210 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 211Nobelove nagrade za leto 2022 • Izginuli predniki in razvoj človeka Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine • Petrologija druge. Nasprotno pa se zdi, da so kasnejši neandertalec iz Evrope, denisovec iz gorovja Altaj in stari moderni ljudje živeli v nekoli- ko večjih populacijah, se srečevali in se tudi med seboj križali. Ena od največjih skrivnosti je, zakaj so bili sodobni ljudje tako uspešni pri svoji eks- panziji in zakaj so neandertalci in denisovci izumrli, potem ko so se več sto tisoč let pri- lagajali evrazijskemu okolju. Opazovanje, da so bile te populacije majhne in da so imele razmeroma visoko stopnjo parjenja v sorod- stvu, nam daje namig, da morda niso bile sposobne tekmovati s sodobnimi ljudmi, ka- terih populacija se je hitro povečevala. Homo sapiens med živalskimi vrstami izstopa po kompleksnosti kultur, družbenih zgradb in sposobnosti sporazumevanja. Lahko do- mnevamo, da je ta edinstvena »človečnost« posledica sprememb v genomu sodobnega človeškega rodu. Dostop do arhaičnih ge- nomov ponuja vznemirljive nove možnosti za prepoznavanje kritičnih genetskih zna- čilnosti, ki nas razlikujejo od arhaičnih homininov. Ker so naši najbližji evolucijski sorodniki, njihovi genomi zagotavljajo iz- hodišča za primerjave, ki lahko pojasnijo posebne človeške značilnosti, pomembne za fiziologijo in medicino. V genomu je pribli- žno 31.000 enonukleotidnih položajev, kjer današnji ljudje iz vseh delov sveta nosijo novodošlo nukleotidno različico, medtem ko genoma neandertalca in denisovca no- sita nukleotid prednikov, ohranjen od loči- tve od šimpanza. Ugotovili so, da so se na evolucijski liniji neandertalca geni, vključe- ni v morfologijo skeleta, spremenili bolj od pričakovanega, medtem ko so se pri sodob- nem človeku bolj spremenili geni, vključeni v pigmentacijo in delovanje možganov. Ker so bili arhaični ljudje že genetsko prilago- jeni življenju v nekaterih okoljih Evrazije, kamor so se selili sodobni ljudje, bi lahko vnos in obstoj njihovih genskih različic v genomu prišlekov pozitivno vplivala na spo- sobnost preživetja prišlekov v novih okoljih po njihovi širitvi iz Afrike. Arhaične gen- ske različice, ki so bile podvržene pozitivni selekciji, lahko tudi v današnjih raziskavah potencialno zagotovijo funkcionalne infor- macije o delih našega genoma, ki so splo- šnega pomena za vse živeče ljudi. Dober primer, da arhaične genske sekvence naših izumrlih sorodnikov vplivajo na fiziologijo današnjega človeka, je denisovska različica gena EPAS1, ki daje prednost pri prežive- tju na visoki nadmorski višini in je pogosta med današnjimi Tibetanci. Drugi primeri so neandertalski geni, ki vplivajo na naš imun- ski odziv na različne vrste okužb, kot tudi neandertalske genske različice, povezane s fenotipi, kot so pigmentacija in vzorci spa- nja pri današnjih Evropejcih. Viri: MLA style: The Nobel Prize in Physiology or Medicine 2022 - Press Release; https://www.nobelprize.org/ prizes/medicine/2022/press-release/. Hedestam, G. K., Wedell, A., 2022: The Nobel Prize in Physiology or Medicine 2022 – Advanced Information; https://www.nobelprize.org/prizes/medicine/2022/ advanced-information/. Dartnell, L., 2020: Izvori – kako je naš planet oblikoval človeško zgodovino. 1. natis. Ljubljana: UMco. Geological history of Earth. Wikipedia – The Free Encyclopedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Geological_ history_of_Earth. Timeline of the evolutionary history of life. Wikipedia – The Free Encyclopedia: https://en.wikipedia.org/wiki/ Timeline_of_the_evolutionary_history_of_life. Timeline of human evolution. Wikipedia – The Free Encyclopedia: https://en.wikipedia.org/wiki/Timeline_of_ human_evolution. Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine Matevž Novak Apnenec se uporablja kot gradbeni material na območjih s kraškim površjem Jadransko-di- narske regije že stoletja dolgo. Predvsem ena od vrst apnenca, ploščasti apnenec, je eden od najbolj prepoznavnih povezovalnih elementov, ki dajejo skupno identiteto kulturni krajini vzdolž kraške vzhodne obale Jadranskega morja in njenega zaledja (slika 1). Ker tvori lepe, ravne plošče (škrle ali skrle), so ga uporabljali za strešnike, tlakovce, za gradnjo suhih zidov, pastirskih hišk in drugih objektov, podobno kot skrilavec na območjih s pretežno meta- morfno kamninsko podlago. Od rimskih časov, ponekod pa celo od pozne prazgodovine, so ploščasti apnenec izkopavali na dvoriščih ali v manjših površinskih kopih v neposredni bližini naselbin (slika 2). Zaradi varnostnih standardov in drugih predpisov, povezanih s pridobivanjem na- ravnega kamna ter varstvom in ohranja- njem narave, takšno izkoriščanje danes ni Slika 1: Značilni arhitekturni elementi kulturne krajine vzhodne Jadranske obale. Foto: arhiv projekta RoofOfRock. 