Ne le možje gospodarji, tudi naše go^podi nje, žene in dekleta, potrebujejo svoj koledar, ki jim služi celo leto za vse potrebne beležk« v gospodinjstvu. Tudd ves pouk o gospodinjsk vu mora imeti neko stalno podlago, ki naj j« tvord ravno Gosp.dinjskl koledar. Zato je i_šel Ieto3 prvič in bo doslej dzhajal redno. Vsebina sosp.diajskega koledarja Koledar. Poštne pristojbine. Žena in država. Žena in zadružništvo. Čistote, cvetja in petja v naše domove, Gos.podinjska izobrazba. Krščanska ženska zveza v Mardboru. Razvoj gospodinjskega šolatva pri. šš. sestrafi. Ustanovitev gospodinjsko-nadaljevalne šole. Seznam gospod.-nadalj. šol od leta 1929—30. Gospodinjsko-nadaljevalne šole v Mariboru. Mlekarstvo v kmetskem gospodinjsvu. Tabela: Prodaja mleka. Tabla: Poizkusna molžnja. Gospodinja v kuhinji. Kuhinjsld recapti. Tabela: Poraba jajc. Tabela: Valjenja Tabela: Promet z mlinom. Gospodmja v vrtu. Tabela sejanja. Nekoliko besed o pravilnem pranju. Kako ravnaj z gobami Prva pomoč v nesreči. Domača zdravila. Koledar brejosti. Koicdar prejemkov in izdatkov. Zapisnik delavcev in plače. Zapisnik živalskega prirastka. Prazen papir za beležke, 60 strani - Eako je bil potrsbenl To je bilo prvo, kar smo prejeli kot odgovor od onih gospodinj, ki so ga že videle. Vsa dela, ki jih ima gospodinja v kuhinji, v vrtu, na njivl, v blevu, pa tudi v sobi in v javnem živIjenju, obravnava in daje za nje navoddla. Ratni gospodinjskd tečaji, o katerib je v koledarju uidi prvo popolno poročilo za zadnji dve leti, «o usposobili toliko vrlih gospodinj, da nujivo potrebujejo knjigo, ki jim omogoča njibovo gospodinjsko znanje tudi praktlčno uvel.laviti doma, In za to v popolni meri dobro »l__l gospodinjski koledar, posebno ker je trpežen, vezan v celo platno. Kje sa dobi? Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 10 Din s poštnino vred. Poslati je denir ali znarake v pismu naprej. Najbolje pa je, ako razne ženske organizadje koledar k_r •kupaj naročijo, dobdjo tudd popust. Naročajte b.;tro, ker se ga ni veliko tiskalo! Gospo_i_.ja kot mati. Pri vsem ogromnem delu kaj pogosto rip ostane kmetski gospodinji mnogo ča-sa za otroke ali pa se smatra vzgoja otrok kot nekaj postranskega tako da Ima polje in živina prednost pred otroci. Vidite gospodinje-matere, da to ni prav in bi ne smelo biti. Vaš materinski čut in zavest, da so otroci Vaši nasledniki in bodočnost naroda bi to nikakor nc* smela pripuščati. Gospodinja-mati pa naj ne skrbi sa_>o za telesni blagor otrok, za hrano in obleko, temveč se naora ona brigati pred vsem za, duševno vzgojo. To je sveta dolžnost vsake krščanske matere, da v_fel..ja svoj rod k močnemu zaupanju v Boga, da. bodo otroci dobri, pošteni in znnčajni. Rano vzbudi v otroški duši verski čut. Nadzoruj otroke glede njih tovarišije in ~%dsebojnega obče anja. Učt jih prifaznega vedenja napram tovarišem in lepega usmiljenega ravnanji«. z živino. U.i jib pormnosti in skromnosti ter spoštovanja do starejših os-^b. Opominjaj in kaznuj če potrebno, alJ vselej pravi.no. Ne obetaj kazni, ki Jih nikdar ne izvršiš. Imej vedno odprta ušesa in razumevanje za vse one male težave in skrbi otroških src. S tem si pridobiš zaupanje otroške duše in boš svojemu otroku mati-prijateljica h kateri bo našel tudi že odrasel pot po dober nasvet, ker ve, r'n pa boš razumola. Tako odvrneš marsikatero gorje in zablodo, sebi pa priiiiatiiš nepotrebno jezo, skrb in potoke solz. " Šoloobvezne otroke odpravi pravočasno k pouku. Brez res tehtnega vzroka naj nikdar ne zamude niti ure. Ti mu ne smeš naprtiti dela, radi katerega izostane od pouka. Največkrat se da tako delo opraviti tudi po šoli. S takim ravnanjem odvračaš otroka od učenja, vzameš mu vesolje do šole. predvsem mu pa kratiš pravico do izobrazbe. Kar se Janezek ne nauči — Janezek tudi ne zna. Nadzorni svoje otroke pri učenju, v.ijodbujaj jih z dobrim in jim omogoči ee tudi z žrtvami, brez teh pa itak nobena kmetska mati ne vzredi svojih otrnk, da se še proati obveznega pouka udeležijo strokovneea pouka v kmetijski nadaljevalni šoli ali tečaju, kjer se seznanijo s pridobitvami novega časa v korist sebi in domačiji, da so deležni blagvesti n_ših katoliških izobraževalnih dmštev in bodo kot izobraženi gospodarji in gospodinje znali ceniti kmetsko delo, ljubiti svoj kmetski dom in rodno grudo. ' Na_evana gosja pe.