Stev. 162
(Posamezna številka 8 vinarjev.)
V Trstu, v ponedeljek 17. junija 1918
Letnik XUIL
Izhaja vsak dan ajutraj, tudi ob nedeljah ta praznikih. — Uredništvo-Ulicu sv. Frančiška Asiškega št 20, I. nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo medn-štvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorclj lista .Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti1, vpisane zadruge z omejenim poroštvom, t Trstu, ulica sv. Frančiška Aaiškega št 20. — Telefon uredništva in uprave 9t. 11-57. — Naročnina zna3a: Za telo leto K 31-21* pol leta K 15-60. tri ttiesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo «a celo leto K 6 70, pol leta K 3*60.
Puiamczne števl&e po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na mllimet« v širokosti ene kolone. Cene: oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vl®| osmrtnice, zahvale, poslanica vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 via« oglasi v tekstu lista" do p« vrst K 20.— ; vsaka nadaljna vrsta K 31—. Mag oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek Edinosti* Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sa Izključno le upravi „Edinosti-. Plača in toži se v Trnu. Uprava In Inseratnl oddelki te nahafata v uLsv. Frančiška As. 3t. 20. Pošlnohrantlnlčm račui št. 811.05*
ZVEZHA ARKADHA POROČILA.
AVSTRIJSKO.
DUNAJ, 16. (Kor.) Uradno se razglaša:
Včeraj zjutraj so napadle ob Plavi in na obeh straneh Brente po večurni topovski pripravi naše armade Italijane in njihove zaveznike. Armadna skupina ieldinaršala Boroevlča je na številnih krajih Izsilila prehod čez visoko Plavo. Armadni zbori gen. polk. \Vurma so po premaganju srdite protiobrambe pri St. Doni dl Plavo in na obeh straneh proge Oderzo—Treviso zavzeli na široki fronti sovražne postojanke. Čete gen. polk. nadvojvode Jožefa so sc nepričakovano polastile ob-brambnih naprav na vzhodnem delu Montella in so > drle v to visoko planoto. General konjenice, knez Schonburg. je bil tekom prehoda njegovega armadnega zbora ranjen z granato. Število ob Plavi ujetih mož znaša 10.000, topov je bilo prijavljenih dosedaj okoli 50.
Tudi prvi naval na obeh straneh Brente je bil uspešen. Potem ko so naše čete premagale racčen sovražen odpor in vse ovire razklanega, gozdnatega gorovja, so vdrle na več krajih notri v tretjo sovražno postojanko, pri čemer so ujelo 6000 Italijanov, Francozov In Angležev. Na ta način pri-borjene uspehe pa smo zamogli obdržati le deloma. Vzhodno Brente smo morali goro Raaiero % sled močnejših, s krilnim topovskim ognjeni pod-piranih protinapadov sovražnika zopet izprazniti, dočlm so Italijani na severnem pobočju Grappe zaman uaskakovati nase tamka) v prvih črtah močno zastavljene bataljone. V gozdnih pasovih Sedmih občin so naleteli naši polki na od zaveznikov že prejšnje dni pripravljeno napadalno skupino. ki nas je prisilila, da smo izpraznili del že osvojenega ozemlja. Pri Rlvl, v odseku majorja nadvojvode Maksimilijana, smo Iztrgali Italijanom Dosso Al to.
V	ozemlju Adamella so priznane visoko-gorske stotnijc zavzele Corno di Cavento, ujele sto mož in tiplenile tri sovražne lopove.
V	Albaniji je bil dne 14. t. m. nov napad Francozov v dolini Devoiija odbit.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO.
BEROLIN, 16. (Kor.) Veliki glavni stan javlja:
Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča
Rnprehia: Jugozapadno Merrya in severno Bethu-na so bili angleški delni napadi, tekom katerih Je sovražnik zapadno Locona vdrl v naše sprednje črte, odbiti po boju iz bližine.
Na ostali fronti je bilo pehotno delovanje omejeno na poizvedovalne boje. Topovski boj je oživel zvečer severno Lysa. severno Scarpe in na obeh straneh Sorarae.
Armada nemškega cesarjeviča: Manjši pehotni boji na bojišču jugozapadno Noyona. Južno Alsne sc je nadaljevalo zvišano bojno delovanje. Moćni napadi Francozov proti Dommieresu so bili s protisunkom izjalovljeni na višini zapadno Dom-mleresa. Istotako se je izgubonosno razbil proil našim črtam v gozdu Villers Colterets izvršeni napad.
Poročnik Wenckhoff je izvojeva! 34. letalsko z-iiago.
BEROLIN ,16. zvečer. (Uradno.) Z bojnih iront nič novega.
prvi generalni kvarfirmojster pl. LudcndorfL
BOLGARSKO.
SOFIJA, 14. (Kor.) Zapadno Ohridskega jezera in Južno Dobrega polja obojestransko povečano topovsko streljanje. V ozetulju Moglene so se sovražne uapadalae četo poizkušale približati eni naših sprednjih postojank, a so bile pregnane z bombami. Južno nmiie od časa do časa živahno topovsko streljanje. Vzhodno Vardarja in v nižini pred našimi postojankami jugovzhodno Serresa smo ru>.pršili angleške iti grške poizvedovalne od-
; Jelke.	_______
;	DOGODKI NA MORJU.
BERoLiN, 16. (Kor.) Eden ašiii podvodnlkov je potopi! vnovič v Atlantskem morju tri parnike, skupno 28.009 ion, med njimi oboroženi ameriški parnik President Lincoin« (18.000 ton), čigar posadka, 40 oficirjev in o50 :nož je poginila.
ORLANDO O NAŠI OFENZIVI.
CURIH, 15. (Kor.) Na današnji seji italijanske zbornice je naznanil ministrski predsednik Orlan-cio, da je pričel sovražnik danes ponoči ofenzivo. Lahko se reče, da je vsa fronta zapletena v boj. Ob 3 zjutraj se je pričel strahovit bombardma, ki mu ie ob 7 sledil na vsej črti pehotni napad. Zadnja, do ene popoldne prispela poročila pravijo, da se italijanske čete sijajno upirajo. (Izredno živi lino. dolgotrajno odobravanje ob udeležbi tribun.) Orlando ie nato nadaljeval, da resnost mo-
P O D I. I S T E K.
Rnrran. Iz francoskega prevedel A. R.
—	Da, gospod baron.
—	Reci mi oče.
—	Da, oče....
—	O kako dobro mi de to sladko ime! Hann*-bal, srečna bova. /
—	Verjamem, oče.
—	Jaz pa vem gotovo. Pojdi sin inoj. Baron je vzel svečnik z mize, odprl stranska
vrata ter stopil na hodnik, bogato opremljen s slikami, umetninami in drugimi neobičnimi stvarmi. Na koncu hodnika je odprl druga vrata in popeljal llannlbala v majhno, ljubko sobico, ki je bila obložena z bledobarvno svilo in je bila podobna damskemu budoarju.
—	To je zasedaj tvoja soba, — je dejal baron smehljaje se; — mislim, da ti bo udobno tu?
—	Krasna soba! — je odgovoril Hannibal.
—	Ne, ne. Zate, dragi moj sin, najdem drugo. Davi še nisem vedel, da mi nebo nocoj pošlje sina. Lahko noč zasedaj! Vlezi se, spi in počivij dobro, kajti jutri imava veliko opravil.
Objela sta se ponovno in baron je odšel. • Hanniba! si ni niti prizadeval, da bi si razjasnil vse te dogodke, ker se je bal. da ne bi Izgu-
gočne bitke ne dovoljuje nobene bahavosti. Zbornica bo sprejemala poročila z dostojanstveno resnostjo, z ono resnostjo, ki se opira na zaupanje v naše ravnotako skromno, kakor hrabro poveljstvo (živahno odobravanje) in nase vojake. Lahko rečem, da nisem nikdar dvomil o hrabrosti in zvestobi naših vojakov. (Ponovne navdušene manifestacije.) Chirarda (Furlanija) je izjavil imenom poslancev iz zasedenih ozemelj, da ne bodo nikdar privolili v mir, ki ne bi ugodil vsem upravičenim zahtevam. In je nazdravljal italijanskim vojakom.
