. Materialno mu ni šlo dobro. Nastavljen je bil le kot honorarni profesor z dokaj pičlo plačo. Stanoval je v sobici v hiši Vzajemne zavarovalnice nasproti Unionu. Vsako jutro si je v kavarni Union mogel privoščiti skodelico kave, opoldne je nekje kosil, za večerjo je použil kako malenkost. Občudoval sem ga, da je bil kljub tem neugodnostim še tako veder in poln zaupanja na boljše čase. Ti so mu napočili, ko je prevzel poleg svoje službe mesto prefekta v Marijanišču s prostim stanovanjem in hrano, kar so mu nekateri celo zamerili, češ profesor na vseučilišču pa obenem prefekt! To je bil pač le izhod iz težavnega gmotnega položaja. Ko je postal reden profesor, se je preselil k sv. Pe-
tru, kjer je mogel začeti z lastnim gospodinjstvom.
Po plebiscitu se dr. Rožman več let ni vrnil na Koroško. Koroška deželna vlada je namreč predpisala, da je za vpotovanje na Koroško potrebno posebno dovoljenje. Za to dovoljenje pa ni hotel zaprositi. V Ljubljani in v Sloveniji se je dodobra udomačil in se poleg svoje službe udejstvoval na kulturnem področju, posebno se je posvetil organizaciji in podvigu orlovstva. Imel je nešteto predavanj, pridig in govorov, duhovnih vaj po vsej deželi in poma-lem je bil dr. Rožman poznan od Martuljka dol do Bele Krajine, saj je bil tako preprost, domač, mehka koroška duša, vselej pripravljen ustreči in pomagati, kjer je le mogel.
Leta 1926 smo ga Selani zopet mogli pozdraviti v svoji sredi. Č. g. Franc Repnik, po očetu šmihelski, po materi kazaški faran, si je izvolil Sele za kraj svoje primicije in je naprosil dr. Rožmana za pridigarja. Da smo v župnišču mogli pogostiti povabljene goste, je bilo treba izprazniti dve večji sobi. Postelje smo za dve noči zanesli na podstrešje. Gospod profesor se je drage volje zadovoljil tudi s takim ležiščem. Na sliki novomašnih svatov vidimo med drugimi tudi hrvatskega duhovnika Pavla Sr-ketiča, kaplana v Mačah, ki je takrat od maja do oktobra bival v Selah na okrevanju.	(Se nadaljuje)
NOBENE
PRAVLJICE
TEMVEČ
RESNIČNOST
SO NIZKE
cene za Vel. noč
ZA GOSPODE:
Žepni robci, barv. trpci. kakovosti 2.80 Modne kratke nogavice, dobra kvaliteta	8.90
Svilene kravate v najmodernejših
vzorcih	9.80
Modni gumijati pasovi, rek. cena 9.80 Športne srajce iz prima trencha 39.80 Gloriette srajca z rezervnim blagom 59.80
ZA DAME: Žepni robgi, vezeni	1.65	ZA OTROKE: Macco hlačke, zelo poceni	3.90	ZA DOM: Kuhinjske brisače iz bombaža	3.90
Triko hlačke vseh velikosti samo	7.90	Triko majce, reklamna cena	3.90	Mollino tkanina, 86 cm široko	4.90
Svilene nogavice, levo pletene		Svilena spodnja srajca	7.50	Brisače, trpežne	6.90
druge stopnje Domači predpasniki iz močnega	9.80	Nogavice »Rdeča kapica” ojačene z nylon	7.90	Blago za pregrinjala, lepo, trajne barve	11.90
kretona	16.90	Predpasnički, ljubek kroj	11.90	Platno za rjuhe srednje tkano.	
Svilena spodnja krila lepo prile-		Igralne hlačke, roza in neb. plavo	18.90	120 cm široko	13.90
gajoča	19.80	Srajce iz športnega blaga	19.50	Namizni prti, tkani, trajne barve	39.80
Hajnovejši vzorci pralnega blaga, Shantung in Vislra v najvetlji izbiri
V TRGOVSKI HIŠI
SAMONIG
BELJAK—VILLACH AH SAMONtGECK
12// muo mladino
Znamenje krščanskega naroda
Stara ljudska rečenica se glasi: kogar Bog ljubi, tega tepe. V njej je izražena ena izmed največjih, a tudi najtežjih modrosti.
Nekje med nami živi žena. Vse svoje življenje je posvetila nesebičnemu delu, delala je dolga desetletja, si odpovedovala in se zatajevala. V mladosti bi bila lahko postala gospodinja uglednega doma,a se je tej častni dolžnosti iz skromnosti odpovedala. Kuharica in dekla je ostala in je sanjala samo o prijetnejšem življenjskem večeru. Skozi desetletja je skrbno zbirala sredstva za skromni užitek. Pa glej! Komaj je prišla v prva leta pokoja, ji je Previdnost nakazala težjo pot. Zapustiti je morala mesto in deželo, kjer je pustila največ svojih moči, in se vrniti na svoj nekdanji dom. Tam jo je priklenila na posteljo bolezen, oči ji pešajo, moči odpovedujejo. In bolj, kot od neznatne podpore, živi od ljubezni in pomoči dobrih ljudi. V težkih trenutkih jo zgrabijo dvomi in se je polašča nevolja nad tolikim nepretrganim trpljenjem, v svetlih urah pa zažari njen obraz in njene besede jecljajo 'hvaležnost in vdanost. Poteze njenega obraza pa so v tej vdanosti tako lepe, tako polne dostojanstva, kakor svetniške.