212 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 213Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine • PetrologijaPetrologija • Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine več mogoče. Tudi če ima lastnik posluh za ohranjanje kamnite kulturne dediščine in želi po najboljših močeh obnoviti ali zgra- diti hišo na tradicionalen način, naleti na številne težave. Poleg pomanjkanja infor- macij, kako ravnati, in odsotnosti zakonskih podlag je največja težava, da ploščasti apne- nec kot tradicionalno uporabljani avtohtoni gradbeni material zakonito ni dostopen. Glavne ovire so v togi zakonodaji, kjer de- ležniki prostorskega načrtovanja, urbanizma ter varstva kulturne in naravne dediščine nimajo jasnih smernic niti za trajnostno ra- bo naravnega kamna kot gradbenega mate- riala ne za varstvo in ohranjanje kamna kot naravne dediščine in tudi ne za ohranjanje kamnitih objektov. To so razlogi, zakaj se gradbeni kamen pogosto uporablja neustrezno ali se ga na- domešča z neavtohtonim, včasih povsem drugačnim kamnom in drugimi materiali, na primer pločevino ali betonskimi strešni- ki. Značilni kamniti arhitekturni elementi tovrstnih objektov so pogosto poškodovani ali uničeni. Tudi stavbe s strešno kritino iz ploščastih apnencev v regiji so večinoma za- puščene, slabo ohranjene in propadajo (slika 3). Geološke značilnosti ploščastega apnenca Območje, ki se razteza od Tržaškega kra- sa v Italiji do Dubrovnika, je eno od tistih, kjer je povezava med geologijo in življenjem človeka najbolj očitna. Skupna zgodovina tega območja, povezana s kraškim kamnom, pa se ni začela šele s človekovo uporabo v prazgodovinski dobi, ampak že veliko prej, v geološki zgodovini. Celotno območje namreč sestavljajo se- dimentne kamnine, ki so nastale na tako imenovani Jadransko-dinarski karbonatni platformi. Karbonatna platforma se razvije, ko je nakopičenje apnenca v morju tolikšno, da se na morskem dnu zgradi relief. Najvišji del te tvorbe je pogosto blizu morske gladi- ne in raven (zaradi česar se imenuje »plat- forma«), tako da nastane območje s plitvo vodo, podobno laguni. Na zunanjih robovih platforme različno strma pobočja povezuje- jo njen vrh z okoliškim globokim morskim dnom. Sodobni primer so na primer Bahami v Mehiškem zalivu. Jadransko-dinarska kar- bonatna platforma je bila zelo obsežna, kar dokazujejo njene kamnine, ki se pojavljajo od severovzhodne Italije, po celotni dolžini Slika 2: Opuščeni površinski kop Komenskega ploščastega apnenca v Gabrovici/Coljavi na Krasu, ki so ga uporabljali za pokrivanje streh in tlakovanje. Foto: Bogdan Jurkovšek. Slika 3: Slabe prakse pri ohranjanju in restavriranju kulturne dediščine. (a) Propadanje kamnitih hiš v Nakovani na polotoku Pelješac na Hrvaškem, (b) posnemanje vernakularne arhitekture v Zgoniku na italijanskem Krasu, (c) mešanje kritin v Kazljah, (d) zamenjava avtohtonih apnenčastih škrl z industrijskimi strešniki na cerkvi sv. Lovrenca v Kazljah. Foto: arhiv projekta RoofOfRock. 212 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 213Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine • PetrologijaPetrologija • Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine več mogoče. Tudi če ima lastnik posluh za ohranjanje kamnite kulturne dediščine in želi po najboljših močeh obnoviti ali zgra- diti hišo na tradicionalen način, naleti na številne težave. Poleg pomanjkanja infor- macij, kako ravnati, in odsotnosti zakonskih podlag je največja težava, da ploščasti apne- nec kot tradicionalno uporabljani avtohtoni gradbeni material zakonito ni dostopen. Glavne ovire so v togi zakonodaji, kjer de- ležniki prostorskega načrtovanja, urbanizma ter varstva kulturne in naravne dediščine nimajo jasnih smernic niti za trajnostno ra- bo naravnega kamna kot gradbenega mate- riala ne za varstvo in ohranjanje kamna kot naravne dediščine in tudi ne za ohranjanje kamnitih objektov. To so razlogi, zakaj se gradbeni kamen pogosto uporablja neustrezno ali se ga na- domešča z neavtohtonim, včasih povsem drugačnim kamnom in drugimi materiali, na primer pločevino ali betonskimi strešni- ki. Značilni kamniti arhitekturni elementi tovrstnih objektov so pogosto poškodovani ali uničeni. Tudi stavbe s strešno kritino iz ploščastih apnencev v regiji so večinoma za- puščene, slabo ohranjene in propadajo (slika 3). Geološke značilnosti ploščastega apnenca Območje, ki se razteza od Tržaškega kra- sa v Italiji do Dubrovnika, je eno od tistih, kjer je povezava med geologijo in življenjem človeka najbolj očitna. Skupna zgodovina tega območja, povezana s kraškim kamnom, pa se ni začela šele s človekovo uporabo v prazgodovinski dobi, ampak že veliko prej, v geološki zgodovini. Celotno območje namreč sestavljajo se- dimentne kamnine, ki so nastale na tako imenovani Jadransko-dinarski karbonatni platformi. Karbonatna platforma se razvije, ko je nakopičenje apnenca v morju tolikšno, da se na morskem dnu zgradi relief. Najvišji del te tvorbe je pogosto blizu morske gladi- ne in raven (zaradi česar se imenuje »plat- forma«), tako da nastane območje s plitvo vodo, podobno laguni. Na zunanjih robovih platforme različno strma pobočja povezuje- jo njen vrh z okoliškim globokim morskim dnom. Sodobni primer so na primer Bahami v Mehiškem zalivu. Jadransko-dinarska kar- bonatna platforma je bila zelo obsežna, kar dokazujejo njene kamnine, ki se pojavljajo od severovzhodne Italije, po celotni dolžini Slika 2: Opuščeni površinski kop Komenskega ploščastega apnenca v Gabrovici/Coljavi na Krasu, ki so ga uporabljali za pokrivanje streh in tlakovanje. Foto: Bogdan Jurkovšek. Slika 3: Slabe prakse pri ohranjanju in restavriranju kulturne dediščine. (a) Propadanje kamnitih hiš v Nakovani na polotoku Pelješac na Hrvaškem, (b) posnemanje vernakularne arhitekture v Zgoniku na italijanskem Krasu, (c) mešanje kritin v Kazljah, (d) zamenjava avtohtonih apnenčastih škrl z industrijskimi strešniki na cerkvi sv. Lovrenca v Kazljah. Foto: arhiv projekta RoofOfRock. 