65 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Jana Balažic Stara znanja o drevesnih vrstah v grajskih parkih Prekmurja hovni ravni. Ljudje si z drevesi izmenjujemo ener­ gijo in lahko drug drugega zdravimo, med seboj ko­ municiramo in se učimo. Mnogokrat pravimo, da je drevo kot človek. Ravno tako kot človek ima tudi drevo svoj značaj. Je živo bitje in ima posledično odmerjeni čas življenja – se rodi, raste in umre. Drevesa so v naši deželi že od nekdaj povezana s človekom in pokrajino. T o se kaže tudi v praznova­ nju nekaterih praznikov , ki so povezani z drevesi. Tako je pomladno jurjevanje povezano z bre­ zo, kjer Zelenega Jurija oblečejo v brezove vejice. V Prekmurju in Porabju je znano Borovo gostüvanje, ki je povezano z borom – plohom, ki so ga vlekli na borovem gostüvanju. Poznamo tudi izdelovanje ve­ likonočnih butar in seveda postavitev mlaja. Novoletna jelka ali smreka pa je tako ali tako po­ znana skoraj po vsem svetu. Prav tako je velik pomen za Slovence že od pred­ krščanskih časov imela lipa, saj se je že takrat pod njo delila pravica v imenu bogov in ljudstva. Morda si lipa ravno zato zasluži, da o njej na tem mestu zapišemo nekaj več. »Pri ljudstvih srednje Evrope je lipa veljala za drevo življenja, zdravja, modrosti in pravičnosti. Pod njo so se zbirali starešine, se posvetovali in razsojali. Pod lipo se je smela govoriti le resnica. Lipa velja za simbol slovenstva in tudi slovanstva. Pod njo so se stoletja shajali vaški oziroma ljudski zbori. Bila je središče vaškega družabnega življenja. Pod njo se je že v davnih predkrščanskih časih pravica delila v V Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota smo v sklopu Dnevov evropske kulturne de­ diščine (DEKD) in T edna kulturne dediščine (TKD) 2023 pripravili razstavo z naslovom Starodavna védenja o drevesnih vrstah v grajskih parkih Prekmurja. V sodobnem svetu pogosto mislimo, da je mo­ derni človek prekinil svoje vezi z naravo in ustvaril svet, ki ni več odvisen od takih stvari, kot so dreve­ sa. V endar je resnica ta, da sodobni svet so in še ved­ no večinoma poganjajo rastline. T ako kot človek imajo tudi drevesa svoje energij­ sko polje, ki seva od njega. T o polje izraža temeljne ritme rasti in obnavljanje dreves skozi leta. Z rastjo posamezno drevo oblikuje svoje posebne značil­ nosti. Energije, ki se med seboj razlikujejo od dre­ vesa do drevesa, lahko na energetski ravni vpliva­ jo na človeka. Vse to so tista pozabljena znanja, ki nas popeljejo v starodavne čase, ko so ljudje znali izkoris titi energije dreves in jih uporabljati v vsak­ danjem življenju. Tako pridemo do zaključka, da drevesa s svojimi energijami pomagajo človeku pri zdravljen ju na: telesni, čustveni, mentalni in du­ 66 Prekmuriana imenu bogov in ljudstva. Pri razsojanju in odločanju o skupnih zadevah so pod lipo županu stali ob strani čla­ ni dvanajstije ali vaški starešine, kot je določala prasta­ ra slovenska navada, imenovana »slovenska pravda«. Odločitve dvanajstije so sprejemali z glasovanjem, po­ samezne glasove pa so označevali tako, da so jih vreza­ li na palico, imenovano rovaš. Do danes se je ohranil iz­ rek »T o gre na moj rovaš.«, kar pomeni »T o gre na moj račun.