GORIŠKI SLOVENEC
izhaja vsako sredo in soboto.	Uredništva in Upravništvo: Via Carducci št. Iß, II. nad.
stareTolitike nočemo več
V	obče opažamo, da vstaja v ljudstvu prepričanje, da se mora kaj storiti, da ne zginemo popolnoma iz političnega površja. Da presoja ljudstvo le s težka svoj pravi položaj, je kriva raztresenost, ki jo povzročajo vojni dogodki, ker odvajajo trajno pozornost goriških Slovencev od domače politike.
Domača politika pa ni nekaj idealnega, nekaj umetno ustvarjenega, marveč je organizacija vseh razpoložljivih moči v svrho obrambe konkretnih gospodarskih in. intelektualnih interesov.
Ako se nahajamo dandanes na Goriškem v pravcati puščavi glede političnih organizacij, je temu krivo slabo razpoloženje prebivalstva, ki gleda preko svojih najbližjih interesov in spaja svoj obstanek s činitelji, ki nimajo prav ničesar opraviti z našo domačo politiko.
Seveda je krivo temu pomanjkanje zdravih in požrtvovalnih moči, ki bi za-mogle ljudstvu pojasniti, da je krivo pričakovati pomoči od zunaj in da se je treba postaviti na lastne noge.
Vstvaritev naše domače politike ni baš lahka stvar.- Težavna je vže prvič vsled tega, ker menijo goriški Slovenci, da se je treba Vrniti k stari politiki, ki nas je kvalificirala kot „klerikalce“, „liberalce“ in „socijaliste“, da je treba klicati na površje stare politične veljake, o kojih mora biti pač vsakemu razsoju^ejočemu človeku jasno, da so zavozili popolnoma goriško slovensko politiko bodisi s preveliko pokorščino napram bivši avstrijski Vladi, bodisi z nepolitičnim nastopom v današnjem položaju.
Nobenega treznega mišljenja, nobene politične uglajenosti in gibčnosti niso znali pokazati naši bivši voditelji in še danes, ko mora vsak dalekoviden človeko strepetajočim srcem gledati v bodočnost, jih trese strah pred javnostjo in jim jemlje sapo vsaka misel, da se bi morali odpovedati dosedanji politiki in graditi stavbo, ki bi imela obstanka v naši deželi.
Dasi lahko čitajo italijanske primorske časopise, in se baš iz teh lahko prepričajo, da pametna beseda ni prepovedana, se štulijo kakor češ, da je vsaka beseda nemogoča.
V	očigled popolnoma novim, razmeram v goriški, tržaški in isterski deželi je treba najprvo popolnoma zapustiti 'taro politiko, pregnati jo iz Vseh sionskih krogov na Goriškem in pustiti,
uidejo na površje, oni, ki bodo znali sko koristiti ljudstvu.
.el naših politikov je bil dosedaj uašanje mej in brezplodno ugibanje mi se nahajo v stalnem ali prehodnem položaju.
S tem se seveda ne more nikomur koristiti, dočim se dela velikansko škodo goriškim Slovencem, ker pri taki politiki sploh ni nikjer napredovanja.
Ko smo enkrat posuli, podrli in pregnali vse stare predsodke, začnemo graditi. Očiščenje dežele od stare politike zah-tahteva odločnosti, s kojo nam lahko vsi trezno misleči možje pomagajo, a drugačna je stvar, kedar se tiče določitve novih smernic.
Ta zahteva velike razsodnosti in odkritosrčne ljubezni do našega prebivalstva, ako hočemo pogoditi pravo. Pravilna pa je vedno le ona pot, ki nam zagotovi obstanek na gospodarskem in jezikovnem polju. Nekateri menijo, da dobimo že itak vs,e pravice, ko se zopet vpostavijo normalne razmere, a tako na-ziranje se nam zdi preveč površno, kajti nikomur drugemu ne morejo biti na srcu naši interesi, kakor edino le nam. Naši interesi se pa ne morejo drugače zajamčiti kakor edino s strogimi organizacijami in zaslombo pri drugorodnih, a močnejših političnih strankah, ki umevajo naše težnje in so razpoložene nas podpirati. Dokler pa nam manjka Vsak politični program ali razločno zasnoVanje naših interesov, ne moremo računati na kako priznanje in vpoštevanje izven našega tesnega kroga.
Zato pa menimo, da ni več dosti časa za pomišljevanje. Kdor čustvuje z nam in našim prebivalstvom, ne zapusti Goriške, ampak ostane tu in stopi v naše
1 vrste. Kdor pa zapušča naše kraje s plehkim razlogom, da !si gre iskat boljše službe v Jugoslavijo, nima pravice zabavljati črez Italijo in povzdigovati Jugoslavijo, kajti tak išče le svoje osebne koristi in ni niti vreden, da mu Jugoslavija daje zaslužka.