RIM, 16. (Kor.) Agenzia Štefani poroča: Po poročilih ministrskega predsednika Orlanda v zbornici in v senatu je glasom poročil -vrhovnega poveljnika do J zvečer slika sledeča: Bitka se nadaljuje s srditostjo. Pritisk sovražnika je na vseh točkah napadene fronte, t. j. od asiaške planote do morja, vedno enako močen. Odpor naših vedno jako hrabrih čet ne dopušča sovražniku, da bi prekoračil črte največjega odpora. Bitka se nadaljuje v prvih črtah z menjajočim se uspehom. Naše čete so izvršile več protinapadov, izmed katerih se je nekaterim posrečilo, da so vzpostavili prvotne postojanke.
ANGLEŠKO POROČILO Z ITALIJANSKEGA BOJIŠČA.
DUNAJ, 16. (Kor.) — Uradno angleško poročilo z italijanskega bojišča pravi: 15. t. m. ob treh zjutraj se ie pričelo avsiroogrsko bombardiranje na vsej fronti od morja do Adiže. Sledili so mu pehotni napadi, ki so trajali ves dan. Angleško fronto so napadle štiri avstrijske divizije. Na desnem krilu se je napad popolnoma ponesrečil z zelo težkimi sovražnimi izgubami. Na levem krilu je sovražnik vdrl v našo črto na nekaj nad 2500 jardov Široki fronti kvečjemu 1000 jardov globoko. V tem delu fronte smo ga zadržavali ves dan, in je imel zelo težke izgube.
Proti vrnitvi nemških kolonij.
ROTTERDAM, 15. (Kor.) rMorning Post« opozarja na to, da ie želja vseh ob Tihem morju na-hajajočih se držav, da se prejšnje nemške kolonije nikakor ne vrnejo Nemčiji. Med ministrskima predsednikoma Avstralije in Nove Zelandije vlada gotovo nasprotje v naziranju, kaj naj se zgodi s kolonijami. Avstralski ministrski predsednik Hughes ne bi imel nič proti temu, ako bi prešle v last te ali one prijateljske vlasti, samo da se ne vrnejo Nemčiji. Ministrski predsednik Nove Zelandije Massey je nasprotnega mnenja, naj se priklopilo angleški državi.
Socialistična konferenca v Haagu.
DUNAJ, 15. (Kor.) »Sozlaldemokratische Kor-responaenz* poroča: Predsednik mednarodnega socijalističnega komiteja Trselstva bo imel povodom predstojećega kongresa angleške delavske stranke konferenco s socijalisti entente. Da dobi pred svojim odhodom stike s socialističnimi strankami osrednjih vlasti, je povabil iste na konferenco v Haag. Vodstvo avstrijske nemške socijalne demokracije je sklenilo, da se odzove povabilu. Poslanca Seitz in Ellenbogen odpotujeta jutri v Haag.
0 dogodkih v Praži In o Jugoslaviji.
(Zvršetek članka dr. Turne.)
Vsled absolutističnega pritiska leta 1914 in potem vsled izjave 30. majnika je češka socijalistična stranka vedno bolj pridobivala na terenu med masami ijudstva; na drugi strani je v ustanovitvi demokratične stranke Kramafa in Rašina videl Klofač naskok na njegovo pozicijo med »malimi ljudmi*. Tako je bila narodno-socijalna stranka, ki jo je vodil on, prisiljena, da se je proglasila za mednarodno-sociialistično na podlagi razrednega boia, odločivši s tem buržoazijce od »malih ljudi«. S tem ie bil narod češki razdeljen v dva razreda: na eni strani narodni buržoazijci Krama-revi, na drugi »mali ljudje« Klofačcvi in del indu-strijalnih delavcev Nemčevih. Ta razdvojenost se se je pojavila tudi na praških slavnostih, prirejenih po Kramžru, očividno v to, da se njim v prilog naščuva nacijonalistični fanatizem velike mase. Prisiljeni po tem gibanju so se morali narodni in demokratični socijalisti izjaviti v prilog proslavi kulturnega dogodka; da pa iztaknejo kontrast med slavnostjo, kakor jo je hotel Kramar, se s kulturnimi slavnostmi spojili načelo samoodločbe narodov in borbe za svobodo zatiranih narodov. Te okolnosti jo poznal sodrug Pittoni, sta jih poznala sodrug Kristan v Ljubljani in sodrug Go-iouh v Trstu. Da torej govorimo s Puecherjem, je Pittoni ohranil svoje demokratično devištvo.
bil pameti. Vlegel se je vkljub svojemu razburjenju in je kmalu zaspal, toda spanje so mu vlile
čudovite sanje.
Tzpočetka se mu je zdelo, da izvršuje svoj samomorilni naklep. Videl se je, da stoji na mostu, in čutil ie, kako se je vrgel z mosta in lebdi med zvezdnatim nebom in temnimi Seninimi valovi. V trenutku, ko se ie doteknil temne vode, je hipoma postala vsa svetla iu blesteča. Reka se je izpremenila v šampanjec, po katerem so namesto rib plavali pečeni fazani. Hannibalu se je zazdelo, da ga dvigajo s cvetličnimi girlandami in je veselo korakal po vodi, preko katere je prišel s suhimi nogami do brega, kjer ga je čakala ljubka kočijica, v katero se je vsedel. Komaj se je vsedel na mehke blazine, je že zagledal poleg sebe barona, ki je udaril z bičem po konju, kateri pa je bil le napol konj, napol pa zmaj, ki je dirjal z bajno hitrostjo. Po nekaj trenutkih je voz obstal. Hannibal in baron sta se nahajala v vznožju lestvice, ki se ji je drugi konec izgubljal v oblakih.
— Morava tja gori, — je dejal baron.
_ Torej naprej! — je odgovoril Hannibal, ia
začela sta plezati po lestvici.
Plezala in plezala sta, toda lestvica je očividno rastla pod njunimi nogami. 2e je ležala zemlja pod njima kot majhna črna točka. Konca pa ni bilo videti. Sanje so začenjale postajati grozne. Hannibal je težko dihal, prsi so se mu krčevito
omadeževala pa sta je Kristan v Ljubljani in Go-Iouh v Trstu; ne sarkastično devištvo, ki je hoče Puecher, ampak devištvo neomadeževane proie-tarske sile.
Mi slovenski socijalist! morami naravnost priznavati, da je Trst že nad dve tisočletji narodno latinsko-ltalljanskl in da se je leta 1382 združi! z Avstrijo kot avtonomno in svobodno mesto, da so se še leta 1550 mogli »oratorji« Trsta pogajati direktno in svobodno z vpanjlmi državami kot predstavite! ji svobodnega mosta, ter da je bilo še leta 1848 svobodno mesto tržaško priznavano celo na Dunaju. Narodna neodvisnost, pravica samoodločbe mesta tržaškega Je torej neoporečna. In le tedaj, če priznavamo te pravice italijanskega naroda v Trstu, in izjavljajoč istočasno, da edina metoda za njih udejstvovanje je mednarodni boj, bi imel predstavitelj jugoslovanske socijalistične stranke možnost za udeležbo na slavnostih v Pragi iu v Trstu.
Ce je šel Cone! v Prago, je šel kot Italijan Trentina, žrtve brutalnega zatiranja po nemškem šovenizmu v Tirolu; je šel, da bi našel opore med zatiranimi narodi Avstrije, proti prepotenci Nemcev in Madjarov. V tem bi imela prav sodruga Pittoni in Puecher. In imei bi prav sodrug Puecher, ko se Izjavlja za udeležbo italijanske socijalistične stranke na praških slavnostih. če bi res odgovarjalo dejstvu, da so imele slavnostl v Pragi edini namen čiste in iskrene manifestacije zatiranih narodov.
Zavedam se, da se bo ta moja izjava slabo tolmačila od strani mnogih mojih sodrugov; getov sem, da bom, kakor vsikdar. napadan od slovenskih nacionalistov radi teh mojih svobodnih besed; ali čutim tem bolj kot dolžnost, da jo podajam, v kolikor vem, da nacfjouallstična rešitev narodnega vprašanja nI nikjer tako nemožna kakor v Primorju in v Trstu kjer sta oba naroda, italijanski in slovenski, kot zapfelcsa drug v drugega. Nikjer se nam ne kaže na tako jasen način pravična in možna rešitev edino ie na mednarodni podlagi, in da vsaka druga rešitev, nacijonalistič-na in šovenističua, ne bo nič drugega, nego škoda za svobodo enega in drugega naroda.