Tudi narodi, ki so obsojeni v 'življenje v senci, nosijo znamenje križa. Zdi se, kot bi jih Previdnost hotela ohraniti v svojem okrilju in jih ne preda njihovi samovolji. Videz je kot bi jih Stvarnik hotel pripravljati za svoje posebne načrte, če se ne izne-
verijo njegovi volji. Zgodovina staropisem-skega izraelskega naroda je taka povestni-ca. Njegova pot vodi skozi tisoče izkušenj in trpljenj —- v neprestanih bojih v obrambi, v suženjstvu v tujini, v puščavi — v trajni šoli odpovedi in samozatajevanja se mora pripravljati na svoje veličastno zgodovinsko poslanstvo. Jasno in nazorno se vidi na njegovi usodi mogočna roka Previdnosti, ko spet in spet v težkih preizkušnjah deli dobroto za dobroto in ko ga blodečega in v temi poganstva tavajočega trdo ukora-va in kaznuje. Čim bližje prihaja trenutek Velikega poslanstva Izraela v svetu, tem trša in strožja je Njegova roka, tem jasnejša so svarila očakov in prerokov. Le peščica vernih in dobrih ostaja zvesta v veliki dan, ko se skloni nebo nad Nazaret in izbere najlepšo in najboljšo izmed njegovih hčera za izhodišče neizmerne božje dobrote in ljubezni. Le par desetletij za tem pa mora izneverjeno, sebi in Bogu nezvesto izraelsko ljudstvo na strašno tisočletno pot brez-domovinstva in ahasverstva.
Tudi življenjska pot narodov vodi v onostranstvo, trdijo mnogi sodobni teologi. Zgodovina in usoda posameznih narodov sveta potrjuje to resnico. Kajti kdorkoli je rojen za posmrtnost, mora v svoje poveličanje mimo velikega petka. Križ je znamenje njegovega življenja in znamenje njegove smrti. Za križem pa vstaja zarja velikonočnega jutra, novo rojstvo in vstajenje v novo življenje.
Vismo- Oz Avstccdife
(nadaljevanje)
Otrok raste in se skuša že udejstvovati \ športu, ki je v Avstraliji zelo razvit. l()-lei-ni dečki, posebno še deklice se že vadijo v jahanju, najpreje poni in 14-lctni imajo pa že toplokrvne konje. Kakor sem rekel, so dekleta zelo navezana na konje. Poznam neko dijakinjo; ko njene sošolke še čakajo na šolski avtobus, ona že drvi na svojem belcu mimo... Priznati pa moram, da ima Avstralija lepe konje in ti se svetijo, da se sončni žarki kar lomijo. Videl sem na tisoče konj, toda rebernjaka še ne!
Pripeti se, da me povabijo otroci na >bisk. Opisal vam bom tak obisk, morda as bo pa zanimalo. Neke sobote popoldan - vsedem na kolo in se počasi peljem iz mesta, zavijem na zasebno cesto farmerja.
moraš stroje in gospodarjevo podjetnost, če je pa še več časa, te pelje z avtom po larmi...
Za prevoz šolske mladine so šolski avtobusi, ki vozijo otroke petkrat v tednu tudi nad trideset milj daleč v šolo. Šolske avtobuse plača država. V odročnih krajih imajo pa organizirano med seboj farmerji za prevažanje otrok v šolo. Kolikor ima kdo otrok, toliko (časa) tednov pa vozi in zopet drugi isto. Pešhoje Avstralec ne pozna in za sto metrov oddaljenosti se posluži kolesa! Da omenim še to: v približno 15 km oddaljenem 'kraju so katoličani priredili piknik, na katerega sem se tudi jaz peljal s kolesom. Več stotin je bilo ljudstva, ali samo jaz s kolesom in so se mi posmehovali, češ tako daleč, pa se Pepček muči s kolesom ... Skoraj me je bilo sram.
Šport: V poletju je v reki vse živo. Staro
Dolgo poprej se mladina že veseli cvetne nedelje, ko se bo mogla postaviti s „pre-senci’\
V zatišju palm in cipres se skriva nizka lesena avstralska hiša s pločevinasto streho. Kup „mivke’’ je živ: 6 otrok in dva psa, a vsi rjavi in še v laseh polni mivke, 16-letna hčerka se ni nič ločila od 4-letnega bratca. Ko me opazijo, vsi hkrati pribite nasproti. Vsedemo se v senco pod palmo in pripovedovati sem jim moral iz svoje domovine, življenja itd. Pripovedoval sem o lovu na polhe, o medvedu, o volkodlaku, o povodnem možu itd. Ko se nisem več spomnil, sem začel govoriti o j ari kači... in s tem sem se jih otepel.
Redkokdaj se pripeti, da Avstralec prišleca povabi v hišo. Vse posle opraviš pred hišo ali na verandi. Za obisk otrok se pa ne zmenijo. Ne smem pa reči, da se obisku izmikajo, če so v bližini, človeka vljudno pozdravijo, spregovore par besedi o vremenu in pogovor je končan. Drugo pa je, če je človek povabljen od gospodarja. Prideš do verande in potem te vodi gospodar po ostalih poslopjih gospodarstva. Občudovati
in mlado plava. Razen tega dekleta goje poleti tenis in pozimi pa gol. Fantje pa poleti kricket in pozimi nogomet. Je pa še mnogo drugih iger za ženske in moške. Vsako soboto so športne tekme.
Da še omenim: tudi mestna godba priredi v letu en sam simfoničen koncert. V kinu so med tednom vsak dan večkrat predstave, ob nedeljah je tudi kino zaprt. Med Avstralci se posveča veliko zanimanje uku klavirja, katerega bi skoraj našel v vsaki drugi hiši. Harmonike vlečejo le Lahi in Svatbi.
S tem sem vam le nekoliko hotel opisati življenje mladine v Avstraliji. Mladina živi tu ugodneje kakor smo mi živeli. Gorja ne jmzna. Vojska jim je nepoznana, le gotovi prostovoljci so se zadnje vojne udeležili v Evropi in nekaj jih je sedaj na Koreji.
želim vam veselo Veliko noč in mnogo pirhov in pogače!	J. M.
Konec
PROSVETNI GLASNIK
„BO.ŠTJ AN IZ PREDMESTJA”
Igralska družina v št. Jakobu priredi v celovškem radiu v soboto zvečer ob pol sedmih Hervvigovo versko-socialno igro: „Bo-štjan iz predmestja”.