«. Tudi srečanje več dvanajstij, ki so se imenovale veče, so se večinoma odvijale pod lipo. Svoje sklepe so potrdi­ li z javno prisego, ki se je v slovenščini sprva imenova­ la rota. Šele po pokristjanjenju je ta starodavni sloven­ ski pravni izraz zamenjala prisega. Najstarejši ohranje­ ni dokument, ki priča o obstoju te starodavne slovenske pravne institucije »pod lipo« je iz 8.stoletja. Gre za listi­ no bavarskega vojvode T assila, ki omenja 30 Slovencev, v katerih imenu je zaprisegel župan Physso. Na Gosposvetskem polju so Slovenci izvolili in potr­ dili svojega vojaškega vodjo – vojvodo in v mirnem času kralja. Tako je bil npr. Samo najprej izvoljen za vojaš­ kega vodjo, pozneje pa so ga izvolili še za kralja. Kralj je bil izvoljeni predstavnik ljudstva in je moral priseči ljudstvu. Izvoljeni vladar je sprejel oblast iz rok ljudstva na ustoličevanju. Sam obred ustoličenja na knež­ jem kamnu, v zgodovinskih virih imenovan Institutio Sclavenica, Slavica Lex in Consuetudiem Sclavorum, je izvirna oblika vladavine ljudstva, ki nima primerjave v svetovni zgodovini. Zbori in pravde pod lipo, ki so bili sestavni del stare­ ga državnega prava Karantanije, so vplivali na to, da v sred njem veku po slovenskih krajih ni bilo nobene cerkve, gradu, vasi, trga in mesta brez lipe, ki je bila vedno de­ ležna visokega spoštovanja vseh narodnih slojev . V času zmage nad Turki so marsikje po Sloveniji sadili lipe kot simbol zmage. Verjetno se je po tem na Slovenskem ohranil običaj, da so pomembne dogodke počastili z zasaditvijo lipe.« (A.M. Kolman, Drevesa: miti, legende, zdravilnost) V grajskih parkih Prekmurja raste veliko raz­ ličnih vrst dreves. Nekatera izmed teh sodijo med tako imenovana izjemna drevesa Pomurja. V parku pri Gradu na Goričkem raste kar nekaj izjemnih dreves. T o so: • ZELENI BOR s prsnim obsegom 211 cm, prsnim premerom 67 cm in oceno višine 17 m. Ocenjena starost naj bi bila 70 let. • BELI GABER s prsnim obsegom 270 cm. • HRAST GRADEN s prsnim obsegom 458 cm. • LIPA s prsnim obsegom 395 cm. • TULIPANOVEC s prsnim obsegom 494 cm, prsnim premerom 157 cm, ocenjeno višino 41 m in ocenjeno starostjo 210 let. • TULIPANOVEC s prsnim obsegom 423 cm. • NA V ADNA SMREKA s prsnim obsegom 289 cm. • dva MACESNA s prsnim obsegom 285 cm in 277 cm. • BUKEV s prsnim obsegom 418 cm. • JESEN s prsnim obsegom 400 cm, prsnim pre­ merom 127 cm, ocenjeno višino 49 m in ocen­ jeno starostjo 100 let. • dve TRNA TI GLEDIČEVKI s prsnim obsegom 322 cm in 321 cm. 67 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino V parku Rakičan najdemo tri izjemna drevesa, ki spadajo med t. i. izjemna drevesa Pomurja. T o so: • PLA T ANA s prsnim obsegom 67 4cm, prsnim premerom 214 cm, ocenjeno višino 47 m in ocenjeno starostjo 240 let. • HRAST DOB s prsnim obsegom 564 cm. • TULIPANOVEC s prsnim obsegom 407 cm. V grajskem parku Beltinci med drugim raste ena izmed najdebelejših platan v Pomurju. (Foltin, Izjemna drevesa Pomurja, 2019) Beltinci so nekdaj imeli dva parka, velikega in majhnega. Delno se je ohranil le veliki park oko­ li beltinškega gradu. Nekoč je meril kar 14 ha in je imel približno 1600 drevesnih vrst, od tega 600 vrst grmičevja in polovico eksotov. Danes v njem raste okrog 30 različnih vrst dreves. Posebno mes­ to ima 160 let stari in okoli 31 metrov visoki jesen. V parku raste kar 26 lip, 18 brez, 15 črnih borov , 34 bres tov , 2 črni jelši, 23 divjih kostanjev , 13 divjih če­ šenj, 65 gabrov, 2 duglaziji, 3 gorski javorji, 3 glo­ gi, 38 hrastov , 15 jelk, 97 javorjev , 72 jesenov , 8 ka­ talpan, 2 jerebiki, 21 klekov , 3 orehi, 71 maklenov , 13 macesnov , 4 platane, 18 rdečih borov , 14 poljskih javorjev , 3 rdeči hrasti, 33 smrek, 27 robinij, 6 vrb, 14 tulipanovcev in 6 