214 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 215Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine • PetrologijaPetrologija • Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine Dinaridov vse do Črne gore. Platforma je obstajala milijone let, od jure do zgodnjega eocena, dokler tektonski premiki, povezani s trkom med litosferskimi ploščami, niso povzročili dviga Alpske verige in potopitve platforme v morske globine. Zaradi dolgotrajne stabilnosti okolja se- dimentacije je na vsej Jadransko-dinarski karbonatni platformi nastala okrog 1.500 metrov debela skladovnica karbonatnih ka- mnin. Večinoma so to svetlosivi, debelo- plastnati do masivni (neplastnati) apnenci s pogostimi fosilnimi ostanki lupin rudistnih školjk, odloženi v toplem, plitvem morju. Čeprav je bilo morsko dno dokaj ravno, je bilo v nekaterih predelih morje globlje. V teh predelih, kjer je bilo kroženje vode po- časnejše, so bile koncentracije kisika nižje. To je vodilo do nastanka ploščastih apnen- cev (slika 4). Ploščasti apnenci so tankopla- stnati, večinoma temno obarvani, drobnozr- nati in laminirani apnenci. Debelina plasti je od enega do deset centimetrov, povprečna pa od dva do pet centimetrov. Pogosto vse- bujejo tanke plasti ali leče roženca - trde, goste kamnine, sestavljene iz mikrokristal- nega kremena - in imajo lahko ob lomljenju močan vonj po bitumnu (slika 5). To je zato, ker vsebujejo visoko koncentracijo organskih snovi, ki se je lažje ohranila v vodah z niz- ko vsebnostjo kisika. Ta lastnost omogoča tudi hitro fosilizacijo in odlično ohranitev tudi najfinejših struktur organizmov. Takšni apnenci se pojavljajo kot posamezni debeli paketi znotraj različnih debeloplastnatih pli- tvomorskih apnencev, ki pripadajo različnim formacijam zgornje krede, starim od 95 do 80 milijonov let. Čeprav se ploščasti apnenci zdaj pojavljajo tudi v hribovitih predelih Dinarskega kra- sa v zaledju Jadranske obale, so prostorsko najbolj razširjeni v zahodni Hercegovini, na srednjedalmatinskih otokih (Velikem Drveniku, Šolti, Braču, Hvaru in Korčuli), na polotoku Pelješac, na območju Trogirja in Benkovca ter v zahodnem delu hrvaške Istre in v osrednjem delu Krasa v Sloveniji (slika 5). Ploščasti apnenec kot naravna dediščina na Krasu Na Krasu se ploščasti apnenci pojavljajo v več stratigrafskih horizontih in se razlikuje- jo tako po starosti kot po okolju nastanka. Poznamo dve značilni enoti kraških plošča- stih apnencev, Komenski in Tomajski apne- nec. Skupna značilnost ploščastih apnencev je njihova bogata fosilna vsebina. Lagunski Komenski apnenec je največkrat bogat z makrofosili, zlasti ostanki rib, morskih pla- zilcev in drugih vretenčarjev ter kopenskih rastlin. Globokomorski Tomajski apnenec pa poleg teh vsebuje značilne pelagične mi- krofosile, kot so planktonske foraminifere, amoniti in planktonski krinoidi (kačjerepi) (sliki 6 in 7). Številne najdbe so spodbudile slavnega hr- Slika 4: Okolje nastajanja ploščastega ter debeloplastnatega in masivnega (neplastnatega) apnenca na plitvomorski karbonatni platformi, na robu platforme (bariernem grebenu) in v obdajajočem globokomorskem bazenu. Model: Vlatko Brčić. Foto: Bogdan Jurkovšek in Marino Ierman, Museo Civico di Storia Naturale di Trieste. Slika 5: Zgornjekredni ploščasti apnenci različne starosti na območju Krasa. Vir: Jurkovšek in sod., 2013. Desno zgoraj: laminirani Komenski apnenec z lečami črnega roženca v Škrbini. Foto: Bogdan Jurkovšek. 214 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 215Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine • PetrologijaPetrologija • Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine Dinaridov vse do Črne gore. Platforma je obstajala milijone let, od jure do zgodnjega eocena, dokler tektonski premiki, povezani s trkom med litosferskimi ploščami, niso povzročili dviga Alpske verige in potopitve platforme v morske globine. Zaradi dolgotrajne stabilnosti okolja se- dimentacije je na vsej Jadransko-dinarski karbonatni platformi nastala okrog 1.500 metrov debela skladovnica karbonatnih ka- mnin. Večinoma so to svetlosivi, debelo- plastnati do masivni (neplastnati) apnenci s pogostimi fosilnimi ostanki lupin rudistnih školjk, odloženi v toplem, plitvem morju. Čeprav je bilo morsko dno dokaj ravno, je bilo v nekaterih predelih morje globlje. V teh predelih, kjer je bilo kroženje vode po- časnejše, so bile koncentracije kisika nižje. To je vodilo do nastanka ploščastih apnen- cev (slika 4). Ploščasti apnenci so tankopla- stnati, večinoma temno obarvani, drobnozr- nati in laminirani apnenci. Debelina plasti je od enega do deset centimetrov, povprečna pa od dva do pet centimetrov. Pogosto vse- bujejo tanke plasti ali leče roženca - trde, goste kamnine, sestavljene iz mikrokristal- nega kremena - in imajo lahko ob lomljenju močan vonj po bitumnu (slika 5). To je zato, ker vsebujejo visoko koncentracijo organskih snovi, ki se je lažje ohranila v vodah z niz- ko vsebnostjo kisika. Ta lastnost omogoča tudi hitro fosilizacijo in odlično ohranitev tudi najfinejših struktur organizmov. Takšni apnenci se pojavljajo kot posamezni debeli paketi znotraj različnih debeloplastnatih pli- tvomorskih apnencev, ki pripadajo različnim formacijam zgornje krede, starim od 95 do 80 milijonov let. Čeprav se ploščasti apnenci zdaj pojavljajo tudi v hribovitih predelih Dinarskega kra- sa v zaledju Jadranske obale, so prostorsko najbolj razširjeni v zahodni Hercegovini, na srednjedalmatinskih otokih (Velikem Drveniku, Šolti, Braču, Hvaru in Korčuli), na polotoku