Igra je prav primerna za sedanji čas in posebej nostni čas. Nasproti sovraštvu in surovi sili in materializmu pokaže idealnega Boštjana, ki vidi rešitev človeštva v največji zapovedi: „Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega srca, svojega bližnjega pa kakor samega sebe”. Za svoje prepričanje — dejansko ljubezen do prijateljev in sovražnikov, žrtvuje tudi svoje mlado življenje. Tako je postal podoben svojemu Zveličarju, na križu umorjenemu. Njegova žrtev življenja pa rodi sadove v dušah.
Naše prireditve
ŠT. VID V PODJUNI
Ponosni smo na naše prosvetne delavce, ki so se v najkrajšem času naučili lepe
Finžgarjeve drame »Razvalina življenja". Igrali so jo v nedeljo, dne 22. marca, pri Voglu v št. Primožu. Da je igra ugajala in bila privlačna, je pokazala do zadnjega kotička napolnjena dvorana. Z vso resnostjo in napetostjo smo sledili dramatičnim prizorom, v katerih so se vsi igralci izvrstno izkazali. Hvaležni smo našim neumornim sotrudnikom in jih kličemo in prosimo na novo delo, nakar so nam obljubili, da bodo igro ponovili. Gotovo vam ne bo žal, če si jo boste ogledali tudi ostali, ki igre še niste videli. Obvestilo boste v kratkem spet brali v »Našem tedniku”. Več bomo poročali o igri pozneje, pa tudi na splošnem o kulturnem življenju pri nas.
OBVESTILO
Farna mladina iz šmarjete v Rožu priredi na Velikonočni ponedeljek ob 3. uri popoldne v Farnem domu igro »Počeni prstan.”
Ljubitelji domačih prireditev lepo vabljeni!

Zaključna prireditev kuharskega tečaja V ŠMIHELU NAD PLIBERKOM v nedeljo, dne 29. marca 1953 Razstava in razprodaja kuharskih izdelkov od 8. do 18. ure pri Šercerju
Program kulturne prireditve:
Pozdravne pesmi mešanega in ženskega zbora Deklamacije in prizori Enodejanka in kupleti Govor
Prijatelje od blizu in daleč vabimo k obilni udeležbi.
Tečajnice.
21VALI IN C/LASBA
Odkod izvira glasba? Kje je prvi človek črpal osnovne pojme? — Pravzaprav so bile živali njegovi prvi učitelji. Posebno med krilatci najdemo že prave mojstre petja in prenekateri slavni komponist je doživel ravno v gozdu navdahnjen je za kako nesmrtno delo. Najipriljubljenejši pevček med ptiči je slavček, samo malokdaj ga imamo priliko slišati. Za njim imamo ški-jančka, ki je posebno našemu poljedelcu najbližji in najbolj poznan. Saj ga skoraj ni dela na polju, da ne bi ta mali prijateljček delal druščino človeku skozi vse leto. Saj pravi o njem Župančič:
Kaj je škrjančkov kmet po brazdah
nasejal,
da vsa prepeva mlada njiva? ...
Pa kos zlatokljuni? Pozimi kaj rad skaklja po vrtovih in dvoriščih in išče živeža. Če mu trda prede, trka celo na okna stanovanj, da bi se kje našla dobrotna roka in mu utešila lakoto. Spomladi pa hvaležno vrača našo skrb in nas razveseljuje s svojim žvižgom. Čim vzbrste kostanji in prvo popje po drevesih, že je najglasnejši med vsemi ptiči. Kdor ima čas in potrpljenje, lahko nauči udomačenega kosa tudi raznih kratkih melodij. Ko sem bila še šolarka, so pri sosedovih imeli kosa. Sicer je svobodno letal po vrtu, vendar se ni nikdar oddaljil od domačije. Čim je dedek sedel na hlopico pred hišo, že je kos od veselja zažvižgal svoj edini napev, ki se ga je bil naučil:
Star soldat po cesti gre, čik pobere, dober jel...
Seveda je še mnogo drugih ptičev, ki žvi gole po vejevju, ki pa niso tako dovzetni za melodije.
Naravnost ganljiv je odnošaj kanarčka do človeka, če je ta ptiček zaprt in sam v stanovanju, po navadi kar ždi v kleti, če pa le sliši človeka v bližini, poje od veselja. Toda čim zasliši igrati kako glasbilo, takoj utihne. Pač pa z zanimanjem posluša in se skuša čez nekaj časa pridružiti s svojim glaskom. Navezanost kanarčka na človeka sem spoznala najbolj ono jutro, ko je ubogi ptiček po 'bombnem napadu nemirno skakljal po razvalinah in žalostno čivkal.
Moj brat je znal izvrstno oponašati ptiče. Ko smo se ob nedeljah sprehajali po bližnjem griču, je žvižgal v gozd ptičje glasove. In čudo! Ptički so se odzvali in približali. Skakljali so od drevesa do drevesa nad nami in nas tako spremljali, dokler se je mojemu bratu pač ljubilo peti z njimi. S pitčki sem sploh imela nekoč pred leti eden najlepših doživljajev. Vračala sva se poleti z možem s plesa in to v zgodnji jutranji uri. Mesto je bilo še zavito v temo in ptički so spali. Moj mož je pričel ubrano žvižgati. Jaz pa huda, češ da bo zbudil lju-
di in ptičke. In res! Kar naenkrat so se pričeli oglašati drug za drugim. Pa ne samo to, skakljali so po kostanjih za nama, dokler nisva prišla do doma.
Od domačih živali se mi zdi, da so mačke še najbolj dovzetne za glasbo. Le poglejte jo muco, kako pri zvokih glasbe zadovoljno mežika in prične presti od zadovoljstva. Psi pa nenavadno reagirajo na glasbo, če se bo kje nastavil prosjak in navil lajno, bodo psi pričeli prav po svoje zavijati in lajati. Imeli smo jazbečarja Valdija. Ta ni mogel prenesti harmonike ne od zunaj in ne po radiu, če je igral radio tudi po ves dan, se sploh ni zmenil. Čim pa je zaslišal harmoniko, je tako presunljivo cvilil, da smo ga morali spoditi ven ali pa radio izklopiti.