zelenih borov . Grajski park Murska Sobota spada po drevesnih vrstah med najbogatejše v Sloveniji, saj v njem ras­ te okrog 260 vrst drevnine. Nekatera drevesa so stara tudi 200 let. Pet najpogostejših vrst, ki pre­ vladujejo v parku, so: hrast dob, gaber, maklen, divja češnja in robinija. Vsi najstarejši hrasti raste­ jo v južnem in jugovzhodnem delu parka na blagi vzpetinici. Iz načrta soboških ulic iz leta 1901 je razvidno, da je bilo v parku šest skupin samostojno stoječih dreves, okrog njih je bila trata okrogle oblike, ob­ robljena z grmovjem ali drevesi. Zahodni del par­ ka je mlajši. Leta 1937 je bil posajen drevored z jagnjedi (la­ ški topol). Okrog leta 1965 so posadili sedaj rasto­ če stebraste hraste. Posadili so tudi parkovno zani­ mive drevesne vrste, ki so zrasle v velika drevesa za svojo vrsto, to so: tulipanasta magnolija, kanadska čuga, ameriški koprivovec, puhasta breza in dvokr­ pi ginko. (A. Šiftar , Soboška zelena pout, 2012) Nekaj dreves nosi spominsko vrednost. T o so: • študentska lipa, ki je pravzaprav lipovec. To drevo so imenovali študentska lipa pred drugo svetovno vojno, ker so pod njo v času poletnih počitnic posedali in razglabljali te­ danji prekmurski študentje. Pod njo so se odločili, da bodo postavili spomenik prek­ murski knjigi, ta stoji nekaj korakov oddal­ jen od lipe. (Vir: Rudi Čačinovič). • cesarska lipa, ki so jo posadili ob razgla­ sitvi samostojne in neodvisne Republike Slovenije, zvečer, 26. junija 1991. • kavkaška smreka z rumenimi mladikami je bila posajena 25. maja 1980 v spomin na preminulega jugoslovanskega predsednika Josipa Broza – Tita. 68 Prekmuriana Za vse grajske parke so značilne tudi nekatere eksotične vrste dreves, kot so sofore, platane, gle­ dičije, duglazije, klek, ginko,… Energije najpogostejših drevesnih vrst, ki raste­ jo v naših parkih in njihov pomen za človeka, so opisane v nadaljevanju. Hrast  Raste počasi in dolgo in ima težnjo, da se enako­ merno širi v vse smeri, tako da pogosto njegova ši­ rina preseže višino. Posebej hrasti, ki rastejo na od­ prtem, potegnejo veje daleč od debla in jih je lahko doseči s tal. Hrast osamelec je idealno plezalno dre­ vo in drevesna ‘dnevna soba’, v kateri lahko udobno preživite ure in ure. Hrast naj bi imel blagodejne učinke in deloval naj bi kot antistresna terapija. Človeku pomaga, da se regenerira in ga pomirja. Znano je, da so v pre­ teklosti hrastove deščice polagali na srce, kar naj bi zdravilo aritmije, tahikardije in srčno popušča­ nje. Aktivira tudi vašo prekrvavitev ter zmanjšu­ je čas zdravljenja. Je eden izmed najboljših oddaj­ nikov pozitivne energije. Priporočljivo je, da imate doma pohištvo iz hrasta, saj bo le to oddajalo poziti­ vo v vašem domu. Hrast je ena od izvirnih cvetnih esenc, ki jih je prepoznal pionir homeopatije E. Bach in jo pri­ poročajo ljudem, ki so izčrpani od prekomernega dela. Priporočajo jo tudi tistim, ki okrevajo po dol­ gotrajnih bolezenskih težavah, ker spodbuja pre­ tok stanovitne energije, ki krepi imunski sistem in ozdravlja. Bor Bor je resnično sopomenka za osvežitev in udo­ bje in že sama beseda bor vzbuja občutek, da bo vse v redu. Kadar želimo jasnost, je borov vonj odlična spodbuda. Bor v bistvu razčisti, kar nam ne koris­ ti, tako razumsko kot telesno. Poleg spodbujanja razumske jasnosti se bor v aromaterapiji uporablja kot pomoč pri sproščanju zaprtja ter izboljšuje delo­ vanje dihal in krvnega obtoka. Število borovih iglic v snopu in število spiral