floyi ‘ l' ‘,x'\ :itua^ieltlrca mranL.to y,0vo LETO V.-il. 5 V KOČEVJU, DNE 30. JANUARJA 1960 Cena 15 din Tovarna močnih krmil v Kočevju? V okviru vedno večjih teženj po Čim hitrejšem gospodarskem razvoju Kočevske in v okviru vedno večjih potreb zaradi naraščajočega števila goveje živine, se v gospodarskih krogih Kočevja že nekaj časa zelo resno razmišlja o možnostih gradnje večje tovarne močnih krmil. Kot najbolj primeren objekt za to tovarno pa naj bi bila zgradba, ki je bila namenjena za pnevmatski mlin. Ker stavba že obstoji, je bila misel toliko bolj vabljiva, ker bi jo bilo sorazmerno lažje uresničiti, kakor pa če bi mo rali graditi novo tovarno. O gradnji te tovarne se v Kočevju veliko govori in zato smo bili mnenja, da je prav, da pogledamo ali je res potrebna in v kakšnem obsegu naj bi jo gradili. Na Kočevskem smo se odločili, da bomo v bodoče razvijali na naših razpoložljivih kmetijskih površinah živinorejo, ne pa kmetijstvo. Obe socialistični posestvi v kočevski občini sta se že ostro in odločno usmerili na živinorejsko Proizvodnjo, kar dokazuje tudi skoraj 2000 telet v preteklem le-ki sta jih kupili obe posestvi. Kmetijske zadruge gradijo ali pa bodo spomladi začele graditi hleve za več sto glav goveje živine v naši občini, kar je zopet v skladu s splošno orientacijo na živinorejo. V roku prihodnjih petih let bosta obe posestvi povečali stalež goveje živine na približno 10000 glav živine v staležu in na okroglo 7000 svinj letne proizvodnje. Iz teh podatkov je razvidno, da nastaja na Kočevskem velik živinorejski obrat, ki bo sčasoma prav gotovo tudi zahteval vzporedne " obrate, ki naj bi zajamčili normalno obratovanje tega velikega Podjetja. To pa so na eni strani klavnica in mesno predelovalni obrat, na drugi strani pa tovarna ali pa vsaj mešalnica močnih krmil Zadnja je gptovo bolj potrebna kakor pa predelovalni obrati, ker bodo ti eventuelno potrebni komaj, ko bo predvideni stalež ži- MLADINA BO GRADILA AVTO-CESTO Ta teden se je v Beogradu sestalo vodstvo Ljudske mladine Jugoslavije. Pregledali so sedanje de- vine dosežen, če se ne bodo našle go industrijo, silose pa se priključi lo organizacije In sprejeli več novih " " " in morda tudi novi tovarni močnih krmil. Po proučevanju bi bilo mogoče v novi tovarni močnih krmil iz-goče urediti tovarno močnih krmil delovati predvsem običajne krmne s proizvodno zmogl.uvost.io okrog mešanice s tem, da bi specialne do- hari„ . 16.000 ton na leto. Res je sicer, da datke nova tovarna ne izdelovala, cga ana °6 Udove do ^ke ampak bi jih dobivala ali iz uvoza ali pa iz katere naših domačih druge ustrežnejše cenejše rešitve. V prostorih mlina bi bilo mo- nalog. Najvažnejše delo naše mladine bo letos zgraditi 104 km nove moderne bi proizvodnja te tovarne v celoti praktično počivala na dovozu materiala od drugod, vendar pa je tovarn, ki take dodatke že izde-prednost tovarne v tem, da bi biia lujejo. Na podlagi te odločitve bi grajena sredi potrošnega središča, bilo mogoče zmanjšati stroške iz- Ker porabi goveja živina povprečno 2 do 4 kg močnih krmil dnev- gradnje za dobrih sto milijonov, kar bi olajšalo izgradnjo in morda no, pomeni to, da bi samo za sta- celo omogočilo, da se z deli res tudi lež goveje živine na posestvih no kmalu prične, preteku petih let potrebovali po- Zamisel nove tovarne je takšna, lovico proizvodne zmogljivosti to- da bi bilo mogoče v glavnem izko-vame. ne da bi pri tem upošte- riščajoč že izgrajene silose, vsa vali potrebe kmetijskih Zadrug na postrojenja graditi po etapah, akp tudi privatnih kmetovalcev, ki bo- ne bi imeli takoj na razpolago vsa do prav gotovo segli po teh krmi- potrebna sredstva. Da je zamisel