Da ima konj izredno tenko uho za glasbo, je znano. Kadar koraka konjenica, kako strumno in ponosno peketajo konji ob zvokih vojaške koračnice. Kako pozorno slede konji glasbeni kapeli po cirkusih. Pa tudi, če mu gospodar med potjo zaigra orglice ali samo zažvižga domačo melodijo, vse bolj živahno dirka pred vozom.
Govedo in drobnica tudi nekako po svo je pojmuje glasbo. Saj je znano, da pozna govedo glas zvonca, ki ga je planšarica obesila kravi vodnici. Pa kako jKiznajo črede ovac in goveda svojega pastirja po vriskanju in jodlanju!
Od plazilcev je znano, da kače izredno ljubijo glasbo. Tako indijski fakirji z godbo na piščali uspavajo kače strupenjače in •>i služijo svoj kruh.
Mi ljudje sicer ne vemo, kako je ustvarjeno živalsko uho in kako sprejema zvoke. Vendar z gotovostjo lahko trdimo, da tudi živali s svojimi glasovi izražajo notranje razpoloženje, črički strižejo ob poletnih večerih po travnikih in vinogradih, žabe regljajo po mlakužah, vrane krakajo nad poljem ... Vsi ti pa bi se na mah razpršili na vse strani, če bi nenadoma zapel Benja-mino Gigli ali če bi zadonela dramatična glasba Beethovena.
Sicer pa imajo ljudje tudi kaj različen čut in okus za glasbo. Za nas je glasba sred nje-evropskih narodov najlepša in najpopolnejša. Orientalski narodi so seveda dru gačnega mnenja, pravtako kot je njihova glasba nam po navadi nerazumljiva.
Sonja.
ZA DOBRO VOLJO:
Lenuh pride h kmetu se ponujat v službo. Ta ga hitro sprejme in mu naroči de lo. A lenuh odmaje z glavo, rekoč: »Gospodar, vi ste se zmotili. Jaz namreč nisem zato prišel k vam, da bi kaj delal, temveč: zato, da bi kaj zaslužil.”
Travniki v
Ako hočemo, da nam na njivi žito, krompir, lan in ra/ne druge kulturne rastline dobro uspevajo, mora biti zemlja dobro pripravljena, primerno obdelana. Namen obdelovanja zemlje je ravno v tem, da pripravimo za kaljenje semena in uspevanje mlade klice najboljše pogoje. Z obdelovanjem zemlje pa hočemo obenem pravilno pomešati z zemljo tudi hlevski in umetni gnoj. Za vse kulturne rastline ni primerno enako obdelovanje zemlje, vsaka rastlina zahteva za svoje najboljše uspevanje drugačne pogoje v zemlji. Zato pripravimo zemljo za nekatere rastline že v jeseni, za druge pa v spomladi. Vendar pa imajo vse naše kulturne rastline eno skupno zahtevo in ta je, da naj bo zemlja čim boljše prezračena in da naj bo v zemlji najugodnejša količina vlage, ne preveč in ne premalo. Ravno v tem pa je vsa umetnost obdelovanja zemlje, da dosežemo v čim večji in čim boljši meri ta dva glavna pogoja dobrega uspevanja naših kulturnih rastlin.
Ta dva pogoja dobrega uspevanja rastlin pa hočemo doseči tudi pri naših travniških rastlinah. Zato v spomladi travnike valjamo. S tem hočemo vplivati na to, da vlaga na travnikih čim manj izhlapeva, da se čim bolj ohrani. — Na drugi strani pa spet večkrat v spomladi travnike branamo, da bi tako razrahljali travniško rušo in bi tako omogočili boljše prezračenje travniške zemlje. Z brananjem ali pa tudi samo z grabljenjem pa hočemo tudi odstraniti mah s travnikov. Ako smo to dvoje, to je valjanje in brananje travnikov v spomladi opravili, pa včasih tudi mislimo, da smo s tem napravili že vse in se čudimo, kako da travniki po takem oskrbovanju ne dajejo naj večjih pridelkov sena.
Parilnike (Futterdarapfer), pralne suoje nudi pod ugodnimi plačilnimi pogoji
KURT MARKTL & Co.
kmetijski stroji in nadomestni deli CELOVEC-KLAGENFURT, St. Peter, končna postaja ohusa. Vdlkermarkter Strasse Nr. 117
Zato pa moramo vedeti, da je valjanje travnikov opravičljivo samo na zelo rahli in humozni zemlji. Na taki zemlji z valjanjem dosežemo, da ostane vlaga v zemlji in da ne izhlapeva. Priporočljivo je valjanje travnikov tudi takrat, ako se je travniška ruša vsled spomladanskih mrazov dvignila. Z valjanjem namreč dobijo korenine travniških rastlin spet zvezo z zemljo.
Na težki zemlji pa je valjanje brez vsakega uspeha, večkrat je celo škodljivo. Zato si moramo zapomniti predvsem, da sme-
spomladi
mo travnike valjati spomladi samo takrat, ko se je zemlja že dobro osušila. Ako pa se zemlja pri valjanju maže, bomo več škodovali kakor koristili.
Nadalje smo tudi večkrat prepričani, da bomo napravili največjo dobroto travnikom z brano. S tem hočemo doseči prezračenje in rahljanje zemlje. Ne pomislimo pa pri tem delu, da je navadno travniška zemlja boljše prezračena kakor pa njivska zemlja. Ako pa to ni, je razlag temu večinoma v tem, da je v zemlji preveč vlage in da je zemlja kisla. Temu pa ne odpomore-mo z brano, ampak z osuševanjem, to je z dreniranjem in pa z zadostnim gnojenjem z apnom.
Pa bo kdo rekel, da je brana potrebna spomladi na travnikih, ker z njo odstranimo s travnikov mah. To je že res, da z brano odstranimo mah. To pa še davno ni nobeno zagotovilo, da ne bo v najkrajšem času spet zrasel nov mah. Ako raste na trav-
“ VdLKER-ftOBEL
SPALNICE IN JEDILNICE
nikih mah, pomeni to, da je ali zemlja pre-vlažna, da je zemlja kisla, predvsem pa pomeni to, da je v zemlji premalo hranilnih snovi. Mah pa bo sam po sebi izginil, ko ne bo več življenjskih pogojev za uspevanje mahu. Takrat se ne bo treba prav nič več truditi za odstranjevanje mahu s travnikov, izginil bo sam. Samo odstranjevanje mahu pa še ne pomaga dosti in more biti celo škodljivo. Kjer namreč odstranimo mah, tam nastanejo prazni prostori in naj ja nihče ne verjame, da bodo tam začele rasti samo od sebe dobre trave. Večinoma bo začel rasti tam plevel ali pa slabe vrste trav. Brananje more v takih slučajih več škodovati kakor pa koristiti.