v borovem storžu – kot še mnogo drugih vzorcev v naravi – je razporejeno v skladu s Fibonaccijevim zaporedjem (to je zaporedjem števil, v katerem je vsako število vsota dveh pred njim.) T o število že od davnine velja za pomemben ključ za harmonijo in zgradbo vesolja. Že samo preživljanje časa v navzočnosti bora ali na kraju, kjer raste veliko borov , lahko prinese ob­ čutek ubranosti, celovitosti, večnosti in ljubeče bo­ žanske navzočnosti. Stare kulture po vsem svetu so se dobro zaveda­ le, da borov vonj pomaga pri telesnem zdravljenju. Borova cvetna esenca se uporablja za sproščanje stalnih občutkov krivde ali samoobtoževanja, pa tudi pretiranega opravičevanja. 69 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Gaber Kako čudovito trdoživo bitje je gaber. Ne samo da kar žari od moči in čarobnosti, njegov les je eden najtrših, kar jih je. Iz njega so nekoč izdelovali orodje, ki je bilo veliko v uporabi, in dele strojev . Še danes iz gabra izdelujejo klavirska kladivca. Beli gaber je imel v predkrščanski dobi tudi reli­ giozni pomen, saj je bil tesno prepleten z drevesni­ mi svetišči in svetimi gaji. Z živo mejo so razmeje­ vali mesta čaščenja od posvetnega sveta. »Zmešanim« in »možgansko ponorelim« je Hildegarda iz Bingna predpisala kopel z listi belega gabra, zato da so »znova prišli k pameti«. Toda beli gaber skriva še marsikatero medicin­ sko presenečenje. Sodeč po novejših raziskavah, listje belega gabra deluje močno antioksidativno in antikancerogeno, saj vsebuje veliko čreslovin in fe­ nolne kisline. Lipa Je zgled redkega ravnovesja med moško in žensko energijo. Lipa je izjemno modro, mistično in dolgoživo drevo. Lipa ima široke liste srčaste ob­ like in ponuja gosto senco, zato učinkovito blaži bo­ lečine ob izgubi in strtem srcu, ker jih prenese na vibracijsko raven in jih tam ozdravi. Lipovi cveto­ vi množično privabljajo čebele, ki nato ustvarijo li­ pov med, zato lipo povezujemo s sladkostjo, ljubez­ nijo in božanskim ozdravljenjem. Zanimivo je, da značilnost lipe, da ozdravlja strto srce, deluje tudi na telesni ravni, saj čaj iz lipovih cvetov blagodejno deluje na srce in krvni tlak. Javor  Je učinek izjemno svetle in čiste energije, zato si le privoščite njegovo kopel. Starejše in bolj nekulti­ virano kot je drevo, več sijaja ima. Če ste na tleh ali si želite prebuditi čutenje, ki se je morda zaradi na­ silja ali stresa ali pa le zaradi zanemarjanja otopi­ lo, potem si poiščite mogočen javor sredi gozda. Bolj globoko kot zarijete v gozd, več moči bo drevo ime­ lo. Lezite na trebuh podenj, naslonite se nanj ali ga objemite in vdihujte njegove etre in vzdušje z veliko hvaležnosti in celo blaženosti. Smreka T o drevo s svežim vonjem in povzdigujočimi vi­ bracijami bi bilo lahko sopomenka za »poživitev in osvežitev«. Smreka se uporablja v mazilih za lajšan je bolečin v mišicah, poleg tega pa je prilju­ bljena izbira za božična drevesa, izdelavo papirja, mlajev in glasbenih inštrumentov . V mnogih pogledih je smreka prvobitna mati zemlja v drevesni obliki. Da ponotranjite energi­ jo boginje, preživljajte čas ob smreki. Usedite se pod njo, s hrbtom se naslonite na deblo in dovoli­ te, da se njena energija pretaka navzgor in navzdol po hrbtenici; to je lahko posebno ozdravljajoče in podpirajoče. 