«nka. Očiščeni goski odreži glavo, vrat, noere in perutnice pri drugem sklepu, naro jo naribaj od.zunaj s soljo, znotraj pa kakor zahtevajo razni nadevi: z maiarončkom samim, s soljo in kumno ali pa nič. Votlino napolni z drobnimi, opranimi, neolupljenimi jabolki (mošančki), poprej pa naribaj gos od znotraj z majarončkom. Napolniš lahko gos z drobnim, olupljenim krompirjem. Poprej pa jo naribaj od znotraj z majarončkom, in malo soli, po okusu tudi s kumno. Prav izvrsten nadev so kostanji. Kostanje surove olupi, napol kuhanim odstrani še notranjo kožico. S kuhanimi (ostati morajo še celi) napolni gos, poprej pa naribaj notranjost z malo soli. Tudi nadev iz žemelj je dober in teCen. Zreži tri žemlje (50 par) na male kocke, polij s stremi žlicami vroče masti, premešaj, dodaj par žlic mleka ali sladke smetane, primešaj tri jajca, ščep popra, cimeta, rnalo soli in majarončkovih plev ter surove fino seklane gosje jetrce. Zmes ne sme biti suha pa tudi ne tekoča. Za ta nadev se gos od znotraj ne soli. Tako napolnjeni goski sešij odprtine pri vratu in na trebuhu. S čisto nitjo priveži peroti k trupu in noge k repu. Zatem jo položi v primerno veliko in dovolj globoko pekvo, v katero nalij za dva prsta visoko vode na prsa. Navrh po hrbtu pa pomoči gos z malo masti. V vroči pečici se kmalu začne topiti in cediti mast iz go«ke. Pazi in prilivaj vedno toliko vode, da se mast ne žge. Polivaj pečenko vočkrat z mastjo in jo obrni piavočasno. Če je gos zelo mastna, odvzemi med pečenjem odvišno mast, ki je kaj izvrstna za prežganje in zabelo juh. Prežgana gosja mast izgubi okus in slast. Gos peči po starosti 1 in pol do 2 in pnl ure. Gcsje jetrce ocvrte: Jetrce zreži v na prst debele reznice, malo soli, povalaj najprej v moki, nato v raztepenem jajcu in kon?,no v snbih km^nib drohtinicah, vloži v vročo mast in ocvri bitro zlatorumeno. Zravon postfivi na rp1-7,o pražen krompir ali diiFen ri" 'n solato ali pa samo krorrr ;evo soloto. Gosje fetrca psdene: V mr!i ploboki kastroli razpusti toliko dobre svinjske masti, da sega štric jetrrra, katerc v]0žiš v to toplo (ne vročo!) ma^t. Jetrce peči počasi 20 minut v pečici. Nato jih zreži na prst debela reznice, naloži na krožnik, posoli in polij z enim delom masti ter postavi na mizo z oblicab kuhanim krompirjem, dušenim rižem ali krompirjevo salato. Istotako pripravljena jetrca so kaj izbrana jed, če so hladne. Pečene posoli, daj v porcelanasto ali glinasto skodelico, prelij z vso mastjo in postavi na hlad. Postavi na mizo narezane ali v posodi z mastjo vred kot pridatek k kruhu. Nadevan gosji vrat: Očiščeni goski odreži glavo in nato vrat. Izloči previdno vso meso iz kože tako da ostane koža nepoškodovana. Nato sešij kožo na enem koncu, napolni vrečo s sekanico, sešij še na drugem koncu ter speci ta nadevan vrat počasi prav krhko med ve.kratnim polivanjem s pečici. Perutninski riž: Glava, vrat, perutnice in drob perutnine, se pri pečenju preveč posušijo in malo izdajo. Gospodinja stori bolje, ako pripravi iz tega pamostojno jed, ali pa juho. Želodec, jetrce in srce zreži na male tanke lističe ali na male za grahovo zrno velike kocke. Prepraži to na malo masti par minut in zalij s primerno količino vode, kolikor pač imaš drobovine in koliko hočeš juhe. Dodaj dobro očiščeno na 2 do 3 dele presekano glavo in noge, perutnice in na prst široke kose razsekan vrat. Nadalje očisti in olupi eno srednjodebelo zel«no, deblo korenino peteršilja in srednje velik rumen koren. Vse troje zreži na male kocke, dodaj juhi, soli in pusti da vre jed počasi 1 do 1 in pol ure ali če je bila žival stara in meso žilavo, še dalje. Sedaj dodaj prebran in opran riž po 2 pesti na krožnik jube, knhaj pofasi in ko je riž dobro mehak, postavi jed na mizo s kuhaniin prerezanim krompirjem. Če hočeš postaviti to jed na mizo kot redko juho, zakuhaj toliko manj riži — eno dobro pest na krožnik juhe.