Čutil sem dolžnost, da posežem v to razpravo, ker slednjič tudi jugoslovanska socijali stična stranka v Ljubljani ni imela poguma, da bi precizirala svoie socijalistično stališče ter da bi izjavila, da je vsakemu predstaviteliu stranke v dolžnost, da, udeleževaje se manifestacij v proslavo deklaracije s 30. maja, precizira edino možno pro-Ictarsko taktiko, to je, mednarodno, revolucionarno in razrednega boja. Kajti vsako potajevanje v tej stvari je le na škodo proletarskega gibanja, pa tudi na škodo gibanja za resnično ia popolno svobodo narodov. Edino le neizogiben boj za socijalno in materijalno svobodo rnore zajamčiti obstanek malih narodov. Edino le klic zatiranega človeka: vproietarci sveta, združite se!« — more rešiti humanost pred nacionalističnim in kapiia Hstičnim ponižanjem, katerega soobstanek je do-kuzaia grozna vojna.
Sodrugi italijanski in slovenski, strnite svoje vrste; ne proslave in besede, marveč tiha vztrajnost onih, ki hočejo biti pripravljeni za neizogibno bodočo akcijo! \
Dr. Otio Sieinuenite? o sedenji nemiKl politiki.
Poslanec dr. Steinwender ie v taboru avstrijskega nemštva neka posebnost, samotar, čudak, samovoljnež. Ne plava rad s splošno reko. Zato tudi ni doslednost njegovo najkrepkeje svojstvo. Piše rad, mnogo in o vsem in v nemške liste različnih političnih barv, da le iztica svoje separatno mnenje. Kakor že zahteva predmet, ali vprašanje, ki je slučajno v razpravi. Dciies piše v »Tages-ptistic, jutri v :=Neue Freie Presse*, pojutršnjim v AViener Tagblatt«. Zato so njegova naziranja, ki iih poki ada v nemške liste, cesto v protislovju med seboi. Včasih je silen nemški radikalec, da stoji »vredno« ob strani kakega Wo!fa, potem pa piše zepet kaj pametnega, kar bi mogli podpisati tudi mi. Vsekako pa je dr. Steinu-ender ena bistrih glav v nemškem taboru, ir. pa ena :— in to pomenja mnogo ob kvalitetah današnjih nemških gromovnikov — poštenejših pojav. To, kar piše, sicer ni vsikdar izraz ustaljenega naziranja, marveč izhaja iz njegovega nagona do oponiranja^ aH ima to prednost, da tn pa tam odkrito goveri r.n adreso Nemcev, četudi iim tie zveni prijetno na ušesa.
Danes se zdi, da je vse avstrijsko nemšlvo zbrano v zbor brez nesoglasja, brez disharmonije, brez distonacije. Naj jim ie tud! stališče skupin različno, naj jih tudi ločujejo politična ali kulturna nazir^ja, naj so si tudi osebne ambicije še ta-
ko navskrižne, v enem pa so vsi edini: vsi so se zapisali v knjigo politike, ki gre za tem, da nem-štvo gospoduj v tej državi, da Avstrija bodi nemška, aH pa — naj jc ne bo! Saj vedo v tem slučaju, kam se jim bo nasloniti!
Dr. Steinwender pa je nezadovoljen s to politiko. In sicer hudo nezadovoljen. Rezka je beseda, s katero izreka svojo sodbo v članku, ki ga je priobčil v graški »Tagesposti«. Trdi, da je tej nemški politiki usojena brezplodnost.
Cujmo ga! Parlament je odgoden in nemške stranke molče in posamezni poslanci tudi. Politično življenje pa sc ne da odgoditi! Odigrava se nadalje na nemških volkstagih, ki pa ne prinašajo nič novega, marveč le zbirko prastarih zahtev. In vse je nejasno in v protislovju med seboj. Nejasno In protislovno ie tudi stališče teh nemških zborovanj napram državi!!
To so dragocena prlpoznavanja. 2c konstatacija, da je stališče, ki jc zavzeniljejo na volkstagih napram državi — nejasno! Normalni možgani bodo razumeli to SteInwenderjevo izjavo le tako, da Nemci nočejo aH ne morejo naravnost povedati, ali so za, ali proti državi! Kako se strinja to s krikom po nemških listih, da so oni edini zanesljivi stebri, ker da so oni edini brezpogojno za državo in da jim zato gre tudi vodstvo in gospodstvo v njej?! Steinwender pa ne priznava te premise — tiste brezpogojne zanesljivosti — in zato pada tudi zaključek, ki ga izvajajo iz te, po Steinv/cnderju zanikovane premise! — In potem apostrofa, ki velja v prvi vrsti šefu sedanje, — kakor se izraža »Arbeiter-Zeitung« drastično
_ od vseh begov zapuščene vlade, g. Seidlerju:
da se namreč politično življenje ne da odgoditi kakor odgaja on parlament. Nasprotno: duševno razpoloženje v političnem življenju ustavne države je tako, da odtekanje tega glavnega temelja ustavnih pravic le poojstruie in zastruplja politično življenje!
Le v eni točki — nadaljuje Steinvender — je soglasje v vedenju volkstagov: v nasprotnostl proti sedanjemu nemškemu parlamentarnemu zastopstvu! To uasprotstvo ni naperjeno proti po-edinim poslancem, marveč je večina volilnih o-krajev nezadovoljna s svojimi zastopniki, z vsem nemškim zastopstvom brez raziike strank. Stein-vvender kliče Nemcem, da sedaj bi že morali uva-ževati svojedobni vsklik grofa Taaffe-a: »Pojte domov in razmišljajte o tem!« Marsikateri korak, ki so ga storili Nemci pod Sttirgkhom, Clarnom in Seidlerjem da se je dal še opravičevati z nekim uspehom. Ali Nemcem da nedostaje enotne velike poteze, ujedinjenja v jasni misli, ki bi prežela vse ljudstvo. Sedaj da nimajo Nemci nobene stranke, marveč šestero strank brez vsake organizacije. Vsak poizkus za ujedinjenje ponesreča. Zato je danes pripadnost h kaki stranki za Nemca le breme. Čc hočejo Ncmci voditi liržavo, morajo biti tudi organizirani za vodstvo. Potem šele bo ljudstvo poslancem zaupalo tudi tedaj, kadar ne igrajo z odkritimi kartami. Steinv/ender zaključuje Poboljšajmo sami sebe!
Dr. Steinvvender bi torej hotel zdraviti sedanjo bolno politiko avstrijskih Nemcev. Bistra glava, ali slab političen zdravnik. Bolezen vidi, ne vidi pa pravega vzroka bolezni. Hotel bi odpraviti le vnanje znake, ne vidi pa, ali noče videti provzro-čiteija. Politika, ako naj bo vspešna, mora imeti etično podlago v opravičenosti in pravičnosti stremljenj. Mora imeti dobro oko, pravo merilo za dejanske razmere, za moči, s katerimi razpolaga ona sama, in za one. s katerimi razpolagajo drugi! Velja-Ii to za pretenzije sedanje nemške politike? Nikakor ne. Zastopa manjšino v državi, a zahteva vse beneficije večine; ima večino državljanov proti sebi, vendar hoče gospodovati nad njo. Ta večina reklamira tudi za-se vse pra vice in koristi, ki jih more in mora nuditi država svojim državljanom; nemška manjšina pa ne le da odreka večini le pravice in koristi, marveč noče dovoliti le-tej niti svobodnega diha! Nemška manjšina hoče sama, in izključno sama, sedeti pri obloženi državni mizi in odtiska večino v kot. — Taka politika je krivična brez moralnosti, brez stvarnega in etičnega oslona. Je produkt nedostatka v nemški politiki, da nima merila za lastno in moč drugih, za faktične razmere, za dejstva, ki Jih ona ne more izpremenlti In bi zato morala računati žnjimi! Zato jc ta politika bolna in potre buje — »poboljšanja«, da govorimo z drom. Stein-\venderjem!
Toda, mož ostane slab zdravnik, dokler bo videl vzrok bolezni h v vnanjih vidnih znakih; v pomanjkanju organizacije. V svoji notranjosti, po svoji vsebini, mora postati nemška politika drugačna. Svoje zahteve mora urediti tako, da bodo imele oporo v pravičnosti, v morali, v etiki. Do kier se ne prerije do tega izpoznanja, ne bo plodna, ker bo imela moč drugih narodov proti sebi!