70 Prekmuriana Njena energija je izrazito ozdravljujoča v vseh pogledih: telesno, čustveno, psihološko in duhovno. Smreka oddaja visoko pozitivne in prizemljene vibracije, ki odvračajo negativne vplive vseh vrst. Jelka  Jelka naj bi odpravljala bolečine, pomirjala in bistrila um. V ljudskem zdravilstvu se je dolgo časa ohranil običaj polaganja jelkinih vej pod vzglavje ali posteljo. Pri ljubezenskih težavah, boleznih in težavah z razvezovanjem stikov z ljudmi zbuja ob­ čutek zanesljivosti, krepi vztrajanje in povezuje z zemeljsko energijo. Jelka pomaga obvladovati tudi čustva, vonj zažganih posušenih jelkinih vej pa je odlično sredstvo za energijsko čiščenje dóma od ne­ gativnih energij. Če jelke zasadimo ob robu poses­ tva, bodo delovale kot zaščitni pas in onemogočale vdor negativnih vplivov okolja. Lastnost jelke je pretočnost, ki omogoča prost tok energije v energijskih telesih. Koristi povsod, kjer je dogajanje blokirano ali pretok oviran. Drevesni sokovi jelke imajo navpično dinami­ ko; s svojimi spremenljivimi in pretočnimi ener­ gijami koristijo povsod, kjer je dogajanje blokirano ali pretok oviran. Bližina drevesa odpravlja težave, ki izvirajo iz telesnih zapor, sprošča dihalne poti in nas poveže z virom življenja. Macesen Pionir cvetnih esenc E. Bach je zapisal, da je ma­ cesnova esenca idealno zdravilo »za tiste, ki se ima­ jo za manj dobre ali sposobne od drugih okrog sebe, ki pričakujejo neuspeh, ker se jim zdi, da nikoli ne bodo uspešni, zato se ne potrudijo dovolj, da bi jim uspelo.« Zgodovinsko se je to drevo povezovalo z zaščito pred kačami, pa tudi pred vodo in ognjem. Bukev  Bukev človeku pomaga, da se osredotoči na bis­ tveno. Podpira nas, nam daje moč in pogum, da se bolje spoprimemo z življenjskimi izzivi. Tako kot nezahtevna bukev tudi bukova ose­ ba nima potrebe po terjanju prepoznanja in hvale, njena slava ji žari iz obraza, saj je kot bukev gosto okrašena z ‘listjem’ tudi v največji senci. Kot deblo, ki za večno ohrani brazgotine in kot mlado listje, ki se ne pusti odvreči, tudi bukova oseba občuti duš­ ne rane kot viden spomin na bitke, ki ji vračajo s pokončnostjo in zmagovitostjo v očeh. Zadrževanje pod temi drevesi vas vzgaja za ta vidik prebujene Živosti v vas. Samozavest bukve, ki je njena poglavitna la­ stnost, nas navda z vedrino, osvobaja strahu in od­ pira prostor za stik z našimi drugimi lastnostmi. Najmogočnejši listavec, ki se samozavestno dvi­ ga v nebo, je dober prevodnik kozmičnega seva­ nja. Pogosta posledica dvomov v lastne sposobnosti in ranljivosti so težave s prebavili. Energija bukve 71 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino odpravi te simptome; bližina drevesa nas navdahne z vedrino, osvobodi negotovosti in strahov ter okre­ pi čustva in komunikacijske sposobnosti. O posebnem pomenu bukve v germanskih ča­ sih pričajo številne bajke, ki pripovedujejo o čarov­ niških in magičnih bukvah. Pripovedovali so, da so pod njimi plesale čarovnice in uročile vse, ki so šli mimo dreves. Čaščeno drevo je nekoč veljalo za sveto drevo, kar pomeni, da je bilo nedotakljivo. Nihče ga ni smel posekati, niti poškodovati. V nekaterih pripovedkah zasledimo, da so sta­ re bukve ponoči žarele in so se okoli njih smukale angelske podobe. V Franciji so verjeli, da v bukvi prebiva kraljica vil. Tudi boginje plodnosti naj bi se skri vale v bukvi, saj so imeli bukev za »drevo ot­ rok«, iz katerega so izvlekli novorojenca. Mlade ženske so pred bukvami molile in jim prinašale da­ rove, zato da bi zanosile. Bukov žir še danes velja za simbol plodnosti. Še en pokazatelj, da so Germani častili bukev je dejstvo, da so številni kraji, kjer so rasle svete