Iz naše vasice
(Piae Janko Barle XIV.
gnogo poprej, kakor smo si rai va-ski otroci želeli, pretekel je oai de! jeseni, fv katerem zore jabolka, hruške in grozdjo; v katerem s« peko turšični stroki iu krompir. Nastopil jc čas raegle in dežcvja. Blata smo imeli v vasi, hvala Bogu, vže toliko, da je moral nas jodfn, kar nas jo bilo bolj malib, precej paziti, kako je stopal, da ni ostal v blatu. A kdo bi sc zaradi tega žalostil. 8»j je iuiel tudi ta Sas svojc ugodnosti.
Tediij je naiasla tudi pouosna rečiea, katera teče skozi našo vas — Blatnica. Ne vem, iie pvavo tolma^im, ali mislim, da so jo tako naivali zaradi tega, ker je o suhem vremenu skoraj ni, le ob dpževji mogočno naraste, a tedaj je tako uma-zana, da bi ti uikakor no priporočal, da se koplješ v njej. Liio je nekoliko duij, sicer ne kakor iz škafa ali vender vztrajno, gosto megle so se vlačile po bližnjih hribih in Blatniea je šumela zopet v vsej svojej blatnej mogoSnosti skozi vas. In ko je po onem deževji prisijalo nckega popčludne zlato solnčece, moral bi paž biti z Terigami priklenjen na dornu, dn bi ne koračil malo po vasi in tja doli k Blat-nici. Saj je bilo vže dosti nczuosuo toliko dnij Sepeti v zaduhlej sobi, doklei' je deževalo. Hajdi toraj ua pvosto!
Bila sva ptička Vrtinov Jožek in jaz. Mene vže tako vsi pozna-te, nu, in on pa ni bil uič bolji od mcne, potlej pa vže veste, kakšua sra bila. Glasuo šumenje odvleklo je naju kar doli k Blatniei.
—  Oho, vaš mosliček je vzela voda! — zaklical jo Jožek in pokazal doli na konec naSega vrta, kjerjebila navadno uekaka brv, zbita od deBak. po katerej so nasi hitnge prišli na polje.
—  Ni raogoee! ti grda Blatnica, kako je hudobna — dojal sem jaz, ko sem videl, da res ni bilo mostička ondii, kjer bi moral biti.
—  Pa ga menda vender ni se seboj odnesla? Saj je bil preeej velik. Daleč ni od tukaj! —
—  Poiščiva ga! <5e ga dobiva, dobro; te ne, tudi dobro. —
—  Eto ga, evo! — zaklical sera nekoliko tronotkov pozneje in pokazal Jožku v grmovje,  katero je  se svojirai rogovilami zaustavilo niostif*ek.   Odlomila sva si nekoliko dolgih, l-vrstih vej, obrezala jih in suvala v gnnovje, da oprostiva mostiček iz nadležne sužnjesti. Ali nikakor ni hotelo iti!
—  Hm, ali sva pa prebrisaua — vzkliknil je Jožek — saj ui  grraovje ue-uraiio. da bi ga pustilo: poskusivn raje na njega, od zgoraj se bode dalo drngače delati. In res sva so nekako sprtila gori na one deske. če bi nas Škriljanov Ma-tijc,  vaški beraž, lehko spvavil in odnesel v svojej malhi, potem veste,  da nisva bila težka.   In ker se mostiček pod jednim ni potopil,  ni se raogel potopiti tudi pod obema.   Suraj sem, suvaj tja,  odstrani to rogovilasto vejo, potlej pa še ono tara! Šlo je!
To je bilo veselih rzklikov, to je bilo smijanja, ko se je najin splav tikrati oprostil grmovja in se zibal po precej deročej površini reke Blatniee.   Hkrati sva
postala dtfi neustraseua moniarja, ki sta pogumno porivaia svoj splav proti našemu vitu guri uazaj. TViko jo Slo, Btatuica jo bila hudonuiSna, ali šlo je vendur, kaj bi tisto! Id ne sanio pogum je navdu-seval najino srce, temvee tiuii pevska žila je začela ufcripati hitreje. Kdo bi so potem Jndil, 6e se je skoraj potein zajula od Blatnice stara narodna pesen:
^Harčiea po morji plava,         Oj 1<? naprpj, oj le naprej Drcvesca sc jcj ilanjojo;         Dokler je šc vctra koj. '
Io šla sva naprej, bolje rečeno nazaj gori proti našemn vrtu. 1'iivadiln sva se liitro neroduoga splava, postala brezskrbtia, stopala sem in tjii po splavu, kakor da bi imel ielrzne nogč. fec celo povšcei nain je bilo tisto, ko sva bila oba ua jednpj strani, pa se je začel najin brod polapljati, ali takrat sva hitro skočihi na drugo stran in tak6 primorala starega nerodoeža. da plava, kakor so Jiiu spodo-bujc. Dobro, ali vendpr je bilo naposled provcč, ne vem, ali njemu ali pa nama. Hotela sva nanirfič počakati. doklor se na jodoej strani ne potopi. ali kosejepo-kazala voda pod najinirni iiogami, takrat pa cop na drugo stran. Aii nobeua uaglost ni prida, pa je zato tudi pri naju bila kazun takoj za petami. Skouila sva menda vže prehitro na drugo stian, brod se je postavil po konci, a naše junaitvo se je kopalo v bladnfj, blatnej Blatnici. Nazdravje! Bila je prava sreča, da sn sc držala za splav, kdo ve, Je bi bila izplavala iz one mrzle kopelji. To nas je izpametovalo.
Pričvrstila sva hitro oni splav na bregu, ali kaj zdaj ? — Domov — — ne
kažc-------hm-------hm! Znale bi sc hlačiee prehitro posušiti. Onako ninazan,
pa še moker, kaj bi rekli? čakati, dokler se, na nama vse to posuši, tudi ni ka-zalo, utegnil bi biti človek bolan. Kaj toraj? Zvita butiea se hitro doraisli.
Zmuzal sem se počasi domov. — V sobo za peč ? Kaj že! naravnost pod streho. Tam je bilo dosti stare šare in obleke. five očetovi suknji sta bili kakor navlašč za naju. Srečno sem jn odnesel, da me nihče videl ni. Hajdi na hribček zunaj vasi, pa doli z raokro obteko in zlezi v očetoro suknjo. Malo preveč prostorna je bila res, pa se je vže shajalo. V žcp nisem mogel, ker mi je bil nokje doli pod kolenora, saj so rai pa zato rokavi ugajali, ker so je v njih kar zgubila moja roka in SRin jo moral s čim omotati, da nie ni zeblo. Malo jp pomagala sukuja malo, ali solnce, katero je bilo razven tega š« toliko prijazno, da je skoraj posušilo na-jino mokro obleko, da sva mogla doin6v. 0 liladnej kopelji ni nobeden črhnil niti besediee, pae pa to, da je Blatnica odnesla mostiSek, ki se je pa srečno ustavil v grmovji.