Zato je treba vedeti, da je vsako poseganje v travniško rušo, ki to rušo raztrga, nepravilno in tudi škodljivo. Brananje travnikov je upravičljivo samo takrat, ako v praznine zasejemo nove trave in nato travnik pobranamo.
Edino potrebno delo na travniku v spomladi pa je ravnanje krtin in pa povlače-nje ostankov gnoja, ki smo ga v jeseni trosili na travnik. Za to delo pa ni potrebna brana, dobra je vsaka, tudi enostavna vlača.
Zapomnimo si torej, da z valji in z branami ter podobnim orodjem ne moremo in ne bomo izboljšali travnikov. Travnike bomo izboljšali samo z namakanjem, z osuševanjem, torej z melioracijami, in nadalje s pravilnim gnojenjem in s setvijo dobrih trav. Najlroljša brana na travnikih pa je in ostane gnoj.
Ali hočete povečati pridelke?
Sama dva načina sta, kako more kmet povečati svoje pridelke, kako more povečati s tem donosnost svoje kmetije. Ali mora povečati obdelovalno površino svoje kmetije ali pa mora povečati višino pridelkov na vsakem hektaru obdelovalne površine.
Prvo je skoraj nemogoče, oziroma je zvezano z velikimi stroški. Kakor je osuševanje močvirnatih zemljišč nujno potrebno in bi se dale s tem dobiti še velike površine obdelovalne zemlje, je vendar za osuševalne dela in za povišanje pridelkov na preje zamočvirjeni površini potrebno navadno večje število let.
Hitreje pa je mogoče povečati pridelke a zadostnim gnojenjem in pa z uporabo dobrega semena.
Da bi sc povečala proizvodnja na naših kmetijah, je dalo ameriško zastopstvo za gospodarsko sodelovanje tudi letos na razpolago večje vsote. Deželna kmetijska zbornica bo s temi sredstvi ukrenila sledeče:
1.	Posojila za nabavo umetnih gnojil
Ta posojila so namenjena predvsem za gorske kmetije. Posojila bo treba vrniti do 15. novembra 1953, obresti so po 2.75% letno, največ pa more dobiti vsak kmet do 1.000 šilingov posojila. Prijave za nakup umetnih gnojil s tem jzosojilom je treba oddati najkasneje do 1. aprila letos pri trgovcu, ali pa pri kmetijski zadrugi, pri katerem nameravate kupiti umetnega gnojila. Vse vloge za nakup umetnih gnojil iz dodeljenih posojil 'bodo rešene verjetno že prvi teden meseca aprila. Zato je nujno, da se vsi pravočasno prijavijo za to posojilo. Obrazce za omenjene vloge more vsak do-
biti v zadnji številki lista „Der Kiirntner Bauer”. Ne zamudite izredno ugodne prilike in kupite s tem posojilom umetna gnojila.
2.	Znižane cene za apno
Tudi letos bo mogoče dobiti apno po znižani ceni. Te cene so (za 100 kg v šilingih, £co. vagon namembna postaja): oglji-kovo-kislo apno«(brez vreč) S 7.50, v papirnatih vrečah S 12.60, mešano apno, brez vreč S 15.50, v papirnatih vrečah S 21.40. Kmetovalci, ki so oddaljeni nad 7 km od razdeljevalnice umetnih gnojil, dobijo povrnjene vozne stroške za odvoz apna. Tudi apno morete naročiti z naročilnimi listki, ki so v zadnji številki lista „Der Kiirntner Bauer”.
3.	Semena po znižani ceni
Znižane cene za semensko žito in za semenski krompir so naslednje (za 100 kg v šilingih pri trgovcu ali zadrugi): jara pšenica (elita in original) S 330.—, jara pšenica (prvi pridelek) S 315.—, jari ječmen (elita in original) S 330.—, jari ječmen (prvi pridelek) S 315.—, oves (elita in original) S 245.—, oves (prvi pridelek) S 235.—.
Krompir: pozne sorte (original) S 136.—, pozne sorte (prvi pridelek) S 126.—, srednje pozne sorte (original) S 163.—, srednje pozne sorte (prvi pridelek) S 153.—, zgodnje sorte (original) S 190.—, zgodnje sorte (prvi pridelek) S 180.—. Prednost pri naročilu imajo male kmetije in zato botlo upoštevane najpreje prijave do 150 kg žita in do 1.500 kg krompirja.
Razen tega je mogoče dobiti v poljubni količini hibridno koruzo po 3 šilinge za en kilogram. S sejanjem hibridne koruze mo-
rete znatno povečati pridelke krme.
Tudi za prijave za semensko žito, koruzo in krompir uporabite obrazce v zadnji številki lista „Der Karntner Bauer”.
Pozneje bo mogoče dobiti po znižani ceni tudi seme lucerne in travnih mešanic. O tem pa bomo še pravočasno pisali tudi v „Našem tedniku”.
4.	Silosi — pomoč pri krmljenju Zaradi pomanjkanja krme in zaradi sla-
be kakovosti krme je naša živina slaba. Temu je mogoče odpomoči z ureditvijo silosa za okisanje zelene koruze in za okisanje krompirja.
Kdor hoče urediti silos, naj to javi najkasneje do 15. aprila Deželni kmetijski zbornici. V vlogi pa je navesti natančen naslov, površino obdelovalne površine, število konj in goveje živine, označbo silosa (ali za zeleno krmo ali za krompir) in pa velikost nameravanega silosa.