Saj avaja nemška politika to svojo slabost s tem, da hoče zmagovati in vspetl vedno le s pomočjo činitelje v, ki so izven ujel Država pomagaj, Mad-jari pomagajte, generali pomagajte, neka izvestna, druga država naj pomaga! Kaka politika je to, če se kaže vedno ničla, pred katero naj šele drugi postavljajo enojko, da bo veljala za deset?! Taka politika je oslabljcnec, ki mu morajo drugi dati — berglo
Tisti drugi činitelji zainorejo res mnogo. Ali, enega ne moreio: paralizirati, razveljaviti sil, živih organizmov, ki se opirajo in se — to je absolutna gotovost — bodo upirali nemški politiki v Avstriji, dokler bo taka, kakronja je doslej. Toliko moči ima pač, da drugim greni življenje, nima pa moči, da bi te druge udušila, da bi uklonila njih odpor. To jc bolezen neir.ške peLtikc, ki naj bi jo vsaj skušal zdraviti — zdravnik dr. Steinvender!
dvigale. Končno pa je vendar minila ta muka. Carovna lestvica se je izpremenila v mramorna-te stopnjice. Odprla so se zlata vrata, izza katerih so prihajali blesteči žarki. Sladek vonj in ljubki glasovi so ju objeli. Baron Je prijel Harnš-bala za roko in ga je popeljal v razkošje Mohamedovega raja —--— —
DRUGI DEL.
I.
Grof Rafael. Bilo je deset zjutraj, ko se je Hannibal prebudiL Prvit renutek se nI zavedal, niti kje se nahaja, niti kaj se je godilo preje. Polagoma pa se n:u je začel vračati spomin in vesel smešek me je zaigral okoli ustnic, ko Je pošcpetal:
_ Ne razumem vse te stvari, toda ne škoduje
nič.
Obenem se je tudi ozrl po svoji obleki. Obleka jc izginila s stola, na katerega jo je položil zvečer. Namesto nje je bil pripravljen lep spalni plašč, široke nankingaste hlače, srajca iz nizozemskega platna, obrobljena s čipkami, svilene nogavice, grška čepica in izvezene papuče. Na nočni mizici je ležala lepa ura z zlato verižico. Poleg ure jc ležala listnica iz črnega marokina in rdeč svilnat mošnjiček. Hannibal je najprej segel po mošnjič-ku. Našel je v njem petdeset cekinov, v listnici pa štiri bankovce po 500 frankov. Na lističu, ki ga ic našel v listnici, Je bilo napisano: »Za male iz: datke mojega Hubega sina Louisa Hannibala.;
Moji vtisi iz dobe vojne.
Spisal H. Jerkič.
(Dalje)
2e smo se okrenili, že se hoteli vrniti, a tedaj je zadonelo votlo in strašno v tiho noč, da jc zavel mrtvaški dih čez poljane in so utihnili vsi sladki glasovi in je onemenela tožba domovine. Sli smo — molče, s sklonjenimi glavami kot mrtveci, ki odhajajo iz dežele življenja in solnca v kraljestvo teme in senc.--— —--—
Dolga, dolga vrsta ubogih pregnancev se vije pred nami do postaje. Vidimo možiča s sodčkom rujne ga vinčka pod pazduho. Oj ti žlahtna briska kapljica, ki si mu sladila grenke trenutke življenja! Sedaj mu slediš, v mrzlo tujino in ob tvojem blesku se bo ogrevala njegova duša in, vstajala bo pred njim hišica na holmcu, vsa prepletena z zlato trto in z razkošnimi žariti našega juga. Za njim se vlečeta starček -in starka, vsak v eni roki kletko s kanarčkom, v ditigi pa torbo, iz katere pogledujejo šegavo v tuji svet lonci, krožulki, noži in drugi begunčkl. Revčka! Kako težko sta se pač ločila od svojega bornega, a vendar tako ljubega stanovanja, kako težko sta zapuščala svoje revno pohištvo, a njim stare, drage prijatelje, njih ponos in trud mladih let. In sedaj — kaj bo z njimi? Ali jih ugleda jo še kdaj ntih oči, ali jih pobožajo še kdaj njih vele roke, ali pa uniči en sam trenutek ves trud njihovega
HekollKo o^oeors u o&ramDo.
G. F. Govckar, viši mag. komilsar v Ljubljani in bivši intendant dei. gledališča v L j ubija i. i, je doposlal našemu uredniku g. M. Cotlču daljše pismo z ozirom na očitanja v x Edinosti« od minolega ponedeljka v Clr.nku 3Naše kulturno življenje v vojni«. Pa zadostimo zahtevi lojalnosti in objektivnosti, posnemljcmo iz pi -:'a markantueje pasaže.
Nerad prlmem pero in propria causa. Br;.niti se ml ni treba: vzemite v roko zgodovino, na:le dnevnike. Tam naiđete, da sem jaz gojil vso di 1. > svojega ravnateljstva veliko opero (VVagncrja, Verdija, Puccinija, Leoncavalla, Smetanovo, Dvorska. Bijeta, Gounoda, Cajkovskega, Zajca, itd., itd. s prvovrstnim orkeslrom Slovenske filharmonije, da sem gojil n.-jfcolišo klasično in moderno opereto (Offenbach. Strauss. Mlllocker, Ileuber-ger, Lehar, Strauss, Fall, Albini, Jarno I. dr.) vedno operno, t. j. z opernimi silami, opernim zborom. opernim orkestrom, ter da sem se zavzemal za dramo kilikor najbolj možno, goječ klasično, moderno in slovansko ter slovensko dramo v toliki meri, da sem imel vsak tedenO) po eno noviteto ter po eno reprizo!
Nikdar nisem goii! kabareta, ker ga niti ne poznam. vselej pa z navdušenjem največjo umetnost, ki so je bili naši igralci in pevci le sposobni; nikdar ni bilo naše gledišče brez opere in drame, nego smo imeli vedno vse tri stroke v enakein razmerju. Drama pa jc vedno še prevladovala prav izdatno s številom predstav in novitet.
Dajali smo Shakespecerja, Goetheja. Schilierja, Ibsena, Bjornsona, Tolstega, Maeterlincka, Cehova, Hugoa, Echegaraya, E*' Ananzia, Wildcia, Hauptimnna. Sudermanna, Iialbcja, Bahra. Žuber-ta, Ililberta. Zapolsko, Sardona i. dr. Izmed Slovencev so prišli za moje dobe na oder: Meško, Cankar, Finžgar, Kristan. Funtek, špicar. Jelene, Kvedrova i. dr.	^
Moja opera in opereta pgd^kapeimkoina Tali-cLcm iu Reinerjem jc bila nalboljša! To Vam potrdi vsa Ljubljana. Iu moja drama pod Nučičem ii bila nad vse častna! A vse to smo imeli, dragi kolega, za 32.0*30 K mestne podporice!!! Dancš sam sttmiin, da je bilo to mogoče.
Seveda smo dajali poleg visoko umetniške drame tudi glupe burke. A dajali smo jih le na zahtevo občinstva iu da smo imeli vsaj včasih poln> blagajno. S samo umetnostjo bi bili takoj zmrznili. Ce komu, ie bilo vselej meni žal, kadar so morale priti na oder burke namesto literature. TodV ukloniti sem se moral publiki, kakor se uklanja vsak gled. ravnatelj! Da srno imeli po krivdi kakega lenuha tudi slabe predstave. Je gotovo.
Tudi opereto smo gojili (in bomo!), gojili le zaradi kasa in široke publike, ki se hoče ali ?a-t bavatl, ali sploh ne gre v gledališče. Sicer pa ie gledališče za publiko, ki ga plačuje.
Ko sem odstopil jaz, so prišli za mano prof.j Kobal, prof. Hubad in pesnik O. ZttpančlC. In M. so gojili prav tako, kakor jaz, opero, opereto inj dramo. Dii, gojili so tudi burko In glumo, ponav-< Ijali moje opere, ponavljali moje operete, IzKopnliJ najstarejše »bedarije«, samo da bi napolnili kaso.-Morali so, kakor sem moral jaz!
In potem je bilo našega* teatra — konec.
Jaz sem poteni posredoval v Zagrebu, da soi nam posodili g. Ig. Borštnika, ki je vodil vsaj šc* dramsko (večinoma veseloigrno in burkasto) se-i zono, — jaz sem pridobil zagrebško opero in opereto, da nam je prirejala vsak mesec p-> 6 pred-: stav in — jaz sem vodil to stagiono.