že precej dozorela, kaže tudi to, da je pred nedavnim bila določena tudi že lokacija ob industrijskem lih, ako bodo na razpolago in bodo cene dostopne. Pri izdelavi močnih krmil je jrri izucičivj iiuuvniii uui ic tuui uu uiuuauijsAcui nhlhibo potrebno poleg raznih vrst žita tiru, ki sedaj vodi do silosa, kakor ° J * meje. Mladina bo pričela z gradnjo že 1. marca, mesec kasneje pa bo na delu že okoli 12 tisoč brigadirjev. Centralni komite LMJ je za to akcijo poslal mladini razglas v katerem poziva, da mladinke in mladinci Jugoslavije, potrdijo s svojo udeležbo v letošnji delovni akciji, še enkrat svojo predanost socialistični domovini. Poleg zvezne akcije bo mladina delala in pomagala tudi pri gradnji športnih in kulturnih objektih širom naše domovine. Prepričani smo, da bo mladina tudi letos častno izpolnila svojo Industrijski objekt v Kočevju, ki je bil predviden za mlin bodo koristno uporabili. Tu bo tovarna ferritev ali močnatih krmil dodati tudi razne stranske pro- tudi, da je istočasno bil obsežno izvode prehranbene industrije kot obravnavan celoten kompleks ob so ribja moka, oljne pogače, pesni industrijskem tiru, da bi se za-rezanci, otrobi itd. Vse to je treba jamčile potrebne površine ob tem ustrezno pripraviti in nato mešati tiru za vse interesente. V torek 26. januarja je bil v ni pa bi se pogovorili o vlogi v določenih odstotkih v skladu z Kakor torej vse kaže, je ideja Kočevju sestanek, katerega so se SZDL. ki naj jo ima v teh dru-namenom uporabe. To pa je rodilo nove tovarne močnih krmil v Ko- udeležili predsedniki društev in štvih ter o programskem delu Poživitev dela pred kongresom SZDLJ Obč. odbor SZDL je dal predlog osnutka političnega koledarja za leto 1960. V okviru tega kole- tudi drugo misel, ki bi lahko bila čevju realna in tudi sorazmerno organizacij občine Kočevje. Šesta- društev. Dejal je, da so bili do- darja se bodo vršile vse prireditve znatno cenejša od prvotne in mor- hitro uresničljiva. Vsi prizadeti hi nek je sklical Občinski odbor seženi v društvih lani precejšnji in proslave v tem letu. Navzoči da tudi znatno hitreje uresničljiva, se zaradi tega morali takoj in zelo SZDL. Udeležba je bila zelo do- uspehi, s katerimi pa smo v pre- predsedniki so predlog pozdravili Skupna investicijska vsota za resno zavzeti, da bi misel dobila bra. Uvodno besedo je imel pred- mali meri seznanili javnost. Opo gradnjo nove kompletne tovarne tudi svoj logičen zaključek, to pa nov gospodarski obrat, ki bo stvarno osnovo na- močnih krmil znaša po sedanjem predlogu okroglo 450 milijonov di- predstavljal narjev. Tej vsoti bi bilo dejansko daljnega gospodarskega treba dodati še okrog 130 milijo- tega kraja, nov din za obratna sredstva, brez katerih tovarna ne more poslovati. Gre torej za zelo velika investicijska sredstva, ki jih tudi ni lahko zbrati. V zadnjem času je stopila v ___ _____ __________________ in ga sprejeli. Društva bodo po- sedmik Obč. odbora SZDL Ignac zoril je tudi, da moramo delati v slala še svoje dopolnilne predloge, Karničnik. tej smeri, da bomo vključili v dru- ki naj bi se vnesle v koledar in Med drugim je dejal, naj bi na štva mladino, pri tem pa ji mo- program dela. Ko bo koledar do-razvoja sestanku izmenjali mnenja o delu ramo dati prosto izbiro, da se polnjen s predlogi, bo z njim se-posameznih društev, na drugi stra- vključijo v tista društva, za ka- znanjena vsa naša javnost. tera so najbolj zainteresirani. Na sestanku je bilo tudi poudar- V aprilu bo V. kongres SZDLJ, jeno, da je treba ljudi, ki delajo zato naj bi vse organizacije in v društvih, prav tako smatrati za društva poživele svoje delo v po- politično-družbene delavce kot lju-častitev