bukve, pozneje postali romarski kraji. Na mestih, kjer so poprej častili drevo, so postavili kapelo, cer­ kev ali samostan. V ljudskem izročilu je bukovo listje veljalo za užitno. Listi bukve veljajo za najokusnejše drevesne liste, vendar zgolj mladi in svetli listi. V sebujejo ve­ liko mineralov . Tudi žir je nekdaj veljal za odlično hranilo. Olje iz žira ima okus po oreških in je bogato z maščoba­ mi in beljakovinami. Zelo razširjeno je bilo tudi prepričanje, da v bu­ kev ne udari strela. Toda načeloma naj bi se v ne­ vihti izogibali vsakega drevesa. Ljudje so verjeli, da jih bukev varuje pred nevihtami, zato so veji­ ce bukve obesili na ostrešje, da v hišo ne bi udarila strela. Bili so tudi prepričani, da bukov les razode­ ne čarovnice. Za čeber iz bukovega lesa je veljalo, da če so v njem kopali novorojene deklice, je v odra­ slosti za njimi tekalo nemalo moških. Breza  Naj bi imela celo vrsto zdravilnih učinkov . Njeno listje je polno eteričnih olj, karotena, fitoncidov , fla­ vonoidov ... Breza sprošča in pomirja. Kdor ima pro­ tin, vodenico ali revmatične težave naj čim pogosteje obiskuje brezo, in sicer zjutraj in zvečer. Mlado listje breze vsebuje beljakovine, maščobe in vitamine. Čaj iz teh listov izboljšuje prekrvavitev, pomaga pri ko­ žnih vnetjih, pljučnih boleznih, uravnava delova­ nje jeter in žolčnika. Breza naj bi tudi mehčala našo kožo in pripomogla k boljšemu vidu. Če sedemo pod brezo, smo na območju miru, kjer odložimo bremena, se sprostimo in postane­ mo spravljivi. Drevo nam pomaga olajšati telesne in čustvene bolečine, ki so posledica vsakodnevne­ ga stresa. Energija breze deluje na naš ego, da laž­ je sklenemo mir s seboj, si priznamo težave in se z njimi spopademo na nov način. Pod brezo je kraj, kjer odložimo bremena in sprejmemo darove, ki jih daje življenje. 72 Prekmuriana Lastnost breze je nežnost, ki jo uporabljamo za zdravljenje pretresov. Ali gre za telesne pretre­ se (poškodbe, bolečine) ali za čustvene pretrese (nepričakovana novica, šok, ločitev ali izguba). Breza ima tudi energijo spravljivosti, saj poma­ ga, da smo bolj mirni in ustvarjalni. Tulipanovec Tulipanovec je poravnan z arhetipsko boginjo ljubezni, pa tudi s plapolajočo in žarečo prvino og­ nja, zato je lahko izjemen magični zaveznik, kadar je vaš namen navdušiti in očarati. S svojimi ekso­ tičnimi cvetovi in bleščečimi listi, ki poplesavajo tudi v komaj zaznavnem vetrcu, ujame občudujočo pozornost kot hipnotična plesalka s kostumom, ki se lesketa v soju žarometov . Vesolje rado daje, zato je pomembno, da te da­ rove sprejemamo brez občutka krivde ter kar z naj­ večjim zadovoljstvom in veseljem. Poleg tega, čim bolj hvaležni smo, tem več darov prejmemo – in tudi naša hvaležnost je dar za tistega, ki mu je na­ menjena. T o je modrost tulipanovca. Ginko Dvokrpi ginko ali zlatolaskino drevo je dobesed­ no najstarejša drevesna vrsta, ki še živi. Na enak način, kot so ta drevesa prenesla svo­ jo edinstveno zasnovo DNK iz pradavnine v sedan­ jost, so iz nedojemljive starodavne Zemljine pre­ teklosti prenesla tudi globoko modrost in moč. Ginkova energija je resnično prvinska in čista, kot zora na najbolj jasen in sončen dan. Ta energija je tako močna, da lahko že samo kratko zrenje v dre­ vo oplemeniti našo modrost in obstoj z osupljivo navdihujočo globino. Skoraj nemogoče si je predstavljati nekaj, kar bi imelo ugodnejšo energijo kot ginkovo drevo. Če imate vsaj trohico intuitivne sposobnosti, boste za­ čutili, da