Za javno delovanje pridejo v vpoštev le delavne in požrtvovalne osebe, ki hočejo koristiti našemu prebivalstvu. Take off.bč ram drage in danes, ko pada odgovornost za bodočo zgodovino na Vsakega posameznega Slovenca, bi bil skrajni čas, da se združimo in posvetujemo glede naše osode. Ni daleč več dan, ko bodo dovoljeni javni shodi, a do takrat je treba, da si je vsak na čistem glede svoje osebe in osode.
Nesmiselno bi bilo, da se bi takrat začeli še le med seboj prerekati in prepirati, marveč potrebno je, da se v tem kratkem času zbistrijo pojmi in ojačijo srca.
To je začetek vsakega življenja in radi tega toplo priporočamo vsem, ki soglašajo z nami, da delujejo povsod v tem smislu in nam prijavijo svoje vtise potom dopisov ali pa ustmeno. Nikogar naj ne strašijo ozkosrčni pomisleki, saj se le s pogumnostjo pride naprej.
—----------------o*>-----------------
Stojimo pred rešitvijo jadranskega vprašanja.
Kakor je soditi iz poročil, ki jih prinašajo italijanski listi, bi bile meje med Jugoslavijom Italijo vže določene. Tittoni je prišel te dni v Rim, da pojasni načelnikom vseh strank, stališče zaveznikov, ki je nepremakljivo.
Tittoni se je mudil v Parizu kakih 10 dni in napel vse sile, da bi zboljšal položaj v prilog Italije. Obnovil je vsi. d rega razgo vor z vsemi političnimi veljaki. Njegovo načelo je bilo, popustiti kaj v jadranskem vprašanju in zahtevati proti odškodnine v Mali Aziji in Afriki.
Skliceval se je pri tem na razne dogovore in pogovore, toda zaman. Poročila uradnih italijanskih časopisov delajo vtis, da ni imel tudi Tittonijev trud za-željenega vspeha.
Saj pravi sedaj vladni »Resto del Car-lino“ dobesedno : „Tittoni se vrača danes v Italijo, da nam naznani, da smo in da bodemo izdani od zaveznikov in posebno od Francije. En teden se je on bojeval za italijanske težnje: navaja! je prelito kri, razdejano bogatstvo, večkratno rešitev zaveznikov in prijateljstvo za latinsko sestro, to ta ni se mu posrečilo premagati nenaklonjenosti in sovraživa Francozov.
K zameno Alzacije, Lorene, Sarske kotline, Sirije, Kameruna, Toga, neiz-črpljivih bogatstev, ter na splošno govorjeno, ozemelj in surovin, pridobljenih le s pomočjo italijanske nevtralnosti in pozneje z vstopom Italije v vojno, ne da Francija Italiji nič-, sar. Pa ne samo to. Vrhu tega ščuva na nas Jugoslovane v Reki, izdaja v Tunisu naredbe proti nam, skuša spraviti iz sveta Italijane v Nici ključu posebnega jamstvenega zakona, kakoršnega niso poznali Alzačani in Lorenci pod Bismarckovo vlado.
Po štiriletnem vojevanju Italije za sh in za zaveznike ter posebno za Francoze, ne da Francije od sebe ne Žibuta ne Smirne, ne Reke, hoče pa vsiliti Italiji svojo zavezništvo1'".
Tako piše torej še precej mtrodajen italijanski časopis. Ni torej nikakega dvoma, da je prav za prav odločitev vže padla in da se gre le še za formalno priznanje od strani Italije in Jugoslavije.
Zadnje poglavje tega vprašanja so še dogodki na Reki, ki so tvorili tudi predmet posvetovanja petorice, ki je sklenila, da se odpošlje na Reko posebno medzavezniško komisijo, da se ugotovi, kdo je te izgrede zakrivil. Sodelujejo v tej komisiji en angleški, en francoski, en amerikanski in en italijanski general.
Ker se je zopet sestala med tem italijanska zbornica, je upati, da se še tekom tega zasedanje vprašanje naših mej popolnoma razjasni in stori konec splošni nestrpljivosti, v koji se nahaja prebivalstvo naše dežele.
*
Po zadnjih vesteh se suče rešitev jadranskega vprašanja še vedno na Tar-djejevem načrtu, ki bode najbrže obveljal, ako se sme verojeti poročilom najuglednejših italijanskih listov.
Isti poročajo namreč, da je imel Tittoni več no razgovorov s Tardjejem in da je bil tudi poslednji obisk, ki ga je imel Tittoni, Tardjejeva oseba.
Nemiri v Italiji.
„Zgledi uče“ pravi pregovor in to se vidi danes dovolj jasno tudi pri italijan-skik izgredih. Pričeli so V sredini Italije, a na to so se razširili proti severu in Jugu. Dočim vlada v srednji Italiji že skoraj mir, se pojavljajo še močni izgredi v severni Italiji, kjer se je razširalo gibanje celo do Benetk, kjer so prejšni dni tudi plenili prodajalne. Najhujše pa divja sedaj ljudstvo v južni Italiji, v Nea-pelju in Siciliji. Do posebno težkih izgredov je prišlo v sicilijanskem mestu Katanija, kjer so vsi trgovci zaprli svoje prodajalne. To je ljudstvo tako razkačilo, da je bilo težko pomiriti ga.