Pelješac, na območju Trogirja in Benkovca ter v zahodnem delu hrvaške Istre in v osrednjem delu Krasa v Sloveniji (slika 5). Ploščasti apnenec kot naravna dediščina na Krasu Na Krasu se ploščasti apnenci pojavljajo v več stratigrafskih horizontih in se razlikuje- jo tako po starosti kot po okolju nastanka. Poznamo dve značilni enoti kraških plošča- stih apnencev, Komenski in Tomajski apne- nec. Skupna značilnost ploščastih apnencev je njihova bogata fosilna vsebina. Lagunski Komenski apnenec je največkrat bogat z makrofosili, zlasti ostanki rib, morskih pla- zilcev in drugih vretenčarjev ter kopenskih rastlin. Globokomorski Tomajski apnenec pa poleg teh vsebuje značilne pelagične mi- krofosile, kot so planktonske foraminifere, amoniti in planktonski krinoidi (kačjerepi) (sliki 6 in 7). Številne najdbe so spodbudile slavnega hr- Slika 4: Okolje nastajanja ploščastega ter debeloplastnatega in masivnega (neplastnatega) apnenca na plitvomorski karbonatni platformi, na robu platforme (bariernem grebenu) in v obdajajočem globokomorskem bazenu. Model: Vlatko Brčić. Foto: Bogdan Jurkovšek in Marino Ierman, Museo Civico di Storia Naturale di Trieste. Slika 5: Zgornjekredni ploščasti apnenci različne starosti na območju Krasa. Vir: Jurkovšek in sod., 2013. Desno zgoraj: laminirani Komenski apnenec z lečami črnega roženca v Škrbini. Foto: Bogdan Jurkovšek. 216 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 217Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine • PetrologijaPetrologija • Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine Slika 6: Rastlinski fosili, najdeni v Tomajskem apnencu (od leve proti desni: iglavci Brachyphyllum in Araucarites ter Magnoliaphyllum). Merilo: en centimeter. Foto: Bogdan Jurkovšek. Slika 7: Živalski fosili Tomajskega apnenca (od leve proti desni: ribi Chirocentrites in Enchonodus, želva, kačjerep in amonit). Merilo: en centimeter. Foto: Bogdan Jurkovšek. Slika 8: Risba holotipa (prvega opisanega primerka) fosilne ribe Coelodus vetteri iz monografije Gorjanović- Krambergerja, ki je izšla leta 1895, in fotografija istega primerka na plošči Komenskega apnenca iz Komna. Foto: Bogdan Jurkovšek. 216 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 217Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine • PetrologijaPetrologija • Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine Slika 6: Rastlinski fosili, najdeni v Tomajskem apnencu (od leve proti desni: iglavci Brachyphyllum in Araucarites ter Magnoliaphyllum). Merilo: en centimeter. Foto: Bogdan Jurkovšek. Slika 7: Živalski fosili Tomajskega apnenca (od leve proti desni: ribi Chirocentrites in Enchonodus, želva, kačjerep in amonit). Merilo: en centimeter. Foto: Bogdan Jurkovšek. Slika 8: Risba holotipa (prvega opisanega primerka) fosilne ribe Coelodus vetteri iz monografije Gorjanović- Krambergerja, ki je izšla leta 1895, in fotografija istega primerka na plošči Komenskega apnenca iz Komna. Foto: Bogdan Jurkovšek. 218 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 219Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine • PetrologijaPetrologija • Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine vaškega paleontologa C. Gorjanović-Kram- bergerja, da je te kamnine poimenoval »ih- tioferni (ribji) skrilavci« (slika 8). Ploščasti apnenec kot element kulturne dediščine Krasa Tradicionalna kraška hiša na matičnem Krasu je imela poševno streho in je bi- la brez žlebov. Material za strešno kritino je določil naklon strehe. Primarna nosilna konstrukcija je bila sestavljena iz hrastovih tramov in je lahko nosila štirikrat večjo te- žo, kot je teža običajne strehe iz opečnatih strešnikov. Zaradi dolžine hrastovih tramov širina hiše nikoli ni presegla šest metrov. Sekundarno konstrukcijo so sestavljale od petnajst do dvajset centimetrov debele letve, ročno pridobljene iz hrastovega lesa, ki so bile praviloma pritrjene na primarno kon- strukcijo z lesenimi žeblji in med seboj spo- jene. Apnenčaste škrle debeline od pet do osem centimetrov so bile položene druga na drugo tako, da so se skoraj v celoti prekri- vale. Zato je streha zahtevala strm naklon, običajno petinštirideset stopinj, v nekaterih primerih celo petinšestdeset stopinj. Ob ro- bovih strehe je bila položena vrsta apnenča- stih plošč, ki so preprečevale vdor meteorne vode. Pozneje so začeli uporabljati žlebove in tudi te so izdelali iz ustrezno oblikova- nih kamnitih plošč. Škrle, ki so sestavlja- le kanal, so bile položene druga na drugo, včasih vstavljene v zid, večinoma pa podprte s kamnitimi policami. Na spodnjem koncu kanala je bil še en kamnit element, obliko- van tako, da je zbiral dotekajočo vodo in jo usmeril stran od zidu. Streha spahnjence, delno oddvojene kuhinje s kaminom in vi- sokim dimnikom, je bila zložena neposre- dno na kamnitem oboku. Tudi številni dru- gi arhitekturni elementi, kot so zgornji deli okenskih okvirjev, vratnih nadstreškov in podest zunanjega stopnišča, so bili izdelani iz ploščastega apnenca (slika 9). Naravovarstveni vidik Apnenec lahko obravnavamo kot zelo po- gosto kamnino in mineralno surovino. Kjer pa v njem najdejo redke in dobro ohranjene fosile, postane dragocena naravna vrednota. Tudi kamnolom apnenca je le industrijski objekt, če zaradi svoje bogate vsebnosti fo- silov ni obravnavan kot naravna vrednota ali če ima zelo dolgo zgodovino pridobivanja kamna, zaradi česar je ovrednoten kot kul- turna dediščina. V primeru apnenca je torej meja med