Nato je prišla vojna in 4 leta Stefetov kino. Vsa je javkalo po mojih sezonah, vse moledovalo tue-ne, naj oživim našo mrtvo Talijo. StirI lita smo bili brez gledališča I In mene so prosili rešitve!
življenja? — Mimo njih stopa elegantna gospica in pritiska k sebi svoj najdražji zaklad — klobuček v velikem ovoju. Oj ti prelepi klobuček, kako. krasno pristojaš obrazku in kolikokrat si se že zibal po vseh šetališčih, in sedaj, v tem strašnem trenutku, naj bi ostal sam. neobčudovan in slednjič naj bi krasil še zmršeno glavo kakšne Kala-brežinje? O ne — za Boga. tega ne! In zato si, moral postati begunček tudi ti! In sto in sto sličnih prfzorov nam je nudila vrsta pregnancev.' Tako smo videli moža. ki se je sklanjal pod težo blazin. — Revež, «e vrneš H kdaj še z mehko blazinico v domovino, ali pa ti je že bela žena-usmiljenka izkopala slajše ležišče v tuji zemljici in ti za vselej otrla z oči grenke solze bcRu.i-skega gorja?!
Vlak za vlakom šviga mimo nas na krvave poljane in odnaša mlada življenja, brstečo pomlad, v naročje Smrti. Tužni spevi plakajo po zraku.
--Bošnjaki so, Dalmatinci, ki Jih zove bojni
klic prve na branik domovine. Ali ne vidite teme njih oči. ne vidite njih tuge. ne čutite boli, ki jo je vlila Usoda že ob zibelki v njih dušo? Kri Marka Kraljeviča sc pretaka po njih žilah, iskren in trden jc njih značaj, kot so iskrene in trdne skale Velebita, ponosen jim ie duh kot vzlet orla v jasnih višinah in njih srce je zvesto in ne pozna zahrbtnosti. In zato je njih Usoda večno rob-stvor zato jim hočejo duha uklcniti v spone večne teme fn *vojo značajnost, zvestobo svojega srca
Stran II.
V Trstu, dne 17. junija 1918.
In zopet — oi, sramota! — sem bil iaz tisti, ki sem oktobra meseca 1917 začel z akcijo za oži-votveriiev gledališča! Ne, ne baham se, le resnico pišem: jaz sem dosegel, da imamo danes že blizu H milijona K deležev in da bo v jeseni zopet otvorjeno naše gledališče. Ravnatelj Jadranske banke, Gustav Praprotnik, ravnatelj Kmetske posojilnice, dr. Janko Kersnik, odvetnika dr. A2-man in dr. Adiešič so bili tisti možje, ki so moj načrt izvršil' ter mi pomagali z idealno požrtvovalnostjo! Od oktobra doslej delam neprestano, pisarim, agitiram, prosim med Slovenci, med Hrvati po Zagrebu! ter med Cehi po Pragi za naše ljubljansko gledališče!
Nesebično vesel in srečen sem, da se je moja ideja udcjstviia na čast in kulturno korist ,celo-
kupnega naroda!
Že od oktobra m. 1. imam z oživotvorjenjem gledališča ogromno dela, a vse delani iz gole ljubezni za stvar ter nisem s tem ne le niti vinarja zaslužil, nego sem potrosil vsaj nekaj stotakov. Angažirati moram nanovo ves dramski, ves operni, ves operetni, ves tehnični personal in ves orkester.
Idealist biti je lahko, a ideale plačevati zelo drago. Jaz sem soliden realist, ki računa z dejstvi, ne s fantasteriiami, ki uresničuje možnosti, a se ne blamira z utopijami. Vi veste, da sem tak že od nekdaj!
In sedaj sem zopet intendant. Nerad. Uklonil sem se.
Dela bo ogromno! Delati bo treba noč in dan! Tako sem Vam pojasnil položaj, ki Vam je bil oči-vidno čisto neznan. Prosim, ne smatrajte mojih navedb za samohvalo, za baharjenje! Navedel sem Vam suha dejstva, ki Vam jih potrdi vsakdo, ki je poštenjak in brez strasti. Seveda pa imam nasprotnikov, kakor vsak javni delavec.
Predala kuriva.
PREMOG.
Popravljamo, da je premog po K i'46, ne pa po K 1'26, kakor je bilo včeraj pomotoma javljeno.
Pomankanje vode. Vladni komisar razglaša: Z ozirom na to, da se prebivalstvo kljub tozadevnim priporočilom nikakor ne omejuje v porabi vode in da je samo zelo malo hišnih lastnikov dalo popraviti pokvarjene vodne pipe, priporoča vladni komisar, da se prepreči v vročem letnem času pomankanje vode, iznova vsemu prebivalstvu, da naj kolikor mogoče skrči porabo vode, hišnim lastnikom in upraviteljem pa, da naj dajo popraviti vse pokvarjene vodne pipe v kuhinjah, straniščih, kopalnih sobah itd., kakor tudi varnostne peteline v hišnih vežah. Da pospeši popravo vodnih pip, daje občinska vodovodna uprava na razpolago vsem avtoriziranim instalaterjem potrebne usnjate pločice po lastni ceni. Ce bi pa ta poziv ne dosegel zaželjenega uspeha, bo vladni komisar, zavedajoč se nevarnosti, ki bi vsled pomankanja vode v vročem letnem času zadela mesto zlasti v zdravstvenem oziru, žal, prisiljen, da bo dal zapreti vodo v onih stanovanjih in hišah, kjer se ugotovi nepotrebna poraba vode.
S potovanja. Na Pragerskem kolodvoru bi zastonj iskal prostora, kamor bi položil svoje trudne kosti. Toliko je tu vojaštva in civilnih potnikov, da se ie težko gibati. Lahkoživk in vzrnovičev kar mrgoli. Na vratih voza, v katerega sem vstopil, so bili razpostavljeni štirje nemški »gospodje« in v sredi so imeli »gospodično« z zabojem. ki se je sukal na vse strani in siem branil vstop v voz. Kakor izvežb3u detektiv sem opazoval že prej na kolovoru razne uzrnoviče. iako tudi tu takoj ugenil, za kaj gre. Porinil sem gospodično, zaboj in nemške šmoke v stran ter Še! v voz. Nemci so vpili, a dotekniti se me niso upali. Takoj, ko je vlak odšel, se je v vozu razglasilo, da je neki revež »izgubil« 90 kron, in drugemu so prerezali suknjo na levi strani, misleč, da se polaste listnice, kar jim pa ni uspelo. Vse to in kar bi bilo sličnega, navajam zato, da se bodo vedeli ravnati oni, ki morajo s trebuhom za kruhom v teh težkih časili. Povedati moram 5e, da živil v okolici Pragerskcga ni, in ako se kaj dobi, je neverjetno drago. Na Zidanem mostu je Čakala ogromna množica brzoviaka. Ker pa je bil ta že zaseden, je blagajna odrekla izdajo novih listkov v vozove, a ker je bilo že vse polno in ker listkov n vozove, a ker je bilo že vse polno In ker bo hoteli vsi v vozove, se je le malo komu posrečil vstop. Možje, žene In tudi gospe v klobukih so se kobacali skozi okna v vlak! Da nI vse le borba za polento, bi se človek zabava! — tako pa je ta slika nekaj groznega! Ker obeta letina povsod dobro, upam, da bo prihodnje leto boljše. Od Ljubljane do Postojne smo bili v kupeju sami Slovenci, neka dalmatinska Hrvatica in neki Ko-Cevar. Imeli smo vrata in okna odprta. V Postojni ste vstopili dve Nemki in ste takoj hoteli zapreti. Da nij-te biti Nemki !n dn ne bi bili nastopili gospodovalne, kakor je nemška navada, bi jima bil
ugodil, taki pa sem odločno odklonil, da bi se jima pokorili, dasi sta bili dami. Kočevar je pihal. Rad bi se bil potegnil za svoje rojakinje, a ni se
upal, ker je opazil, da smo preveč naklonjeni »prijateljem«! Ko sta v Št. Petru dami izstopili, se je Kočevar vdal, da zna laški. Na slovenska in hrvatska vprašanja pa je ostal gluh. Govoril je v takem tonu, da bi ga bili prav lahko dali aretirati, da smo bili zlobni, kakor so Nemci. Našega cesarja je enostavno odstavil in namesto njega postavil Viljema. Tudi proti Čehom je zabavljal, a dobil je odgovor, kakor ga je zaslužil. Bog ne daj, da bi se Slovenec predrznil govoriti, kakor je govoril ta Kočevar! In pri vsem tem — srno mi veleizdajalci — Nemci pa «s!!! — Sedaj si pa izravnavam kosti od neznosne vožnje, naslajajoč se na par kilogramih masti, ki sem jo dobil po 50 kron kilogram. In to na Štajerskem! — Berač.