kongresa. di, ki delajo v političnih organiza- V razpravi so se dotaknili raz- cijah. Spremembe v vodstva Kočevske občine PETROLEJ ZA RAKA? 86 P”ebno med raka* s petrolejem. Pred komisijo zdravstvenih strokovnjakov prihajajo vsak dan novi zanimivi primeri bolnikov, ko so sl pričeli raka zdraviti s petrolejem. Tako je v teh dneh prišel tudi P. J. iz Splita. Septembra lani so zdravniki ugotovili, da ima raka na želodcu. Niti operirati ga ni bilo več mogoče. Bolnik je bil obsojen Ha smrt. Po jemanju petroleja se je toliko opomogel, da je sam odpotoval v Zagreb. Pišejo in govorijo še o drugih primerih uspešnega zdravljenja s petrolejem. Zanimivo je. da so na to misel prišli pri nas in da se po svetu zelo zanimajo za ta način zdravljenja. Predsednik sekcije za raka v mednarodnem društvu prof. dr. Vladimir Ba-zala je dejal, da je že zadosti primerov, ki dokazujejo, da petrolej pozitivno deluje pri zdravljenju raka. To so časopisne vesti nekaterih naših časnikov. Te dni pa je Zvezna komisija za borbo proti raku predlagala, naj bi sklicati letos posvetovanje o problemih raka pri nas ter s tem začeti širšo akcijo proti tej bolezni. Na sestanku, na katerem ^ ne^^ni s= v^je izato — m^sebno letu delavno in da se je vse delo odražalo v znamenju proslav 40-letnice KPJ in SKOJ. Za tako število članov. pa organi delavskega upravljanja, V minulem letu so gasilci sto- Srbeti, da ne pride do požarov pili v akcijo 8 krat, trikrat v ož- Poleg ostalega dela, so v di u- uspešno delo gre zasluga uprav- jem požarnem okolišu in 5 krat iz- štvu lansko leto posvetili vso skrb nemu odboru, kakor tudi tistemu yen Pri ga-en-u požarov je sode- vzgoji članov. Vseh vaj in stro-delu članstva, ki je uspešno delalo lovalo 65 članov društva in zato kovnih sestankov je bilo 58 in v in s tem pomagalo, da je društvo dglo žrtvovalo okoli 170 ur pro- te namene so člani društva žrtvo-uspešno reševalo številna vpraša- stega žasa gkode so požari po- vali okoli 800 ur prostega časa. nja iz TOdročja gasilstva m ostala zročju zg ig 2l3.000 din, rešeno Občni zbor je bil pravi praznik, jektivnih težav. Med te sodi nre- J no v flannm Celotna r; Težko bi napisali, koliko očitkov na račun mleka v Kočevju sliši, sicer prijazna in ustrežljiva prodajalka v tržnici. Ali se res ne bi dalo urediti, da bi bilo v Kočevju dovolj in užitnega mleka? Ali številne prošnje, pritožbe, tudi že prek tiska, res ne bodo našle odmeva pri odgovornih činiteljih od sanitarne inšpekcije do Kmetijsko gozdarskega posestva!? Potrošniki prosijo, da jim dajo javen odgovor na vse te nerednosti! V kooperaciji nad 3 tisoč hektarjev Nemara še vse premalo poznamo delo Poslovne zveze Kočevje, ki je jeKtivmn težav. “ stala, ko ne bi prišli pravočasno v so čestitala članom. Celotna raz- vsestransko in odgovorno. Najvaž- majhno Število ope a . V . rrnetls«; ir »PoHml« nrava VI ie» hiln plodna, ho ne- n p ifi n naloga Pnslnvnp tvpvp izcp SUHvsEHE BrSfes as-s sss vati pa je, da je od celotnega šte- največja škoda in ta znaša okoli letu še uspešnejše, vila članstva operativnih članov 18 milijonov din in iz tega je raz- so podelili značke m diplome 21 EEumJEEr EfESHHE HrtSEsS log upravnega odbora, vseh mno- zasluga preventivne službe. Ta jc letno delo v gasilstvu, žičnih organizacij in delovnih ko- bo ne- nejša naloga Poslovne zveze je vse-bo inovi kakor razvoj kmetijstva na pod- PZ. To pod-od Kolpe do Na zaključku Dobrepoljske doline. Brez dvoma so kmetijski kovnjaki na Poslovni zvezi v stro- ve- jo njihovo delo, skratka njihova desna roka so. PireCej truda in časa bodo vložili za pomoč zadrugam pri izdelavi perspektivnih načrtov, programov, investicijskih elaboratov itd. Na