Edini element, ki stoji nepremakljivo v tem hudem viharju, so socijalistične organizacije, ki čuvajo in delajo red povsod. Državna policijska moč je postala črez noč nerabljiva; danes vidimo nenadoma nastopiti nove elemente, kojim se ljudstvo radovoljno kloni. Z začudenjem čitamo namreč, da oddajajo trgovci svoje ključe delavski-zbornici in da se ž njo pogajajo, kakor da bi bile od Boga v-stvarjene oblasti. Državne oblasti tekajo s svojimi naredbami za dogodki, dočim prevladujejo položaj delavski sindakati ali delavske zbornice
V Rimu se vrše med oblastmi in delavsko zbornico pravcata pogajanja, na kak način se bi moglo rešiti mirnim potom vprašanje draginje, ki je hoče rešiti ljudstvo z nasiljem. Do te ure se pa niso še mogli dogovoriti.
Dasi se je hotelo socijalistom predbacivati, da pahajo brezglavno italijansko državo V prepad, vidimo danes, da so prvi na mestu, da preprečijo razpad družabnega življenja.
Pred vsem opozarjajo na težke posledice, ki jih bode znalo imeti to plenjenje. Ljudstvo ne kroti svojih strasti in izrablja današnjo priliko, da pleni in nakupuje brezpotrebnega blaga. Prva posledica bode ta, da bode težko nadomestiti te zaloge in da bode pri trgovcih zginil vsak interes za nadaljno nakupovanje blaga. Dovoz je v tujih rokah, ki ne bodo razpoložene dovažati potrebno blago pod zgubo. Vse zunaj nakupljeno blago je treba plačati, kakor zahtevajo trgovci ; radi tega je, nemogoče nižati cene blagu brez razlike na 50%, Pričujoče dogodke je treba torej presojevati le iz stališča, da se pričenja nov socijalni red, nikakor pa ni misliti, da je sedanje postopanje ljudstva pravilno.
Znižanje blagovnih cen na 50% prizadeva tudi delavske konsumne organizacije in bi povzročilo V kratkem njihov „faliment“. Dokler se celi svet ne preobrazi na enako stopinjo, je nemogoče postopati po sedanjem načinu. To uvi-devajo tudi najskrajnejši socijalistični krogi in skušajo radi tega današnje gibanje v Italiji preprečiti ali vsaj regulirah tako, da ne bi prišlo do anarhističnega položaja, ki bi ugonobil vse pridobitve socijalističnih strank na gospodarskem polju.
Brezdvomno pa se nahajamo na predvečeru važnih dogodkov- Želeti bi bilo le, da preidemo iz tega bolestno razdraženega položaja v stalni in zdravi položaj brez nasilja in prelivanja krvi.
*
„Eri Nuovi“ se brzojaVlja iz Rima“, da je zbruhnila tudi tam nenadoma generalna stavka proti draginji. Tudi časopisi niso izšli. Mnogo trgovin je bilo na-skočenih in oplenjenih od dimostrantoV. Mesto, ki je bilo jako mirno, je bilo o-supneno vsled nenadndga pojava izgre-dov.	__ _
Razdori v vodstvih socijalističnih strank.
Kakor posnemamo ravnokar iz milanskega lista „Secolo“ pojenja tudi zanesljivost delavskih organizacij. Pred v-sem so se vtihotapili v te stranke elementi, ki hočejo izkoristiti položaj in stopiti na čelo nevarnih gibanj, ki stre-mujo baje za tem, da uvedeje „diktaturo proletarijata“. Internacijonalna socijalis-tična stranka jo imela pred par dnevi shod v Regii Emiliji, na kojem je prišlo do bistvenega nasprotja med sedanjim vodstvom in duševnimi voditelji. Sedanje vodstvo je zahtevalo stavko, za takojšno uveljavljenje bolševiških načel oziroma za nasilno razlastitev privatne lasti in proglasitve bolševiške republike.
Kamilo Prampolini, jeden najuglednejših vodij mednarodnega socijalizma je s prepričevalno besedo hotel pregovoriti zaupnike, da naj opuste za sedaj nezrele načrte, ker manjka vsake materijelne podlage za pravit socijalistične države, Svaril je vodstvo, da naj ne izzove pouličnih bojev in nepotrebnih žrtev v dobi, ko ni še dospelo ljudstvo do one visoke samozavesti, ki jo zahteva uveljavljenje mednarodnega socijalističnega režima. Vsaka nepotrebna človeška žrtev je greh. Zat' vej naj se vsaka prezgodnja in brez-glf na akcija odloži. Obžaloval je, da konča njegovo 401etno delovanje v prid socijalizma s takim vspehom, s kojim se
ne more več strinjati. Tresočim glasom se je poslovil od skupščine meneč, da je to njegov najbrže zadnji govor.