Našim gospodinjam
Pridnost in delavnost gospodinje
V raju je Bog rekel Adamu, ko sta on in Eva prelomila Njegovo zapoved: „ V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh ...” Z drugo besedo: Z delom svojih rok si boš prideloval hrano, ki ti bo ohranjala življenje in dajala telesu rast in moč.
Pred delom sta se znašla prva človeka, ko sta bila izgnana iz raja. Delo je bilo torej delež prve gospodinje, posebno kmečke gospodinje.
Kam bi prišle naše kmetije, če ne bi imele gospodinj, ki se od ranega jutra pa do
JOH. VOLK ER ~~
Celovec-Klgft., Villacher Ring 45 - 47
V bogati izbiri tudi na obroke in kreditne pole
poznega večera žrtvujejo za svojo družino? Mnoge so propadle, prav zaradi tega, ker niso imele delavnih gospodinj; oziroma, imele so gospodinje premehkih rok. Takih pa kmetija ne prenese.
Poglejmo, kako je z delom kmečke gospodinje in kakšno je to delo. Njeno delo je prav malo vidno in včasih še celo malo upoštevano, četudi je gospodinja ves dan na nogah in z vso pridnostjo opravlja eno delo za drugim. Pri tem se ji prepogosto pripeti, da dobi vprašanje, ki izzveni nekako očitajoče: „Le kaj ves dan delaš?” — In še celo sama v svoji skromnosti potoži: „Ves dan delam, pa nimam kaj pokazati--------1”
Kaj pa naj pokaže? Ali morebiti to, da je zjutraj prva vstala, zakurila, skuhala zajtrk, nakrmila prašiče, kokoši; pomolzla krave; postelje postlala, pometla, odpravila otroke v šolo, na delo; pomila posodo? Ali to, da je kruh spekla, perilo oprala, poli-kala, skuhala kosilo, večerjo? Da je med tem krmila prašiče, pomolzla krave, napojila teleta itd. In kjer so majhni otroci, je veliko dela z njimi, ako hoče, da so vsaj nekoliko snažni. Res, gospodinja od teh del nima kdovekaj pokazati.
Drugače je, če na polju vsadi, okoplje, požanje; je vsajeno, okopano, požeto. Uspeh njenega dela je viden. Delo v gospodinjstvu pa ni nikoli za trajno opravljeno, zato ni vidno. Saj bo v nekaj urah zopet vse polno smeti, umazanega perila,
umazane posode v kuhinji in po hiši nič manjši nered. Predno zopet po kosilu vse uredi, že mora misliti, kaj bo družini za večerjo pripravila?
Čeprav se omenjeni vsakdanji opravki ne vidijo, so družini potrebni, koristni. Zato je prav, da so ta dela opravljena z vso požrtvovalnostjo, enako kakor ona v hlevu, na polju — od jutra do večera, ves dan, — vse življenje, da bodo še za naprej držale besede starega slovanskega pregovora, ki pravi: „Dom ne stoj na zemlji, ampak na ženi!”
Kako naj gospodinja dela, tla ne bo pri tem po nepotrebnem trpela?
Mnoge, zlasti mlade gospodinje so zvečer od samega tekanja vse zmučene in vendar manj narede v primeri z gospodinjo, ki
VOLKER-gTdSfci.
Kuhinje — divani — naslanjači.
si zna vsako delo tako urediti, da po nepotrebnem ne naredi koraka in ne trati časa ne moči. Večkrat se da z eno potjo več drobnih del opraviti. Na primer: ako greš v klet po krompir, naberi še korenjčka in vsega, kar boš za kuho rabila. AH, če greš na vrt po petršilj, prinesi še čebulo, česen, drobnjak, majaron. Ako boš med kuha njem po vsako posebej hodila, se ti jed medtem lahko prepali ali skipi mleko. Tudi ko greš na polje, vzemi vse orodje s se boj, da ne 'boš med delom pošiljala domov, sedaj po grablje, motiko, srp itd.
Pri delu je važno zlasti to: ako eno delo v roko vzameš, ne začenjaj drugega prej, dokler nisi prvega opravila. Na primer: nespametno bi bilo pri pomivanju posode umiti nekaj skled, pa odhiteti po drva; nato pa zopet nekaj loncev pomiti in prijeti za metlo. Na ta način se boš vedno k enemu delu vračala in nobeno do kraja opravila. Zato je potrebno, da pred in med delom misliš. Od začetka boš še nemirna zaradi na pol dokončanega dela. Počasi pa sc boš površnosti privadila in izgubila čut za vestno opravljanje vsakdanjih dolžnosti, postala boš: površna gospodinja. Površna in premalo vestna gospodinja pa je velika, nesreča za vsak dom, posebno še za kmečki dom.
Apno - ne vsako leto
Najboljše sredstvo za zvišanje rodovitnosti kisle zemlje je gnojenje z apnom. Do pred kratkem si kmetovalci še niso bili na jasnem, kaj je bolj priporočljivo: ali gnojiti vsako leto, oziroma vsako drugo ali tretje leto z apnom v malih količinah, ali pa gnojiti z apnom v večjih količinah, toda le vsakih devet do deset let.
Na neki ameriški poskusni postaji v državi Ohio delajo že 26 let poskuse z gnojenjem z apnom. Te poskuse delajo pri koruzi, pri ovsu in pa na travnikih. Ugoto-
vili so, da je najbolj priporočljivo izdatno gnojiti vsako deveto leto. V Ameriki so; gnojili s 6.700 kg na hektar.
Ako so gnojili z apnom s količino 4.500 kg vsako šesto leto, so bili pridelki srednji, Ako pa so gnojili vsako tretje leto s količino 2.200 kg, so bili pridelki najnižji. Na daljna prednost izdatnega gnojenja z apnom v večjih časovnih razdobjih pa je v tem, da pri tem mnogo prihranimo na delu in času.
Ko torej gnojimo z apnom, moramo vedno misliti: V redkih razdobjih, toda v velikih količinah.
Voljo živo da SCHLEPPE-PIVO
NOVO UMETNO GNOJILO
Staufferjeva kemična družba je postavila na trg novo umetno gnojilo iz železovega amoniaka. Cena je nižja od drugih podobnih sredstev. Preizkusila so ga tudi ameriška vseučilišča in državni laborato-riji.