Upravo kr. hrv. dež. gledališča bi opozirili na neko stvar, ki v prizadetih krogih vzbuja precejšnjo, in mi dostavljamo, opravičeno nevoljo. V Trstu je precej vojaštva, zlasti med moštvom, ki bi prav rado zahajalo k predstavam. Moštvo navadno ne razpolaga ravno s preobilnimi denarnimi sredstvi, in zato bi bilo pač umestno, da se mu stvar olajša z znižanjem vstopnine. Toda ne! Uvedla se je stvar ravno nasprotno. Častnikom in njim enakim se je cena za- sedeže znižala na polovico, moštvo pa mora plačevati celo vstopnino in tudi celo ceno sedežev. AH bi ne bilo narobe prav?
Dne 23. iunUa zaključi »Ljudski oder« svojo pomladansko sezono predavanj, katerih je bilo do-sedaj deset, s predavanjem o slovenski narodni pesmi. Predaval bo prvak naših živečih pesnikov Oton Župančič. Menimo, da zadostuje to slavno, med nami toli priljubljeno ime, da bo v nedelj), 23. t. m., velika dvorana »Delavskega doma« Madonnina 15) nabito polna. Ni samo naša dolžnost, da pohitimo poslušat besedo našega pesnika, temveč je tudi naša dolžn'ost, da ga sprejmemo z ono navdušeno ljubeznivostjo In hvaležnostjo, ki sta kot pristno tržaški čuvstvl prišli že v pregovor. Kakor je aprila t. 1. naš najslavnejši pisatelj odnesel iz Trsta najboljši vtis o prisrčnosti tržaške publike, tak in še lepši vtis naj sprejme
v	nedeljo naš najslavnejši pesnik.
Sokol pri Sv. Jakobu. Danes, ponedeljek, ob pol 7 seja odbora In vaditeljskega zbora na Acque-dottu. K tej seji vabim tudi brate Člane, ki so v Trstu, posebno pa, da se je udeleže vsi odborniki, vštevši pregledovalce računov. Podstarosta.
Seja izvrševalnega odbora Z. J. 2. se vrši danes zvečer ob običajni uri. Ker je dnevni red iž~ r< io važen, so odborniki naprošeni, da se seje poluoštevilno udeleže.
Cesarjev dar vdovi Karla Linharta. Uradno se razglaša: Povodom smrti urednika »Štajerca«, Linharta, je dobil župan Ornig v Ptuju nastopno brzojavko: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je izvolilo Vaše naznanilo o smrti Linharta, katerega je Njegovo Veličanstvo Še le pred kratkim sprejelo, vzeti na znanje z odkritosrčnim obžalovanjem. Z drugo brzojavko je bil župan Ornig obveščen da je cesar določil, da se nakaže vdovi g. Karla Linharta Iz cesarjevih privatnih sredstev znesek 1500 kron.
Vojno - pomožni urad političnega društva »Edinosti« posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carlntla žt. 39, I. nad., na levo, in sicer, izvzemši nedelje in praznike, vsak dan od 9 in pol dop. do 12 in pol pop. Ob tem času je urad na razpolago strankam za vsakovrstna pojasnila in sestavljanje vlog v vojno-eskrbnih in raznih drugih zadevah. V slučajih potrebe bo poslujoči uradnik za stranke tudi osebno posredoval na pristojnih mescih
Zrlivala. Društvo »Ljudski oder« se najprisrč-nejše zahvaljuje vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da se je društvena domača zabava dne 8. junija tako dobro obnesla. V prvi vrsti stori to si. pev. društvu »Kolu« in njegovemu iz-bornemu pevovodji g. Mahkoti za brezplačno sodelovanje; potem gospe dr. Ferfoljevi in gospicam Lebanovi, Staničevi in Švagijevi za neumorno so-trudništvo. Zahvaljuje se sledečim tvrdkam in zasebnikom za darovana živila in pijače: Al. Ferfolja (110 1 vina), Bosdk (sod vive), Bratovž, Zerial— Pirjevec, Grižon, Lazar, Gorenjec in dr., J. Stoka, Ploder, Konda, Ferfolja Frančiška, Ursič, Kusterli-na, Ferfolja Marija, Grižonova. Miheličeva. Zupanova, Petrlčeva, Guličeva. Preplačila In daro
vi	so znašali: Salata Iv. 100 K, Zwečer (sped. dr. »Balkan«) 100 K, Rado Petrič 100 K, Gomzi Maks 100 K, gospa Pupovac 30 K, Matej Lovko 36 K, Rupena 5 K, Povh 4 K, Radolowicz 4 K, Antičevič 40 K, A. R. 30 K. Vsem darovalcem, ki so s tem pripomogli k razširitvi naše ljudske knjižnice ter vzdrževanju naših Javnih predavanj prav prisrčna hvala. -- Odbor »Ljud. odra«.
Mestna zastavljalnica. V torek se bodo dopol dne prodajale na iavni dražbi razne draeocenosti, zastavljene na razne prejšnje številke serije 172, popoldne pa nedragoceni predmeti (obleka in perilo), zastavljeni na zastavne listke serije 142.
K^filevpost in umet^os!,
Kr. brv. zagrebško deželno gledališče. — Zaj-čeva opera »Nikola Šubić-Zriniski« je našemu tržaškemu slovanskemu občinstvu že znana iz uprizoritve v našem slovenskem tržaškem gledališču. Velik del našega gledališkega občinstva pa jo je čul tudi drugje, na ljubljanskem, zagrebškem ali kakem drugem jugoslovanskem odru. Tržaško italijansko občinstvo jo je sedaj čulo prvikrat, in jo, sodeč po vtisku, ki smo ga dobili snoči v nabito polnem gledališču, vkljub vsem njenim hibam sprejelo zelo ugodno, kar je v delu samem pripisati pač r.aj;;ristnejši melodijoznosti starejše italijanske šole, na drugi strani pa vse hvale vrednemu izvajanju. Orkester ped vodstvom g. Krešimirja Bara-ttoviča je bik kakor vedno, izboren, zbori krepki, polni. Naslovna uloga Zrinjskega je kakor ustvarjena za g. VuŠkoviča in podal je res tudi siget-skega junaka mehkega srca a najtrdnejše volje v pevskem kakor tudi igralskem oziru kar najbolje. Posebej naj omenimo z globokim občutkom peto
romanco *G:e, kako divno sjaji grad----«, vzno-
sno »zaprisego« in pa dvospev z Evo (gca. Žls-čarjeva) v zadnji sliki. Ob najobilnejšem odobravanju so mu izročili krasen cvetlični nastavek s trakovi v jugoslovanskih barvah. Gca. Žličarjeva razpolaga s prav prijetnim, oblim mezzosopra-nom, ki ga zna tudi primemo uveljaviti, kakor je bilo tudi res v že imenovanem duetu z Zrinjskim in pa v duetu z Jeleno. Ga. Polakova, ki je snoči prvikrat tekom tega gostovanja nastopila v Trstu, v sopranski ulogi Jelene, je s svojim drugom g. Rijavcem (Juranič) dosegla najsijajneši uspeh. Dasiravno je bila zadnje dni glasovno toliko ne-razpoložena, da se je morala uprizoritev opere preložiti za par dni, srno vendar snoči čuli zopet vso ono milcbno svežost in srebrno čistost njenega giasu, kakor smo je biii vajeni že odnekdaj. pa naj je bil nastopni duet z Juraničem, romanca
»Gdje na tvrdu stancu brdu----«, duet z Evo, ona
ljubka »uspavanka« ali končni duet z Juraničem. Iz Juraničeve uloge naj poudarimo prav posebej njegov najgloblje občuteni snubitveni spev »Nisam ja bogata roda____« v drugi sliki, ob koncu
katere je biio poleg burnega odobravanja obilo cvetiičniii darov, med njiini nastavek s trakovi v narodnih barvah. Prav dobro sta rešila svojo nalogo tudi Alapič in Praprutovič. Imen obeh pevcev ne vemo, ker nam gledališko tajništvo še vedno ne pošilja gledališkega lista. V ulogi Sulej-mana se je zopet izkazal kot bas izbornih kakovosti g. Tošo Lcsič. tako prav posebno v spevu
»Čudno li krvca mi vrije----« in v končni molitvi
pred smrtjo: »Alah, čuj svog slugu«. V g. Jast-rzebskem (Sokolovič) smo čuli prvikrat junaškega tenorja, mogočen, poln organ, ki se je posebno uveljavil v spevu »Sad je vlast u mojih ruku.. pri čemer bi pa nikakor ne bilo škodovalo, če bi se bili opustili končni, iz naslednjega črtanega prizora dostavljeni takti. Zdravnik Levi — ime pevca nam je neznano — zasluži vso pohvalo. O zboru srno že rekli, da je v najpolnejši meri zadosti! svoji nalogi, a ne povedali bi vsega, Če ne bi prav posebej omenili tretje slike z »zaprisego« in končnega »U boj!« — ki je izzval tako viharno odobravanje, da ie zaglušilo ves orkestrov fortissimo »katastrofi*. Pohvalno naj omenimo tudi zbor vil v Jeieninih sanjah.