Toda srca poslušalcev so bila preveč zakrknjena, . da bi mogla obveljati njegova beseda. Propadel v glasovanju in odobren je bil program nasilne uvedbe diktature proletarijata.
Vrcditev naše valute.
„Era nova“ poroča v svoji 57. številki o vspehih razgovora, ki ga je imela tržaška komisija z italijansko vlado glede vreditve naše valute. Tej komisiji je bilo baje rečeno, da namerava Vlada vrediti to Vprašanje z izdajo državnih zakladnic na dolgo dobo, s čemer se bi preprečilo pomnoženje papirnatega denarja in zadostilo ljudskim željam, ker bi vlada zajamčila z državnim erarjem povrnitev dolžnih zneskov.
Zakladni minister Schanzer je obljubil tržaški komisiji, da bode deloval na to, da sprejme ministerski svet to rešitev.
Nadalje je obljubil minister Schanzer, da se bode blagohotno vpoštevalo tudi prošnje državnih uradnikov Julijske Benečije, da se jim nakaže draginjska doklada mesto od 1. maja vže od 1. januarja naprej.
Konečno je minister zagotovil tudi, da se bode pri bodočem imenovanju tržaškega komisarja gledalo na to, da pride pravi mož na površje.
Stavke in nemiri v Nemčiji.
Promet med severom in jugozahodom v Nemčiji je pomanjkljiv vsled železničarske stavke, ki ne more prenehati, dasi se je bilo že blizu na tem, da se stavka poleže. Že več dni ne dohajajo v Švico časopisi iz Berlina, dočim prihajajo z veliko zamudo oni iz Frankobroda, kjer je največje središče stavk. Pretrgane so zveze med Frankobrodom, Heidelbergom in Mannheimom. Baden ne dobiva vsled tega pošte iz severne Nemčije, Vodstvo stavkujočih je sicer poskrbelo, da bi se vzdržal železniški promet proti zasedenemu ozemlju, toda osobje je zapustilo službo in le z velikim prigovarjanjem se je posrečilo dobiti nekaj osebja za naj potrebnejšo službo. V stavko je stopilo tudi železniško osebje na Hanoveranskem, nadomestujejo je dijaki iz politehnike, ki vozijo stroje. V Kothenu, na Anhaltskem, so izbruhnili težki nemiri in plenitve prodajalen.
Vsled trajne stavke osobja, ki je bilo prideljeno mestnim železnicam in tramvajem, so začeli zopet služiti kočijaži, ki nadomeščajo pomanjkanje voznih sredstev s tem, da so vpostavili promet od enega dela mesta do druzega.
Delavci hamburške ladjedelnice so šli na dopust z enotedensko plačo.
Tudi na Palatiskena, ki so je zasedle francoske čete, so izbruhnile stavke. Me-talurgični delavci v Neustadtu in Landa-uu so sklenili nastopiti stavko. Francozi so obsodili V Špiri časnikarja glasila „Post“, nekega „Stoffena“, na šest mesecev ječe in sedem tisoč mark kazni.
„Germanja“ opozarja v svojih zadnjih člankih na dejstvo, da stoje povsod na čelu bolševiškega gibanja Židi in jih vsled tega opominja na posledice, ki jih bodo občutili, ako se bodo še nadalje bratili s Špartakovci.
„Freiheit“ pa smatra to pisanje „Ger-manije“ kot poziv, da naj se Žide pobije in poživlja vsled tega, naj se akcijo te antisemitične kampanje V Berlinu, tipskem, Hamburgu in Stuttgartu smatra kot poskus, da se bi zamorilo revolucionarno gibanje.
„Münchener Posl“ razmotriva o tem, kdo je zakrivil vojno in poraz. Nekateri so mnenja, da je pričel nemški poraz pri Verdunu. Ta ofenziva je baje oslabila bojevito razpoloženje nemških čet in od tega dne naprej je pričela tudi demoralizacija v nemški armadi. Od julija 1918 ni baje noben vojak več upal na nemško zmago na Francoskem.
Waimarska skupščina je odobrila mirovne pogoja.
Brzojav iz Bazelja naznanja, da je Wei-marska narodna skupščina ratificirala mirovno pogodbo z 208 glasovi proti 115tim.
Nov načrt za rešitev reškega vprašanja.
Neko poročilo iz Rima, ki je došlo tržaški „Eri nuovi“ pravi, da je povratek Tittonijev, ki se sicer da tolmačiti z otvoritvijo poslanske zbornice, zbudil kljubu temu začudenje, ker se ga ni pričakovalo. Nastali so vsled tega razni komenti in domnevanja optimistične in pesimistične vrste.