drevo dobesedno utripa od čiste pozitiv­ nosti in sreče. Ginko je čarobni zaščitnik pred ognjem (dej­ stvo, da je drevo sposobno preživeti atomsko bom­ bo, vsekakor nakazuje nadnaravno moč). Gledičevka S svojo uničevalno, očiščevalno energijo ljudem pomaga opustiti stara pota, preobraziti izzive, nev­ tralizirati negativnost in iti naprej po novi poti. Med gledičevke (v Evropi se mu pravi akacijev med) je znan po svoji sladkosti, ocvrti akacijevi cve­ tovi (v resnici gre za cvetove trnate gledičevke slad­ kega vonja) pa so evropska poslastica, ki jo postre­ žejo s sladkorjem v prahu. Uživajte karkoli od tega (ali pa samo preživljajte čas s cvetočo gledičevko), da vnesete več sladkosti v svoje življenje in da zač­ nete vedrino in sladkost prepoznavati v vsem obse­ gu človeških izkušenj, ne pa samo v sijaju in soncu. 73 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Vir: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota 74 Prekmuriana Vir: Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota 75 Revija Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za literaturo in kulturno zgodovino Akacija Akacija naj bi pomagala pri nespečnosti ter pri­ pomogla k boljšemu razpoloženju. Velja tudi za drevo plodnosti. Včasih so se pari, ki niso mogli imeti otrok, po pomoč obračali k akaciji, ki naj bi krepila instinkt za nadaljevanje vrste in s tem sti­ mulirala plodnost. Na razstavi je bilo na ogled tudi slikovno gradi­ vo, na katerem so bili prikazani parki, kakršni so bili nekoč in kakršni so danes. Prav tako je bilo opisano, česa vse nas učijo dre­ vesa: dajejo si dovolj prostora za rast, vedo: skupaj smo močna, učijo nas pristnosti, da moramo biti pozorni na stvari, ki nas obkrožajo, kako ostati po­ trpežljivi in se pripraviti na vse, kar nas čaka, da si moramo vzeti čas, da je za vsako stvar pravi čas in razlog, kako pomembno je, da smo del skupnosti, kako lahko uspevamo tudi, kadar smo sami. Drevo nas uči skromnosti, uči nas, kako v času nevarnos­ ti obstati in kako vedno najti žarek upanja, da se lahko kdaj tudi zlomimo in popustimo, da bomo z močnimi koreninami dosegli svoje cilje in da lahko tudi drugim nudimo zatočišče in oporo. Razstavo je krasilo še 8 dreves iz lesa, ki sta jih izdelala Aleš in Srečko Mihorič, in ta so s svojo obli­ ko in velikostjo opominjala obiskovalce, kako mo­ gočna so drevesa in kako pomembna so za človeka in njegovo bivanje. Literatura Šiftar, Aleksander: Soboška zelena pout: vodnik po so- boškem parku, MOMS, 2012. Brus, R.: Drevesne vrste na Slovenskem, Ljubljana, Mladinska knjiga, 2004. Eppinger, M.; Hofmann, H.: Drevesa in grmi: Enostavno in zanesljivo določanje, Kranj, Narava, 2005. Godet, J. D.: Domača drevesa in grmi, Radovljica, Didakta, 2000. Kotar, M.; Brus, R.: Naše drevesne vrste, Ljubljana, Slovenska matica, 1999. Spohn, M.; Spohn, R.: Katero drevo je to?, Kranj, Narava, 2008. Zauner, G.: Listavci, Sprehodi v naravo, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1991. Zauner, G.: Iglavci, Sprehodi v naravo, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1989. Mlakar,V.: Rastlina je sveta, od korenine do cveta, Ljubljana, samozaložba, 2015. Whitehurst, T.: Vsakdanja pomoč dreves, Ljubljana, Ara, 2018. Kolman, M.: Drevesa: miti, legende, zdravilnost, Preddvor: Sebur, 2016. Beiser, R.: Drevesa in ljudje, Ljubljana, Mladinska knji- ga, 2019. Vas vármegye: Magyarország és városai sorozat reprint kiadása, Budapest: Dovin Művészetí Kiadó, 1989.