Zunanja oprema igre je bila, če upoštevamo razmere, prav primerna. Le žal, da je zaradi teh razmer odpadla vsa četrta slika — turški tabor pred Sigetom — z dvema mešanima zboroma in tremi plesi. Črtalo se je to menda zato, ker gledališče nima primernih priprav. Odpadel je tudi končni prizor v šesti sliki, kakor smo že omenili zgoraj. Cenzura očividno ni črtala ničesar, dasi-ravno se je raznesla že takoj Izpočetka vest po Trstu, da oblasi sploh ne dovoli uprizoritve »Zrinjskega«, kar se je pa — tudi po govorici, ki je šla od ust do ust — pozneje ublažilo toliko, da sta prepovedana »U boj!« in pa — hrvatska zastava. No. »U boj« se je pel, a hrvatske zastave, to se pravi, hrvatske troboinlce pa le ni bilo, temveč le neka temnordeča zastava z rdečimi in belimi, iz hrvatskega grba vzetimi kockami na siedi. Informirali smo se in smo izvedeli, da oblast v resnici ni prepovedala hrvatske trobojui-
moraio plačati za drago ceno. lu zato so njih suevi vzdihi, ki tožijo po zraku, solze so, ki padajo v našo dušo in rodijo tam rože — pasijon-ke. — Vlak za vlakom gineva v modre daljine, vlak za vlakom nam trga iz duše solzne vzdihe, In molitve, ki spremljajo Junake v krvavi boj...
Sedaj prihajajo. Ali jih ne vidite, otrok od bregov Vltave? Ali ne vidite solnca njih oči, ne čutite žarkega plamena njihovega srca? O dajte, dajte, da vas objamemo, dajte, da tonejo naše oči v vaše oči in najdejo v njih eno prekrasno misel, eno božansko željo, dajte, da se zaaskri naše srce ob vašem srcu in vzplameni v eni ljubavi, najsvetejši in najslajši, mogočnejši od tmin Smrti in vseh kosarstef naših sovražnikov. Dajte, d?, ojekleni naša volja v vasi volji in pije raje srnrii kelih kot da bi klonila in se udala. O dajte, dajte! A glej, jedva so okušale naše oči mile žarke bratske ljubavi, iedva so se dotaknile naše tiušc in izlile premogočno čustvo v večnolepo: »Kde domov mu}?«, že so izginili, že odhiteli naj-miiejži nam bratje v krvavo daljo. Tedaj se je vlegia noč v našo dušo, razblinile so se mehke sanje, čudovito vznikli cvetovi so se ospeli in tonili v jezeru žalosti in v njega globinah so u-inirali in izzvanjali zadnji akordi čarokrasne češke himne... A iz teme, glej, so vstajale počasi, kot jutranje megle, goreče molitve In so drhtele v višine: »Ohrani nam jih, čuvaj nam jih, usmiljeno Nebo!« — Noč je razpela svoja krila čez zemljo in vlila mehke sanje in tolažbo v izmučena srca. Vse je ležalo krog mene v globokem f.nu, in tedaj, v pokoju noči, se mi le odkrila baj-
na dežela. Temni, čudoviti gozdovi so zatrepe tali v mesečini, tisoč čarobnih glasov je zaSepe talo in zavelo preko duhtečih smrekovih vrhov in bele, mehke roke so se stezale k meni in va bile: »Ostani, ostani!« Ne, to niso bili gaji, obliti z mesečino, to je bil hram božji in tisoč in tisoč vernikov je klečalo v njem in pelo Stvarniku sla-vospeve. In gori na nebu ie svetila večna luč in lila mehke žarke na to blaženo krajino, in krilatci božji so plavali nad njo in sežigali kadila ter me vabili k molitvi. Toda zaman so bili vsi klici, zaman so vreli krasni akordi skozi jasno noč in iskali pota v moje srce. Planila je senca iz zatona zagrebla je svoje temne prste v mojo dušo in iz vabljala iz njih divje akorde boli in hrepenja »Domovina, domovina!« Solzno se je oziralo oko le nazaj, nazaj in ustnice so nezavestno šepetale:
»Tiha luna lasno sije, Duh moj misli na svoj dom. Srce zanj* ga strastno bije, Bog ve, kdaj ga videl bom!«
Saj tudi tam se je raztegalo nepregledno, temno tudi tam je trepetalo v jasni mesečini in glasov so valovili čez livade in dvigalo se je kadilo k ne bu. Toda to ni bil hram božji, to je tila bojna ra-v&n, in le angelj Smrti je plaval nad njo in vdi-hal svoj temni, mrzli poljub na jasna Čela. In himne miru niso trepetale skozi mehko ozračje le strašna simfonija smrti je šumela preko poljan in na nebu je govorila krasna plamenica svoj strašni »memento mori!« In zato je bilo moje srce disakord v tej nočni harmoniji in zato se moje
v Trstu. To ić tudi pričakovalo naše občinstvo in ni bilo malo razočarano, ko je videlo, da je »zgodovinska resnica« — drugačna.
Končno naj še pripomnimo, da je našemu listu gledališko tajništvo javilo pričetek predstave za S. uro zvečer, dočim se je pa v resnici pričela ob 7H in je zato velik del našega občinstva zamudil vso prvo sliko. Italijanskim listom se je javila stvar pravilno. Upamo, da v bodoče ne bo takih neljubih pomot.
Danes, »Tosca«.
v ponedeljek, ob 8 zvečer tretjič
Češko Budjevičiia Restavracija (Bosa-feova uzorna češka gostilna v Tustu) se nahaja v ul. G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
■ B
HALI @®L&m
BB HB
Kupujem
tm\m uma mm mm
Trsi, ulica Petroma t
se računajo po 6 sto t. besedo. — Mastno tiskane besede sc računajo enkrat več. — Najmanjša :—:	pristojbina znaša 60 stotlok.	:—:
Otročja
železna postelja se zamenja z živili. Naslov pove Ins. odd. Edinosti,
(Sirup kondenzirane »a mleka) najboljši pripomoček proti kroničnemu katara ia bolezni dihalnih organov Izdelnje lekarna Codermaz, Trst, Ulica Rlborgo 17. 1311
Kreozot
m v v
\ltz
m služkinja za vsa dela, proti dobri pl^či Jb in hrani. Predstaviti ulica Michelan-
227-4
gelo G4S, JMahne.