Neka dobro podučena oseba je bajč povedala, z Velikimi pridržki seveda, da je Tittoni izumitelj načrta najnovejše kombinacije, s kojo bi bilo možno rešiti Reko potem kompenzacij, ki se pa ne morejo še natančno označiti.
Ta kombinacija bi imela baje za pod-
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-
— Pol leta Lir 5.----Tri mesece Lir 2.50
En mesec Lir L-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1.- za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
lago priznanje reškega plebiscita z dne 50. oktobra 1918, s kojo je izjavijo reško mesto svojo soglasno in nepreklicno odločbo, da hoče biti za vedno prikljoplje-no Italiji.
Po drugih virih se pa Tittoniju ni posrečilo premakniti zaveznike od zloglasnega Tardjejevega načrta.
Hindenburg se ponuje Fochu.
Maršal Hindenburg pošilja odprto pismo maršalu Fochu, v kojem ga prosi, da bi posredoval v smislu, da bi odnehala entente od zahteve, da se jim mora izročiti nemškega cesarja.
Hindenburg se zopet ponuja, da se bi zadovoljilo z njegovo osebo mesto s cesarjevo.
Energični vkrepi proti Ircem.
Iz Londona poročajo, da je bilo vsled vedno naraščajočih zločinstev, storjenih od pripadnikov sinnfeinerskega gibanja, izdano povelje, da se morajo vse sinn-feinerske organizacije razpustiti.
Angleži praznujejo zmago.
Angleška Viada pripravlja velike svečanosti 'za dne 19. t. m„ ki se proglasi kot narodni praznik. Svečanost bo imela svoj višek v sprevodih po londonskih u-licah, kojega se vdeleže zastopniki vseh čet, ki so se vdeležile vojne, torej mornarice, armade, zrakoplovstva, pomožnih čet in ženstva, ki se je vporabljalo za razne službe na fronti. Skupno število možkih in žensk bode znašalo 18.600, od kojih pripada 3000 na Belgijo, 1000 na Italijane, 1000 na Francoze in 1000 na Japonce. Povabljeni so bile dalje, da odpošljejo po en vojaški oddelek: Ser-bija, Čehoslovaška, Grška, Sijam, Poljska, Kitajska in druge države, ki so se borile na strani entente za skupno stvar.
ZOPETNA OTVORITEV ITALIJANSKEGA PARLAMENTA.
V Rimu se je dne 9. t. m. zopet sestala poslanska zbornica. Zasedenje je otvoril sedanji ministerski predsednik z gvvorom, v kojem slika sedanji položaj Kalije in spodbuja ljudstvo k delu, da se VspostaVijo zooet uoriralnp Predsednik vidi, da je treba obvladati sedanji položaj na četveri način.
1)	Pred vsem je treba skleniti mir in braniti z odkritosrčnostjo program italijanskih narodnih teženj.
2)	Omogočiti si nagli prehod iz vojnega stanja v normalni položaj opustivši vse, kar je storila in ustvarila vojna potreba in kar ni v mirovnih časih na svojem mestu.
5) Zboljšati življenski položaj prebivalstva s strogo vreditvijo kupčije z živili, brez koje ni mogoče računati na trajnost miru.
4) Pripraviti naglo vse vkrepe gospodarskega in finančnega značaja, ki jih zahteva novi položaj.
. Nadalje povdarja, da je prva potreba za obstoj vsake države red. Umeje sicer vervenje in nezadovoljnost širših mas, toda, ako se je Italiji posrečilo premagati Vojne nevarnosti, zakaj se bi jej ne posrečilo premagati tudi težave, ki se zoperstavljajo trajnemu miru.
Omenja finančni položaj, ki je strašansko težak. Dvajet miljard dolga zunaj in oseminpetdeset miljard doma, torej štirikrat večji dolg nego je bil pred Vojsko. Ta položaj bode težko vblažiti, ker so prevzele države, ki so desedaj izvažale le surovine, tudi izdelovanje istih. Treba bode vsled tega intenzivnega in požrtvovalnega dela, predno bodo zopet nastopile normalne razmere. Na vsak način se ne bi smele ponavljati stavke in nemiri, ki onemogačajo povratek k mirnemu življenju in delu.
Pred vsem je treba pobijati anarhistično propagando, ki se razširja med ljudskimi masami in se izraža v tem. da hočejo manjšine terorizirati večine. Danes se zamenja pravico z nasiljem, pravičnost pa z močjo. Znižanje mezd o-težkoča produkcijo in škodi več nego koristi. Izravna se položaj le tedaj, ko bode nastopila normalna produkcija.
Priznava upravičenost javne nezadovoljnosti, toda ne uvideva možnosti, da se bi mogel po tej poli zboljšati položaj, kajti večinoma so pri teh izgredih na delu elementi, ki jim ni nikakor mar za zboljšanje gospodarskega položaja. Znižanje cen mora slediti vsporedno z zvišanjem produkcije, kajti drugače se gre nasproti gospodarskemu polomu.