naravno in kulturno dediščino izjemno ozka, zaradi česar je zid med za- ščito vsake od njiju včasih skoraj nemogoče prebiti. Omejitve za pridobivanje ploščastega apnen- ca so postavljene iz dveh razlogov. Prvi je, da ima lahko izkoriščanje apnenca nega- tivne vplive na naravo (na primer krčenje gozdov, spremembe hidrološke mreže, okr- njenje naravne krajine, spremembe življenj- skih prostorov, ki omogočajo ali pospešujejo naselitev invazivnih vrst, izčrpavanje narav- nih virov, hrup in vibracije in tako dalje). In drugič, med izkoriščanjem bi lahko na- šli dragocene in redke fosile, minerale ali speleološke objekte, pomembne kot naravna dediščina. Celosten pristop k vrednotenju ploščastega apnenca Interdisciplinarna študija v okviru projekta RoofOfRock - Apnenec kot skupni imenovalec naravne in kulturne dediščine vzdolž kraške obale Jadranskega morja (https://roofofrock. geo-zs.si/), ki ga je vodil Geološki zavod Slovenije, je v državah vzhodnojadranske regije opisane probleme obravnavala z vseh vidikov, od geološke opredelitve ploščastega apnenca, njegovega pojavljanja in možno- sti pridobivanja do uporabe v arhitekturi, ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter zakonodajnega okvira. Cilj je bil vzpostaviti skupno platformo za trajnostno rabo, ohra- njanje in promocijo ploščastega apnenca, oblikovati ustrezne smernice in prispevati k ohranjanju skupne naravne in kulturne dediščine vzdolž kraške obale Jadranskega morja. Ključni elementi študije so bili: • analizirati uporabo gradbenega kamna ob vzhodni Jadranski obali v času in prepo- znati primere dobre in slabe prakse; • opredel it i splošne naravne lastnosti apnenca, ki ga uporabljajo kot gradbeni material, ter natančno opredeliti zna- čilnosti in obseg pojavljanja ploščastih apnencev v naravi; • ugotoviti izvor večine vrst naravnega ka- mna, ki je bil uporabljen v arhitekturi, in opredeliti njihovo prostorsko porazdelitev v naravi; • oceniti zaloge naravnih virov ploščastega apnenca in preučiti možnosti za trajno- stno rabo te mineralne dobrine; • rešiti konf likte med uporabo ploščastega apnenca za vzdrževanje kulturne dedišči- ne in njegovim ohranjanjem kot naravne dediščine ter pripraviti temelje za skupno zakonodajo na vsem območju; • pripraviti dokument s priporočili za za- konodajne spremembe in ga nasloviti na predstavnike ministrstev, regionalnih in krajevnih oblasti ter ustanov s področja varstva naravne in kulturne dediščine ter na druge, ki sodelujejo pri odločanju, z Slika 9: Značilni kraški domačiji. Kraška hiša v obliki črke L z ograjenim dvoriščem (borjačem) in gankom (baladurjem) v Repnu in Škrateljnova domačija z delno oddvojeno kuhinjo v Divači. Foto: Fabiana Pieri in Mitja Guštin. 218 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 219Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine • PetrologijaPetrologija • Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine vaškega paleontologa C. Gorjanović-Kram- bergerja, da je te kamnine poimenoval »ih- tioferni (ribji) skrilavci« (slika 8). Ploščasti apnenec kot element kulturne dediščine Krasa Tradicionalna kraška hiša na matičnem Krasu je imela poševno streho in je bi- la brez žlebov. Material za strešno kritino je določil naklon strehe. Primarna nosilna konstrukcija je bila sestavljena iz hrastovih tramov in je lahko nosila štirikrat večjo te- žo, kot je teža običajne strehe iz opečnatih strešnikov. Zaradi dolžine hrastovih tramov širina hiše nikoli ni presegla šest metrov. Sekundarno konstrukcijo so sestavljale od petnajst do dvajset centimetrov debele letve, ročno pridobljene iz hrastovega lesa, ki so bile praviloma pritrjene na primarno kon- strukcijo z lesenimi žeblji in med seboj spo- jene. Apnenčaste škrle debeline od pet do osem centimetrov so bile položene druga na drugo tako, da so se skoraj v celoti prekri- vale. Zato je streha zahtevala strm naklon, običajno petinštirideset stopinj, v nekaterih primerih celo petinšestdeset stopinj. Ob ro- bovih strehe je bila položena vrsta apnenča- stih plošč, ki so preprečevale vdor meteorne vode. Pozneje so začeli uporabljati žlebove in tudi te so izdelali iz ustrezno oblikova- nih kamnitih plošč. Škrle, ki so sestavlja- le kanal, so bile položene druga na drugo, včasih vstavljene v zid, večinoma pa podprte s kamnitimi policami. Na spodnjem koncu kanala je bil še en kamnit element, obliko- van tako, da je zbiral dotekajočo vodo in jo usmeril stran od zidu. Streha spahnjence, delno oddvojene kuhinje s kaminom in vi- sokim dimnikom, je bila zložena neposre- dno na kamnitem oboku. Tudi številni dru- gi arhitekturni elementi, kot so zgornji deli okenskih okvirjev, vratnih nadstreškov in podest zunanjega stopnišča, so bili izdelani iz ploščastega apnenca (slika 9). Naravovarstveni vidik Apnenec lahko obravnavamo kot zelo po- gosto kamnino in mineralno surovino. Kjer pa v njem najdejo redke in dobro ohranjene fosile, postane dragocena naravna vrednota. Tudi kamnolom apnenca je le industrijski objekt, če zaradi svoje bogate vsebnosti fo- silov ni obravnavan kot naravna vrednota ali če ima zelo dolgo zgodovino pridobivanja kamna, zaradi česar je ovrednoten kot kul- turna dediščina. V primeru apnenca je torej meja med naravno in kulturno dediščino izjemno ozka, zaradi česar je zid med za- ščito vsake od njiju včasih skoraj nemogoče prebiti. Omejitve za pridobivanje ploščastega apnen- ca so postavljene iz dveh razlogov. Prvi je, da ima lahko izkoriščanje apnenca