2 poročni postelji; vzmeti, 2 nočni omari, umivalnik z mramoijem, 2 chiffonier, omaro s 4 predali ter leva t ostelj, vzmet in žimnica. Solitario 29, I. n. Kranjc. 2314
PrOau se
naravna mineralne ootie Jižfi&s
v mirodili ici Cillia, ulica de le Poste 6. D 30

vsake vrste kuj)uje EabiČ Fran Llolino grande 20.	2310
bkat*
Pristni MM, uoseK sleSs:«
barvanje blaga; kolonjska voda, fotografiCni predmeti, krtačo, metle, paifemi, zobna krema it i. v veliki izberi v mirodilnici Cillia, Trst, Via dullo Poste G.	D 31
^r^rJifttitftlj Anton JerkiS posluje v svojem ateljeja rilliJ^rUSL v Trstu. Via del le Poste št. 10. 40
S „ _
„ vešč knjigovodstva, sloven-Iffc^ ske, nemške in italijanske korespondence, zanesljiv, samostalen delavec, išče v popoldanskih urah zaposlenosti. Cenjene ponudbe pod »Uradnik* na Ins. odd. Edinosti.	B 14
„IMorg Godina" SSLr-Kfti "E
pretio i) se prodaja v vseh ie&arnah.	D 16
vodo
(,,Silva" vrelec), žganje in vino razpošilja A. OSET p. Guštanj (Koroško). — Kupuje steklenice vseh vrst ter zamaške stare in nove
KUPUJEM
tC Ulll&Ml.Vt£ bf (vogal Barriera vecchia)
kupuje se: Vreče dc K 7.— vsi. ko Pletene odeje do K15.— kg. Cunje po . 80 vin. kg.
u. ce mi
ZOBOZDRAVNIK

Dr. J. Čerm£k
v Trstu, ulica Posie veccnie 12 vogal ulice delle Poste«
Izdiranja zobov brez bolečin. — Plombiranje. — UMETKI ZOBJE —

•iiisrviiiiOi^
Trst ■ Sla SiagloB Ič - M eW 03 S'aZVfeRU!?^! |
rrrrrr njTrarm*^ mm—
Vstopnina K t
polten iii IittlsR \

sasssEs^i
po najvišjih cenah. BUCHER, Trst, Lesni trg (Piazza delle legna 12,1, n.
troeiifce,
cigaretni papir in druge potrebščine za tobakame dobi se v veliki zalogi ANTONA STARY, Trst, . *i*i	»Hca deli' Istria št. 12
ce. temveč da je intendanca sama nkrentla tako, _ p0§jijatve na deželo pO povzetju. — češ, da je zgodovinsko dokazano, da je — Zrlnjski imel tako hrvatsko zastavo, da ga je dal Sokolović mrtvega zaviti vanjo in da se ta zastava še sedaj nahaja v dunajskem muzeju. V Zagrebu da tudi nastopa Zrinjski s tako zastavo. Odkrito povedano, se nam zdi to pojasnilo nekam šepavo, ker ne moremo verjeti, da bi se bil Nikola Subić Zrinjski kot ban kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije boril pod zastavo, na kateri bi bile siedi temnordečega polja samo one kocke iz hrvatskega (v ožjem pomenu) grba, brez označbe ostalih dveh kraljevin, in ki bi bila takšna, kakor smo jo videli snoči. Da tedaj še ni bilo sedanje trobcjnice, verjamemo; toda vseeno ostanemo na svojem: zastavo bana Nikole Zrinjskega more dostojno nadomeščati edino le državna hrvatska tro-bojnica, pa naj se »Zrinjski« pole v Zagrebu, ali pa
roke niso sklepale k molitvi in v očeh. so mi drhtele solze divje boli..........^
Vstajalo je mlado jutro In v tisočerih plamenih je zagorelo rožnato nebo. Saj porajala se je iz teme naša kraljica, srce našega življenja, vstajala je bda Ljubljana. Razpel mi ie duh krila in ji hitel nasproti, da jo objame, da Jo pozdravi, divno preljubljeno. Toda — oh, zlati kraljevič nI še od-grnil bele odeje, njega vroči poljubi niso prebudili še miljenke iz težkega sna in tam je ležala zakopana, pozabljena v globokem snu. Zakopana je ležala še na?a Vineta na dnu temnega jezžra in črn krokar je krilil na površju, temno in zlohotno in pazil, da bi iskreni poljubi kraljeviča ne prebudili zaklete kraljičine.
Hitel je vlak, hitel v daljavo ln smehljalo se mi jc, pozdravljalo me je iz jasnih višin.... =Oore, moje gore! Kako naj vas pozdravi moja duša, kako naj vam pojo moje ustne slavospeve, ve, miljenke mojega srca! Le ve ste me pojile s čašo najslajše* radosti, Ie ve ste mi odkrivale najdražji zaklad, predrago, tužno našo domovino v vsej njeni čudoviti krasoti in mi šepetale, da sine tudi njej dan vstajenja, da se vspo vse verige suženjstva in da ostane enkrat, jasna in ponosna kot beli dan. In nov zarod vzklije v njej, neomajen in trden in ponosen kot se in zaman se bo zaganjalo sovražuo valovje vanj ln zaman se bo penilo in tegotilo na veke I In zato vas navdušeno pozdravlja moja duša in zato tone moj pogled zamaknjen v vašo lepoto, moje gorel«
V pregnanstvu,...
(Nadaljevanje v prihodnji nedeljski Številki.)
64° C
interno TRGANJE kopališče iidoo in M revmatizem
= v Slavoniji =
Mil bolezni in aotraole bolezni
potom
kopeli, blatnih kopeli, pitja vode, solnčnih kopeli in . električnega
zdravljenja. S kopeljo spojena penzija, restavracija, kavarna, slaščičarna z lastnim obratom. Godba, Izborna oskrba. — Stanovanja in kopeli v istem poslopju. Prospekte pošilja ravnateljstvo. Radioaktivne, alkatične, solnčne In jodne toplice. Zdravljenje z vodo,

I
I
Dobiva se pri
Mllan-n Mmi — L]ufiIInn&
^jaaBaB^Egg'jr t--;ar:• ■attu.r.	j v. •
Branik »Trsti
je izdal in založil naslednje knjige:
L »VOHUN«. Spisal L P. Cooper. Cena K 2'10.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTCOA« Cena K 1'10.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Posloven Jos. Knafllč. — Cena K 2'10.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal Ivan Sjergjeievl Turcjenjev. Poslovenil dr. Gustav Oreuorln Cena K 1'30.
5.	»POLJUB«. Povesi iz gorskega življenja čc Skega ljudstva. Spisala Karoliua Svjetla. Poslovenil F. P. — Cena K 1'10.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH« (Malo odgovora na Škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 40 vin.
7.	»IGRALEC«. Roman. Iz spominov mladeniča. Ruski spisal E. M. Dostojevskij. Posloveni! R. K. — Cena 2' 10.
8.	»JURKICA AOICEVA«. Spisal Ks. Sandor-Ojalskl. Prevel Fr. Orel. — Ceua K 2'6().
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Tomlć Poslovenil Štefan Klavs. — Ce« K 2T0.
10.	»JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Cl* choloušek. Poslovenil H. V. — Cena K 4*—.
11.	»VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Chevalier. de Maison rouge). Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleksander Dumas star. Pro-vel Ferdo Perhavec. — Cena K 3'40.
Vse te knjige se dobivajo v tiskarni »Edinc^ti :'n v
vseh knjigarnah po Slovenskem po povzetju al!
proti naprej poslanemu znesku. — Za p« '-mino posamezne knjige je poslati 30 vin. več
JUDK
Trst m Cassa fll Rlsparma stsu. 5 (Lastna w\m)
Kapital In rezerva K 23,500.000—
Fllijalke: Dunaj Tegethofstrasse 7—9, Dubrovnic, Kotor Ljubljana, Metkov^
Opatija, Split, Šibenih, Zadar.
Vloge na knjižice 3 \ °|o vl°Se na knjižice
od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentn davek plačije banka od svojega. Obrestov inje vlog na tekočem in žiro-ra unu po dogovoru. Akreditivi čeki in nakazni:e n v t tu-in inozemska tržišča. — Kupuje in proJaja: vrednostne papirje, re ite, oMi-gaci;e zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke, valute, de ize, promese iM. Drvfe
predujme na ^vrednostne ^ papirje ^ in Deposits.
olago ležeče v javnih skladi čili. — "
Prod ja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev Drotf kurzni izru'ii, reviziia žrebanja srečk itd. brezo ačno Stavbni kre it, rem1 our;
krediti. — Borzna n^r čl!a.--Inkaso.---Menjalnica. — — Eskompt ir.enic
•p^i-t.«:. i 1703, Jn oiififi	Hrzoiavi 1AORANSKA
Telefoni
1463, 1793 in 2*566.	Krzojavi JADKANSK
'_■ Uradna ure: od 9 do 1 popoldne