TEKOČA OBVEZA
Po iznajdbi new-yorškega zdravnika dr. Daniela Choy-a je dobilo moštvo ameriškega vojnega letalstva nove obveze za, rane. Ta „obveza” je tekoča in se vbrizga na rano. Ko pride ta tekočina na kožo, se strdi v nekaj sekundah in postane prozorna tančica. katero je pozneje mogoče odstraniti kakor navadni tanki ovoj.
NA TEDEN - 127.000 AVTOMOBILOV
Ameriška proizvodnja avtomobilov hitro narašča in je dosegla zadnji teden meseca februarja letos število 127.000. S tem je
proizvodnja avtomobilov v Ameriki za 46.5 odst. večja kakor pa je bila v istem tednu v letu 1952.
KAM POTUJE BOLG ARSKA PŠENICA:
Mlad bolgarski komunist je bil en dan. na deželi in ko je korakal po pšeničnem polju je vprašal starega kmeta: »Povejte nr zakaj je pšenica tako upognjena?”
»Zaradi tega, ker mora počivati, preden nastopi dolgo potovanje,” je odgovoril starec.
Za velikonočno streljanje!
Papler-možnarji v različnih velikostih, baklje in rakete. — Lovska orožja in orožarske potrebščine
Ernst Krotschmer
(prej Franz Kaiser)
Celovec-Klagenfurt, Bahnhofstrasse 26
S/ fn&dafi od Zl.maua 1953
PRIDELUJTE LAN I
Laneno seme najboljše kvalitete dobite po znižani ceni pri pražilnici lana v Brezah (Friesach) in pri vseh kmetijskih zadrugah na Koroškem proti sklenitvi pogodbe o pridelovanju lana. Za oddani surovi lan promptna dobava lanenih in bombažnih izdelkov iz tkalnice Steinhauser & VVannenmacher K. G.
GUMIJASTI ČEVLJI Z VRVICO
Z MOČNO OBLOGO IZ BOMBAŽA
'BefgGnueh
ZA MOŠKE, ŠTEV. 40-46 ... S 9V70 ZA ŽENSKE IN FANTE, ŠTEV. 35-39 .... S 89 90
OTROŠKI GUMIJASTI ŠKORNJI
Z MOČNO OBLOGO IZ BOMBAŽEVINE

V VELIKOSTIH 23-26 n—30 31 -35
. S 48 30 . S 52-9 . S 59-10
NOGAVICE ZA ŠKORNJE 35-46 . . S 16 80
DOBITE V TRGOVINI S ČEVLJI IN GUMIJASTIMI PREDMETI
•»j*	^
wimpassing;
Spalnice iz mehkega lesa, kuhinjske oprave, omare, zložljive postelje, divani, tapecirano pohištvo, po raznih cenah pri
RUDOLF SLAMA, tovarna pohištva,
Klagcnfurt, St.-Veiter Str. 15,
telefon 2258.
ROTTENSTEINER JOHANN,
strokovna delavnica za vse vrste tehtnic. Popravljalnica, avtogenič-no ključavničarstvo. Celovec, St. Veiter Strasse 14.
Plašči iz balonske svile dežni in za motoriste najceneje v strokovni trgovini V. TARMANN, Celovec -Klagenfurt, Volkermarkter Str. 16 Najboljše-KRANJSKE KLOBASE ima gostilna SOCHER (F. A. Kornbrath), Celovec, St. Veiter Strasse 14. Pridite in poskusite! Govorimo slovenskol PLAŠČI za dvokolesa in ZRAČNICE najboljše kvalitete TOVARNIŠKO NOVE; GUMMIHAUS, Klagenfurt, Bahnhofstrasse 33. NAŠ ŠLAGERT Lumberjack, la Napa-usnje, siv, moder, zelen š 590,— Specialna trgovina za usnjena oblačila Christoph Neu-ner, Klagenfurt St. Veiter Strasse. IRHOVKE kupujte sedaj, špeci-jalna trgovina za usnjena oblačila, Christoph Neuner, Celovec, St.-Veiter Strasse.
Oblastv. konc. KUHARSKA ŠO-LA sprejema nove prijave in pred-prijave. Za manj premožne cenejši tečaji. — Hedwig Sichl-Egger, Celovec - Klagenfurt, Villacher Ring 31
KINO
CELO V EC-KLAGEN FURT Prechtl
Od 27. do 30. marca:
„Roscn in Tirol” Stadttheater
'redstave ob 16. in 18. uri, ob ponedeljkih tudi ob 20. uri.
Od 27. do 30. marca:
„lin tvciBcn RbBI”
Od 31. marca:
,,Sieg iiber das Dunkel” DOBRLA Vas
Dne 28. III.: „Johannes und dic 13 Schonheitskoniginnen”.
Že preizkušene in nore sorte v lepi izbiri barv!
mohnle čii mulil, unO oor lauler (Eifer Jolgl fie diefer CDi>i|ung mil hfrausge-ftrechler Jungt. (Ein liebes unO tuilliges filnč, čas čer [Hutter fdion gern hilft, unč es Ifl Boli |el Danit audi gelunč. i liin biflerl čaju beigelrugen hol oom Babgaller angefangen audi &er gule
Kathreiner
iiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiimmiiiiiiiiiiiimiiMiiiiHimiMiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiunii
T
Sporočamo, da je naš dolgoletni sodelavec, gospod
Hans Hofmann
prokurist v p.
umrl dne 17. marca 1953 po dolgi in težki bolezni.
Dragega pokojnika, ki ga bomo ohranili vedno v častnem spominu, smo položili k večnemu počitku v četrtek, dne 19. marca 1953, ob 16 uri na domačem pokopališču v Radenthein-u.