nega- tivne vplive na naravo (na primer krčenje gozdov, spremembe hidrološke mreže, okr- njenje naravne krajine, spremembe življenj- skih prostorov, ki omogočajo ali pospešujejo naselitev invazivnih vrst, izčrpavanje narav- nih virov, hrup in vibracije in tako dalje). In drugič, med izkoriščanjem bi lahko na- šli dragocene in redke fosile, minerale ali speleološke objekte, pomembne kot naravna dediščina. Celosten pristop k vrednotenju ploščastega apnenca Interdisciplinarna študija v okviru projekta RoofOfRock - Apnenec kot skupni imenovalec naravne in kulturne dediščine vzdolž kraške obale Jadranskega morja (https://roofofrock. geo-zs.si/), ki ga je vodil Geološki zavod Slovenije, je v državah vzhodnojadranske regije opisane probleme obravnavala z vseh vidikov, od geološke opredelitve ploščastega apnenca, njegovega pojavljanja in možno- sti pridobivanja do uporabe v arhitekturi, ohranjanja naravne in kulturne dediščine ter zakonodajnega okvira. Cilj je bil vzpostaviti skupno platformo za trajnostno rabo, ohra- njanje in promocijo ploščastega apnenca, oblikovati ustrezne smernice in prispevati k ohranjanju skupne naravne in kulturne dediščine vzdolž kraške obale Jadranskega morja. Ključni elementi študije so bili: • analizirati uporabo gradbenega kamna ob vzhodni Jadranski obali v času in prepo- znati primere dobre in slabe prakse; • opredel it i splošne naravne lastnosti apnenca, ki ga uporabljajo kot gradbeni material, ter natančno opredeliti zna- čilnosti in obseg pojavljanja ploščastih apnencev v naravi; • ugotoviti izvor večine vrst naravnega ka- mna, ki je bil uporabljen v arhitekturi, in opredeliti njihovo prostorsko porazdelitev v naravi; • oceniti zaloge naravnih virov ploščastega apnenca in preučiti možnosti za trajno- stno rabo te mineralne dobrine; • rešiti konf likte med uporabo ploščastega apnenca za vzdrževanje kulturne dedišči- ne in njegovim ohranjanjem kot naravne dediščine ter pripraviti temelje za skupno zakonodajo na vsem območju; • pripraviti dokument s priporočili za za- konodajne spremembe in ga nasloviti na predstavnike ministrstev, regionalnih in krajevnih oblasti ter ustanov s področja varstva naravne in kulturne dediščine ter na druge, ki sodelujejo pri odločanju, z Slika 9: Značilni kraški domačiji. Kraška hiša v obliki črke L z ograjenim dvoriščem (borjačem) in gankom (baladurjem) v Repnu in Škrateljnova domačija z delno oddvojeno kuhinjo v Divači. Foto: Fabiana Pieri in Mitja Guštin. 220 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 221Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine • PetrologijaPetrologija • Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine opozorili na nujnost spremembe tovrstne zakonodaje, če želimo ohranjati, obna- vljati in vzdrževati kamnito kulturno de- diščino. Vrste ploščastih apnencev so bile razvrščene glede na njihove sedimentne, stratigrafske (starostne) in paleontološke značilnosti ter zanje izdelane ocene kakovosti (geomehan- ske in fizikalno-kemijske lastnosti) in raz- položljive količine. To je bila podlaga za presojo možnosti za pridobivanje in načinov varovanja naravnega okolja. Za analizo iz- vora (izvornih kamnolomov ali vsaj obmo- čij pojavljanja) vrst apnenca, uporabljenih v arhitekturi, je bilo izbranih šestindvajset reprezentativnih objektov. Med temi je bilo po pet izbranih na matičnem Krasu v Italiji in v Sloveniji (slika 10), enajst na Hrvaškem (pet v Zadarski županiji, trije v Splitsko- -dalmatinski županiji in trije v Dubrovni- ško-neretvanski županiji) ter pet v Herce- govini. Reprezentativni objekti so bili obravnava- ni glede na arhitekturne in konservatorske parametre (različni kamniti arhitekturni elementi na posameznem objektu, njegove funkcije, estetska vrednost, stanje ohranje- nosti, dotrajanost, predhodni restavratorski posegi in tako dalje). Za vsak objekt je bil opravljen podroben geološki popis vseh vrst uporabljenega apnenca. Poudarek je bil na ploščastih apnencih, za katere so bila razi- skana izvorna območja (kamnolomi). Poleg tega so bili opravljeni razgovori z lastniki objektov in domačini. Delo je potekalo v te- snem sodelovanju z arhitekti in strokovnjaki za varstvo kulturne dediščine. Ugotovitve so pokazale, da so vzdolž Jadran- ske obale za gradnjo uporabljali zelo različ- ne vrste ploščastih apnencev. Zaradi različne kakovosti, količine, prostorske pojavnosti in možnosti pridobivanja različno velikih in debelih apnenčastih plošč so ploščasti apnenec na različnih območjih uporabljali na različne načine. Na nekaterih območjih na Krasu so za kritino uporabljali posebno vrsto apnenca, tako imenovani klivažirani apnenec, ki ga po strogi geološki definiciji ne uvrščamo med ploščaste. To je izvorno neplastnati, homogeni apnenec, ki pa ga je enostavno cepiti v plošče zaradi prisotnosti gostih vzporednih tektonskih razpok. Vsi rezultati so predstavljeni v spletni in tu- di v mobilni aplikaciji, ki omogoča na kraju samem pridobiti podrobne podatke o vrstah apnenca v različnih arhitekturnih elementih, pojavljanju teh apnencev v naravi, fosilih v njih, kamnolomih in možnostih izkoriščanja. Smernice in predlogi za spremembe zakonodaje Za premostitev konf likta med varstvom naravne in kulturne dediščine je bilo tre- ba oblikovati skupne strokovne podlage za spremembo nacionalne zakonodaje ter teh- nične smernice in priporočila za ohranjanje, trajnostno rabo in ponovno uporabo plošča- stega apnenca kot gradbenega materiala. Najprej so opisane