Vsak, kdor neti revolucijo, je sovražnik domovine. Revolucija povzroča družabni razpad in radi tega moramo vsi delovati na to, da se ohrani red in prevzeti na se vse žrtve, ki so potrebne za obstoj države. Prosi, da se vdeleži tega dela tudi parlament, ki je opora in kontrola ljudstva.
Na to opisuje Vnanji položaj in se sklicuje na Tittonija, ki je zaposlen V vnanji politiki. Omenja tudi reške dogodke z opombo, da isti ne morejo vplivati n-italijansko mišljenje.
Obljubil je konečno, da je volilna reforma glavna točka notranje politike nove vlade. Nihče ne sme dvomiti, da vodi sedanjo vlado resna volja, da se uveljavi novo volilno reformo.
Nezadovoljnost v osvobojenih ozemljih se bode znižala vsled cele vrste odredb, ki stremijo za tem, da se prilagode ljudskim željam in potrebam. Priklopitev teh dežel se ima Vršiti le polagoma brez prevelikih korakov in nepotrebnih preobratov.
V svrho, da pride domovina do potrebnih delavnih moči in razbremeni država ogromnih in nepotrebnih troskov, je vlada mnenja, da je treba naglo demobilizirati možtvo in Vojaški nepotrebni materijah
Obljublja konečno, da bodo na novo priklopljene dežele občutile v par letih dobrote od tega, da so bile priklopljene Italiji.
Italija, tako približno konča njegov govor, se nahaja danes v najtežji uri svoje zgodovine in zato je vsako govorjenje brezpotrebno. Treba je delavnosti in zopet delavnosti, da se pride ven iz te težke krize.
Seja je bila na-to prekinjena do 6. ure zvečer.
*
Ravno isti govor je držal ministerski predsednik Nitti tudi V senatu.
Angleške represalije.
Angleški admiraljat je sestavil listo s približno 70imi imeni nemških pomorskih častnikov, kojih izročitev bode zahteval od nemške vlade, da jih spravijo pred sodišče radi navadnih zločinov, doprine-šenih v izvrševanju njihove službe na odprtem morju. Admiral Tirpi'ttz figurira baje med prvimi imeni. To lis o dobi posebna komisija, ki se peča s čini nasil-stva proti zakonom in vojnim običajem.
Za odpravo cenzure in za pravico združevanja v Julijski Benečiji.
RIM, 7. Danes predpolne se je vršila skupna'seja vodstva socijalno-demokra-tične stranke z odposlanci iz Julijske Benečije. Razpravljali so razne nujne stvari, tičoče se naših pokrajin. Odposlancem so sporočili, da odpošlje vodstvo posebne zastopnike v Julijsko Benečijo, da se sklenejo čim tesneje vezi solidarnosti in prijateljstva. Odposlanci so prosili vodstvo stranke pomoči v dosego nemudne odprave cenzure v Julijski Benečiji in V dosego pravice svobodnega združevanja in zborovanja. Vodstvo je izjavilo, da soglaša in bo sodrugom iz julijske Benečije rado pomagalo za dosego političnih pravic. Pooblastilo je tudi odposlance, da se skupno z enim zastopnikom socijalistjčne parlamentarne skupine predstavijo ministerskemu predsedniku Nittiju. Vsled tega dogovora so imeli odposlanci Passigli, InWinkl in Callini posvetovanje s poslancem Turatijem, ki so mu pojasnili položaj v Julijski Benečiji. Turati bo takoj posredoval pri Nittiju.
Domače vssti
Ustanove za slepce. Kraljevi komisar za avtonomne zadeve sporoča, da se je odprl dne 8. t. m. zavod za slepce iz ustanove barona Karla in baronice Cecilija pl. Rittmayer v Barkovljah v Trstu, kjer se je tozadevno poslopje primerno popravilo in uredilo.
Sedaj se nahaja tam 10 dečkov.
Vzdrževanje in poduk gredo na breme ustanove. Priporoča se vsem družinam, ki so tako nesrečne, da imajo V svoji sredi slepce, da jih pošljejo V omenjeni azil.
Radi pomanjkanja sredstev se novjh gojencev ne more sprejemati drugače kakor proti plačilu 8 Lir na dan. Upa se pa, da je to le prehodno, ker se namerava sčasoma podpreti zavod spri-mernimi denarnimi sredstvi.
_ Priporoča se, da se ne očakuje s po-šiljanjenjem slepcev V ta zavod, ker čim starši je slepec, tim težja postaja Vzgoja.
Društvo prijateljev mladine. Ta mesec se otvori morski hospic v Valdoltri za zdravljenje bolnikov ne glede na njihovo starosh ako hirajo na bledici, škrofulozi, kirurgični tuberkulozi in ortopedičnih boleznih. Hospic ostane odprt celo leto.