AVSTRIJSKO-AMERIŠKA MAGNEZITNA DELNIŠKA DRUŽBA NAČELSTVO
ADOLF CAMPIDELL
SLIKAR - ZLATAR - KIPAR
Prevzemam VSA POPRAVILA CERKVA invzidavo OKLOPNIH TABERNAKLJEV
FEISTRITZ AN DER DRAU - KARNTEN - TELEFON 248
Koroško ravnateljstvo pošte in brzojava v Celovcu POZIV
Lastniki zemljišč in nepremičnin, nadalje upravitelji javnih zemljišč (občine, cestna oblastva itd.), na katerih ali nad katerimi potekajo brzojavni vodi, se s tem pozivajo, da razredčijo oziroma obrežejo veje drevja, ki je v bližini brzojavnih napeljav, do konca aprila 1953, in sicer tako, da nastane okrog zunanje žice razdalja najmanj v iznosu pol metra.
Ta poziv je izdan na temelju § 3 državnega zakona z dne 20. decembra 1953 (zakon o brzojavnih vodih, BGB1. 435), v smislu katerega morajo prizadeti (lastniki zemljišč) izvesti v primernem roku razredčenje vej na zahtevo ravnateljstva pošte in brzojava kot nadzornega oblastva označenih vodov.
To razredčenje vej je za nemoten in brez-prikoren telefonski obrat neobhodno potrebno.
Ako lastniki zemljišč tega razredčenja vej do konca aprila 1953 ne bi izvršili, bo ta dela izvršil krajevno pristojen brzojav-vno-gradbeni oddelek brez predhodnega obvestila.
Ta uradna objava velja zato kot obvestilo, ki je predvideno v zakonu.
Koroška zbornica obrtnega gospodarstva Zavod za pospeševanje gospodarstva
TEČAJ ZA SERVIRANJE V ŠKOCIJANU OB KLOPINJSKEM JEZERU
Zavod za pospeševanje gospodarstva pri koroški trgovski zbornici priredi ob zadostni udeležbi v tednu od 30. marca do 3. aprila 1953 za okraj Velikovec v škocijanu ob Klopinjskem jezeru tečaj za serviranje, ki bo obsegal 45 učnih ur.
Prispevek: S 65. —.
Prijave je poslati takoj okrajnemu uradu trgovske zbornice v Velikovcu, kjer je mogoče dobiti tudi vsa zažcljcna pojasnila o predmeta tečaja, o kraju tečaja itd.
Stouetoskz odda$e, i/ cadUu
CELOVEC (val 417.2 m)
Poročila in objave pri vsaki popoldanski oddaji.
29. marca: 7.15 Verski govor — Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done... — 30. marca 14.30 Tedenski pregled — Koroške narodne — 31. marca: 14.30 Zdravniški vedež — Iz istilT dni, ki bili so...: Bili smo na Kamcnu — 18.30 Kulturno zrcalo meseca — 1. aprila: 14.30 Za ženo in dom — 2. aprila: 14.30 Literarne oddaje —	18.30 Za mladino —
3. aprila: 14.00 A. Šuster-Drabosnjak: Igra o Kristusovem trpljenju. — 4. aprila: Velika noč. — 5. aprila: 7.15 Verski govor — Sonce čez hribček gre, pesmi v nebo done ...
TRST H. (306.1 m ali 980 kc sek) Dnevne oddaje: 7.15—8.30, 11.30—14.45, 17.30— 24.00. — Ob nedeljah: 8.00—24.00. — Poročila dnevno: 7.15, 12.45, 14.00, 19.45. 23.15. - Ob nedeljah 8.15, 12.45, 19.45, 23.15.
26. marca: 13.00 Koncert baritonista Franceta Langusa — 19.00 Slovenščina za Slovence — 20.00 Kon-
TRGOVSKA HIŠA
Uatu
Celovec
VolkermarktersbaBe 4
ftcinasa za Velika noč bogato izbico ielcstiUi f*o globoko znižaniU cenaU:
Moške frcnch-srajce, črkaste .	39.80	S
Moške športne srajce, lepi karo	46.80	S
Ženske srajce ali hlačke	9.80	S
Spodnja krila, svileni triko, vseh velikosti	19.80	S
Damske triko nočne srajce	32.50	S
Ženski predpasniki	16.90	S
Otroške nogavice	od 5.90 S
Dekliški predpasniki	od	9.50	S
Deške jopice	od	46.00	S
Deška oblekca	od	157.—	S
Rjuhe	29.—	S
Prešite odeje (kovtri) za odrasle	108.—	S
Kovtri iz svilenega brokata	265.—	S
Pletilna volna za nogavice, 100 gr.	5.—S
Domača volna, 100 gr.	6.70 S
ccrt zbora Jadran — 27. marca: 13.00 Glasba po željah — 18.15 Rimski Korsakov: Šeherezada — 19.00 Kraji in ljudje — 20.45 Slovenski zbori — 21.39 Čajkovski: španski capriccio — 28. marca: 13.00 Šramel kvintet in pevski duet — 13.30 Kulturni obzornik — 19.00 Pogovor z ženo — 21.00 Malo za šalo — malo zares — 22.16 Melodije iz revij.
RADIO VATIKAN
Oddaje vsak četrtek in vsako soboto ob 19. urL Vsako nedeljo ob 18. uri ..Verska ura", (val 50.25. 31.10, 25.55 in 196 m)
Dvokolo kupim samo pri
TRUPPE & ERMANN
Beljak - Villach, TViedinanng. 41
Moška kolesa od š 780.— ženska kolesa od š 830.— navzgor. Tudi na obroke.
L
KINPimGfM
Hi
iisSi
‘Kuffarcr VILL
lepe oblike in poceni v veliki izbili
BELJAK
IW
(••llanctrBtr. 1
KARL
PDTSCHER
konjski moMur (Jelovec Pischeldortervtr 12 Teleton IS-22 Prevzemamo tudi varovane kome če sila koliemo poonevi m pono<S
Lisi izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod aaslovom: „Naš tednik” Celovec, Viktringer Ring 26 — Naročnina mesečno 3 Šil. /a inozemstvo 4 dolarje letno —l^asuuk in izdajatelj Narodni svet koroških Slo vencev. — Odgovorni urednik Albert Sadjak. — Tiska tiskarna Družbe sv. Mohorja, vsi v Celovcu, Viktringer Ring 26. — Tel. Štev. uredništva in uprave 43*58. — Poštni čekovni urad štev. 69.795