morebitne omejitve, ki so večinoma povezane z zemljepisno lego objekta, na primer območja Nature 2000, ekološko pomembna območja, ožja zavaro- vana območja ali druge omejitve na obmo- čjih naravne dediščine. Poleg tega so po- dana priporočila in smernice za trajnostno pridobivanje ploščastega apnenca kot grad- benega materiala. Pri tem so obravnavani tudi nekateri posebni primeri, na primer, kaj storiti, če so v njem najdeni redki fosili. Nekateri objekti in območja so zavarovani tudi kot kulturni spomeniki, zato je treba upoštevati tudi vidike ohranjanja kulturne dediščine. Za morebitne investitorje je posebnega po- mena povzetek splošnih arhitekturnih rešitev za objekte, grajene iz ploščastega apnenca, in smernice za ustrezno vgradnjo tega ka- mna. Po eni strani strokovne smernice nu- dijo pomembne informacije za posameznike, Slika 10: Obravnavani reprezentativni objekti s ploščastim apnencem na slovenskem Krasu: (a) domačija Pr’Blaževih v Gorenju, (b) Škrateljnova domačija v Divači, (c) Župnijska cerkev Sv. Elije v Koprivi, (d) cerkev Marijinega vnebovzetja v Povirju/Gura, (e) cerkev Matere Božje vnebovzete v Šmarju. Foto: arhiv projekta RoofOfRock. 220 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 221Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine • PetrologijaPetrologija • Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine opozorili na nujnost spremembe tovrstne zakonodaje, če želimo ohranjati, obna- vljati in vzdrževati kamnito kulturno de- diščino. Vrste ploščastih apnencev so bile razvrščene glede na njihove sedimentne, stratigrafske (starostne) in paleontološke značilnosti ter zanje izdelane ocene kakovosti (geomehan- ske in fizikalno-kemijske lastnosti) in raz- položljive količine. To je bila podlaga za presojo možnosti za pridobivanje in načinov varovanja naravnega okolja. Za analizo iz- vora (izvornih kamnolomov ali vsaj obmo- čij pojavljanja) vrst apnenca, uporabljenih v arhitekturi, je bilo izbranih šestindvajset reprezentativnih objektov. Med temi je bilo po pet izbranih na matičnem Krasu v Italiji in v Sloveniji (slika 10), enajst na Hrvaškem (pet v Zadarski županiji, trije v Splitsko- -dalmatinski županiji in trije v Dubrovni- ško-neretvanski županiji) ter pet v Herce- govini. Reprezentativni objekti so bili obravnava- ni glede na arhitekturne in konservatorske parametre (različni kamniti arhitekturni elementi na posameznem objektu, njegove funkcije, estetska vrednost, stanje ohranje- nosti, dotrajanost, predhodni restavratorski posegi in tako dalje). Za vsak objekt je bil opravljen podroben geološki popis vseh vrst uporabljenega apnenca. Poudarek je bil na ploščastih apnencih, za katere so bila razi- skana izvorna območja (kamnolomi). Poleg tega so bili opravljeni razgovori z lastniki objektov in domačini. Delo je potekalo v te- snem sodelovanju z arhitekti in strokovnjaki za varstvo kulturne dediščine. Ugotovitve so pokazale, da so vzdolž Jadran- ske obale za gradnjo uporabljali zelo različ- ne vrste ploščastih apnencev. Zaradi različne kakovosti, količine, prostorske pojavnosti in možnosti pridobivanja različno velikih in debelih apnenčastih plošč so ploščasti apnenec na različnih območjih uporabljali na različne načine. Na nekaterih območjih na Krasu so za kritino uporabljali posebno vrsto apnenca, tako imenovani klivažirani apnenec, ki ga po strogi geološki definiciji ne uvrščamo med ploščaste. To je izvorno neplastnati, homogeni apnenec, ki pa ga je enostavno cepiti v plošče zaradi prisotnosti gostih vzporednih tektonskih razpok. Vsi rezultati so predstavljeni v spletni in tu- di v mobilni aplikaciji, ki omogoča na kraju samem pridobiti podrobne podatke o vrstah apnenca v različnih arhitekturnih elementih, pojavljanju teh apnencev v naravi, fosilih v njih, kamnolomih in možnostih izkoriščanja. Smernice in predlogi za spremembe zakonodaje Za premostitev konf likta med varstvom naravne in kulturne dediščine je bilo tre- ba oblikovati skupne strokovne podlage za spremembo nacionalne zakonodaje ter teh- nične smernice in priporočila za ohranjanje, trajnostno rabo in ponovno uporabo plošča- stega apnenca kot gradbenega materiala. Najprej so opisane morebitne omejitve, ki so večinoma povezane z zemljepisno lego objekta, na primer območja Nature 2000, ekološko pomembna območja, ožja zavaro- vana območja ali druge omejitve na obmo- čjih naravne dediščine. Poleg tega so po- dana priporočila in smernice za trajnostno pridobivanje ploščastega apnenca kot grad- benega materiala. Pri tem so obravnavani tudi nekateri posebni primeri, na primer, kaj storiti, če so v njem najdeni redki fosili. Nekateri objekti in območja so zavarovani tudi kot kulturni spomeniki, zato je treba upoštevati tudi vidike ohranjanja kulturne dediščine. Za morebitne investitorje je posebnega po- mena povzetek splošnih arhitekturnih rešitev za objekte, grajene iz ploščastega apnenca, in smernice za ustrezno vgradnjo tega ka- mna. Po eni strani strokovne smernice nu- dijo pomembne informacije za posameznike, Slika 10: Obravnavani reprezentativni objekti s ploščastim apnencem na slovenskem Krasu: (a) domačija Pr’Blaževih v Gorenju, (b) Škrateljnova domačija v Divači, (c) Župnijska cerkev Sv. Elije v Koprivi, (d) cerkev Marijinega vnebovzetja v Povirju/Gura, (e) cerkev Matere Božje vnebovzete v Šmarju. Foto: arhiv projekta RoofOfRock. 