Bolniki plačniki imajo na razpolago L, 2-.'n ?■ razred proti primerni prehra-nitnini, ki znaša za bolnike pod starostjo 10 let 20, 13 in 9 L., in za starejše pa 25, 15 in 10 L.
Ubožnejši bolniki, ki jih priporoči kaka oblast, se sprejemajo, ako so mlajši od 10 let, proti dnevnemu plačilu 8 L 30 cent., ako so starejši pa proti dnevnemu plačilu od 8 L. oziroma 8 L 50
Upa se, da se bodo bolniki naše' dežele obiloma posluževali tega zavoda ki ga je večina zapustila ozdravljena. ’
Plačevanj« davkov in doklad. Na pritisk tržaških gospodarskih organizacij je bilo obljubljeno od strani vlade, da se ne bodo pobirali davki in doklade, ki so bile predpisane za vojna leta.
Protituberkulozen dispensarij. V namen, da se bi vspešno pobijalo tuberkulozo v naši deželi, je sklenila Njegova kr. Visokost vojvoda d’ Aosta dati na razpolago občinstvu bolnišnico iz barak V Černičah, ki šteje 600 postelj.
Obljubljeni so tudi potrebni denarni prispevki za ustanovitev drugih proti tu-
berkuloznih zdravilišč v osvobojenema ozemlju.
Vabijo se tudi drugi zavodi in ustanove, da bi podpirale to akcijo z radodarnimi doneski v prilog domačega prebivalstva.
V ta namen se ustanovi posebni deželni komite za Julijsko Benečijo, ki bode deloval na podlagi programov, ki jih imajo nalične ustanove v Italiji.
K menjavi valute. Rešitev vprašanja o definitivni vreditvi valute, kakor jo slika „Era nuova“ in kakor smo jo prijavili na drugem mestu, nam zbuja težke pomisleke, kajti ne moremo si predstavljati, kako naj se Vrede manjši zneski s pomočjo kurznih listni, ki so odvisne od denarnega trga in potemtakem od borznih špekulantov. Žalibog še nismo na čistem.
Novi primar v goriški bolnišnici usm. bratov. Primarjem v goriški bolnišnici usmiljenih bratov je imenovan Dr. August Defiori.
Podpore vračajočim se beguncem poljedelskega stanu. Uradni „Osservatore“ objavlja naslednjo naredbo :
Dodatno k odredbam, vsebovanim v okrožnici od 5. majnika t. 1. št. 063—624 (posebne določbe, kategoriji h, 11., III., za begunce), se jo pokazala potreba izdatne pomoči za obnovitev tistih krajev, ki so bili najbolj zadeti od vojne, da se prebivalcem teh krajev, ki so po večini poljedelci, pomore premagati težave gospodarske naravi, v katerih se nahajajo.
Znano je, da je prebivalstvo krajev, najbolj tipično razrušenih od vojne, moralo že pred izbruhom sovražnosti bežati deloma v razne pokrajine kraljestva, deloma v notranje dežele Avstrije, vsled česar polja niso bila le opustošena, marveč so ostala tudi skoro popolnoma neobdelena v času odsotnosti tega prebivalstva.
Take izredne razmere zahtevajo sedaj od poljedelcev toliko potrpežljivega dela, da se je bati, da mnogi med njimi izgube pogum. To toliko bolj, ker se glasom informacij od strani lokalnih organov velik del tega prebivalstva nahaja sedaj in se bo nahajal do časa letine V Velikih gospodarskih težkočah za svoje preživljanje.
Potrebno pa je, da more poljedelski razred mirno opravljati svoje delo, potolažen in podpiran od pobud in ukrepov vladnih in lokalnih oblasti; tudi zato, ker moraje le-te biti vedno pripravljene, da dajejo vso podporo v namen, da ne bodo poljedelci prisiljeni iskati se drugega, bolj donosnega dela, ali pa seliti se v druge občine, dočim je tako živo in intenzivno potrebna njihova dragocena navzočnost in vstrajna delavnost za vzpo-stavo poljedelstva V krajih, ki so bili najbolj zadeti od vojne.
V	soglasju z mnenjem lokalnih oblasti, odobravajoč predloge, izražene od inte-resiranih krogov, in tudi radi namena e-nakomernega postopanja med begunci iz zasedenih krajev in onimi kraljevstva, ki jim je dopuščeno, da se okoriščajo na ukrepih čl. 7 dekreta od 3. majnika I. 1. ministrstva za osvobojene kraje: se pooblaščajo za sedaj voditelji uprave, da dajejo podporo lire 1.25 dnevno za osebo tistim beguncem, ki se vračajo v 'svoje občine, porušene ali težko poškodovane od vzrokov, izhajajočih od vojne, dokler izredne razmere obdelovanja ne dajejo temu delu zadostnega zaslužka, dokler trajajo te razmere. Podpora se bo mogla seveda dovoljevati le v slučaju „potrjene potrebe1' in bo pridržana tistim rodbinam poljedelcev, ki se ob odgovornosti občinskih glavarjev obvežejo, da se bodo posvečali izključno le obdelovanju polja, a ne morejo da nove letine pridobivati sredstev, potrebnih za preživljanje.