222 ■ Proteus 85/5 • Januar 2023 223Petrologija • Ploščasti apnenec, značilni element kraške kulturne krajine Kakšen je življenjski prostor za populacijo evrazijskega risa v severnih Dinaridih in jugovzhodnih Alpah? • Ekologija krajevne oblasti, strokovnjake in ustanove, ki živijo na območjih s ploščastim apnen- cem ali želijo obnoviti obstoječe zgradbe s tem naravnim kamnom, in jim pomagajo razumeti kulturno dediščino, ki iz tega izvi- ra. Posredujejo znanja, ki so bila izgubljena v preteklosti in lahko pomagajo ohranjati naravno in kulturno dediščino prihodnjim generacijam. Po drugi strani pa smernice služijo kot podlaga vsem odločevalcem na državni in krajevni ravni za pripravo zako- nov, ki spodbujajo trajnostno rabo ploščaste- ga apnenca in drugih naravnih kamnov. Ker ploščasti apnenec, tako kot vsi drugi naravni kamni, nima posebnega statusa in je uvrščen med mineralne surovine, je prav- na podlaga za njegovo pridobivanje rudar- ska zakonodaja. Ta določa enaka pravila za majhne odkope kot za velike komercialne kamnolome. Nacionalne rudarske strategije imajo možnost dovoliti izkoriščanje nekate- rih vrst mineralnih surovin, ki so edini vir ali pa so redke in potrebne zaradi javnega interesa, ki so v drugem zakonu opredelje- ni kot strateški za gospodarski in družbeni razvoj. Med edinstvene mineralne surovine, pomembne za državo ali regijo, sodijo pred- vsem edinstvene (avtohtone) naravne snovi, ki so del nacionalne identitete ali kulturne in naravne dediščine ter krajine. Kljub temu se naravni kamen obravnava v okviru vseh drugih mineralnih surovin in zanj ne velja nobena izjema. Zato so bile za trajnostno pridobivanje apnenčastih plošč predlagane sledeče rešitve: • uporaba ploščastega apnenca iz aktivnih kamnolomov z rudarskimi pravicami; • omejeno pridobivanje ploščastega apnen- ca iz opuščenih kamnolomov samo za namen obnove kulturne dediščine v ne- posredni bližini; • odkopavanje ploščastega apnenca nepo- sredno s površine le z ročnim orodjem, če je to mogoče; • uporaba ustrezno klanega (klivažirane- ga) apnenca iz aktivnih kamnolomov na Krasu; • ponovna uporaba plošč iz obstoječih stavb, tudi dotrajanih; • uporaba ploščastega apnenca iz večjih gradbenih nahajališč, pri čemer se vzpo- stavi »banka gradbenih materialov« na posebnih urejenih zbirališčih, kjer bi bil ta material dostopen trgu. Viri: Belamarić, J., 2016: Kamen istočnog Jadrana. Split: Javna ustanova ReraSD, 127 str. Gorjanović-Kramberger, C., 1895: Fosilne ribe Komena, Mrzleka, Hvara i M. Libanona uz dodatak o oligocenskim ribama Tüffera, Zagora i Trifalja. Djela jugoslavenske Akademije znanosti i umjetnosti, 16: 1–67. Jurkovšek, B., Kolar-Jurkovšek, T., 2021: Fosili Slovenije: pogled v preteklost za razmislek o prihodnosti. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 264 str. Jurkovšek, B., Cvetko Tešović, B., Kolar-Jurkovšek, T., 2013: Geologija Krasa. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 205 str. Novak, M., 2015: RoofOfRock Final Thematic Report. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije. https://roofofrock. geo-zs.si/Publication/index.html. Novak, M., Biolchi, S., Čebron Lipovec, N., Jež, J., Peternelj, K., Šolc, U., Golež, M., 2015: Roof of rock. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije; Dubrovnik: Dunea, 181 str. Peternelj, K., 2015: Skupne smernice in priporočila za spremembo zakonodaje. Publikacija projekta RoofOfRock. Dubrovnik: Dunea d. o. o., 54 str. Pieri, F., Biolchi, S., 2014: Platy limestones: 10 case studies in the Classical Karst. Trst: Edizioni Università Trieste, 48 str. Renčelj, S., 2002: Kras: kamen in življenje. Koper: Libris, 162 str. Šolc, U., Jež, J., Novak, M., Rokavec, D., Peternelj, K., Krivic, M., Jurkovšek, B., Kolar-Jurkovšek, T., Bavec, M., 2014: Projekt RoofOfRock – usmeritve in priporočila za ohranjanje, sonaravno uporabo in ponovno uporabo ploščastega apnenca kot naravnega mineralnega vira za gradnjo objektov. Mineralne surovine v letu 2013, 11 (1): 124–130. Kakšen je življenjski prostor za populacijo evrazijskega risa v severnih Dinaridih in jugovzhodnih Alpah? Jaka Črtalič, Žan Kuralt, Hubert Potočnik Na prelomu dvajsetega stoletja so na stičišču Alp in Dinaridov, po dvestoletnem vrtincu izumiranja, izginili še zadnji risi. Po bolj ali manj zanesljivih navedbah so bili na obmo- čju današnje Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine zadnji osebki ubiti ali pa so jih našli mrtve v prvem in drugem desetletju dvajsetega stoletja. Izumiranje je časovno jasno potekalo v smeri proti jugu Balkanskega polotoka, kjer se je na območju med Makedonijo, Albanijo in Kosovom ohranila majhna, izolirana populacija risov, ki jo danes imenujemo balkanska. Na območju jugovzhodnega obrobja Alp in Dinaridov je prostor ostal »prazen« sedemdeset let, dokler niso spomladi leta 1973 slovenski gozdarji in lovci v kočevske goz- dove ponovno izpustili tri pare risov iz Slovaškega rudogorja. Ponovna naselitev je bila izjemno uspešna, dejanje pa lahko razumemo kot eno izmed pionirskih naravovarstvenih akcij v Sloveniji. Po skoraj petdesetih letih obstoja »dinarske« populacije, ki se je razvijala v izolaciji od sosednjih populacij risov v Karpatih, švicarskih Alpah ali na jugu Balkana, je risom ponovno grozilo izumrtje. Tokrat v prvi vrsti zaradi parjenja v sorodstvu in posledič- no izjemno visoke stopnje sokrvja. Bil je skrajni čas za ukrepanje. Za življenje risa je nujno potrebno kritje, ki ga večinoma omogočajo različne oblike naravne vegetacije, ta mu namreč omogoča njegovo uspešno plenjenje. Foto: Miran Krapež.