Razun tega se določa, da se more tako postopanje — povsem izjemnim potom, ali, kjer voditelji uprave'smatrajo to za potrebno — uveljaviti tudi glede nepoljedelskih beguncev, povrnivših se V porušene ali težko poškodovane občine — seveda vedno le, če si ne morejo s koristnim delom pridobivati potrebnih sredstev za preživljanje, in se ne more priti temu stanju v okom z drugimi odredbami, kakor je n. pr. odpošiljanje takih beguncev V druge kraje, kjer morejo Vršiti koristno delo.
Dnevna podpora, ki je predmet te o-krožnice, se bo izplačevala že povrniv-šim se beguncem od 1. dne tekočega meseca; za tiste, ki se bodo Vračali, pa postopno od dneva povrnitve. Ta podpora ni združljiva z drugimi podporami, ki obremenjajo državne fonde, izvzemši tiste izjemne podpore, ki jih označajo posebne določbe (kategorije I., II., III.) okrožnice od 25. majnika št. 065—-624.
Vrhovno poveljništvo poverja brez drugega voditeljem uprave nalogo, naj gori razložene oskrbe uvedejo za občine, ali tiste oddelke občin, ki odgovarjajo gori razloženim oznakam, to je, da so ali porušeni, ali težko poškodovani od Vojne, ter se pričakuje seznam poprej rečenih krajev.
V	pojasnilo gori izdanih določeb je slednjič potrebno naglasiti, da še te odločbe nanašajo izključno le na begunce, -povrnivše se V občine svojega bivališča, kajti posebne odredbe okrožnice od 25. majnika št. 063—624 kategorije L, II., m. dovoljujejo že nakazane podpore tu ži-Večim beguncem, ki pa se niso se po-vrnili v občine svojega navedanega bivališča.
Voditelji uprave so naprošeni, naj po-trde prejem te okrožnice.
Dne 24. junija 1919.
Generalni tajnik: d’fldamo
a
SLOVENEC»
TEDENSKI KOLEDAR
12.	julija Sobota, Mohor in Fontunat.
13.	„	Nedelja, 5 pob. Marjeta.
14.	„	Pondeljek, Bonaventura, Just.
15.	„	Torek, Henrik I, Vladimir.
16.	„ Sreda, Škapul Dev. M. Mar.
17.	„	Četrtek, Aleš., Generoz.
18.	„	Petek, Karmi Sel, Friderik.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠ1Č. Tiskarna G. Juch V Gorici.
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v (aorki
(Largo Nicolö Pacassi št 5)
in se priporočan občinstvu, ki sem je v stanu dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsakavrstnih načrtov in stavbenih proračunov.
Maksimiljan Poberaj
arhitekt.
___________;
Vsakovrstno MILO
in vsako množino na debelo se prodaja od 3 lir naprej za ducat v
Zalogi Gr. Primas
Gorica, Ulica Teatro št« 18
išče potovalnega agenta v usnju.
Neobhodno potrebno je poznanje Slovenskega jezika. Oglasiti seje pri upravništvu išsta.
Velika tvrdka v Vidmu
išče spretne strojarje.
Več se zve pri upravništvu tega lista
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DANTE 4.
Mnogo let asistent pri Dr. PIKL Zobo:zd**a^miški atelje Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne
CORSO G. VERDI 34.
▼T . T
Najstrarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogataga zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, a a barv i. t. d. a ■
SLOVENSKE MGE,
Zaloga edine italijanska slovnice za Slovence: Jtajijanšči-na za Slovence“ sp. V. Bandelj. Slovarji italijansko-slovenski, in slovensKo italijanski. - Slo-a a venska postrežba a a
se dobi v papirni trgovini
ANTONA PERTOT
GORICA - Via Municipio 4 - GORICA filjalka, Via Teatro 18, ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
I BflZflR I
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
a a o
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov
■ H O
Prodaja se vse na drobno In na debelo Edina zaloga papirja „Abadie“
a a a
S cenami ne more nihče konkurirati.
: Leopold Zakrajšek:
m	SIGON JOSIP	1 m
'	Gorica, Ulica Rastello 8	
g Velika zaloga vsakovrst-^ nih ur. verižic in zlatenin
H
H Najnižje cene -?m
Ü1	J	J
■■■■■BBBBBHBBBBBB
lir

Borovaz & (Medani
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufakturnoga blaga na debelo
Z H E R N E CENE '3W


BBS
LffJ
GENTILtl&ROSSflTI
tvrdka za stavbeni materijal v Gorici, Corso Vitt. Em. 21
ima Alojz Slamič
Bogata zaloga vsakovrstne-ga stavbenega materijala
Med tem tudi Cement PORTLAND
ZASTOPSTVO v Sv. Luciji in Tolminu