skrbi imajo tudi delo aktivov mladih zadružnikov, žena zadružnic in socialistični vzgoji kmetijskih proizvajalcev. Težišče dela kmetijskih strokov- pri uresničevanju njihovih nalog. Pomagajo jim z nasveti, usmerja- lektivov v Kočevju, da storijo vse potrebno, da v gasilske vrste vključimo večje število mladih ljudi, ki so voljni delati v tem društvu. Vprašanje zase so stanovanja gasilcev. Mnogi operativni člani stanujejo v oddaljeni od gasilskega doma in zato mnogokrat ne slišijo alarmne sirene in tudi zaradi Račun je jasen in v korist kmeta - pogodbenika! V planu za poljedelstvo je pred- Brez povečanja hektarskih do- KZ za pognojitev 1 ha travnika t. j. videno, da povečamo hektarske do- nosov travnikov in kvalitete sena, za umetno gnojilo 12.000 dinarjev nose za toliko in toliko. Da pa ne bomo povečali živine in tudi + 2000 din akumulacije, skupaj bomo dosegli predvidene hektarske kvalitetno bomo zaostali. poljedelstvo, je pri uresničevanju plana kooperacijske proizvodnje, ki predvideva za gospodarsko leto 1959/60 skupno 3100 ha zemlje, ki naj bi jo obdelovali v kooperaciji. Če razčlenimo te hektarje na posamezne poljske kulture, dobimo takole slilko: V kooperacijski proizvodnji naj bi pridelovali visokorodno pšenico na 150' ha, domačo pšenico na 110 14.000 din, z gnojenjem pa bo po- hektarih, ječmen 100 ha, oves na oddaljenosti ne morejo priti pra- donose, moramo načrtno gnojiti in Če ne bomo dosegli družbenega večal hektarski donos za 2000 kg na 100 ha, deteljo 500 ha, travniki na vočasno v akcijo. Prav bi bilo, da občinski LO in pristojni činitelji resno razmislijo o tem vprašanju, kajti sedaj, ko bo prejelo društvo kmetje največ novo avtomobilsko gasilsko cister- dane živine. sejati kvalitetna semena. plana v kmetijstvu, nismo upravi- 1 ha. Večina poljedelske proizvodnje je ?e?i kritizirati, ako se ne bo zbolj- če računamo 1600 ha, krompir 400 ha, krmne 1 kg sena 10 din, okopavine 100 ha in koruzo na 40 ha. za prehrano živine, saj dobijo dohodkov od pro- Na zboru kočevskih ga ilcev, med poročanjem predsednika Ferda Paradiža ZA ISTE CILJE! Kaknr v dragih krajih tako so treh delov se bo priključil novi v teh dneh imeli oz. bodo še imeli občini, ki so po številu in obsegu občne zbore organizacije ZB v so- večje, kot je bila sodražka. Prav draški občini. Z občnimi zbori bo- zato, ker bodo po novi teritorialni do zaključili do konca tega me- razdelitvi bolj oddaljeni od občin-seca. skega vodstva, bo padlo večje bre- Pregled dela opravljenega v lan- me na krajevne odbore in organi- organizacijo skem letu, je pokazal, da so v vseh zarije. organizacijah, v enih več v drugih Prav iz tega razloga pa je še manj, imeli pri delu uspehe. Člani posebno važno, kdo predstavlja ZB so sodelovali na raznih prosla- krajevni odbor. Če so bili v od-vah v minulem letu, tako na pro- bor izvoljeni agilni tovariši in to-slavi občinskega praznika, proslavi varišice, delo krajevne organiza-na Turjaku in drugih proslavah. cije ne bo nič trpelo. Člani ZB delujejo v raznih po- Dosedanje izkušnje pri delu naj litičnih in družbenih organizacijah, nam bodo napotilo za delo v bo-delavskih svetih in upravnih odbo- doče. Nove občinske meje ne bodo šal življenjski standard na vasi. se poveča vrednost hektarskega do- za realizacijo plana bodo nu» Življenje se izboljša le takrat, ko nosa za 20.000 din. Prišteti mora- diti Kmetijskim zadrugam nasled-se veliko proizvaja industrijskih in mo še boljšo kvaliteto krme, kar nj0 pomoč: sodelovali bodo pri kmetijskih proizvodov z nizkimi nam vse skupaj da primeren eko- pripravah planov, pogodb in nudili proizvodnimi stroški. nomski uspeh. posredno pomoč pri sklepanju po- Da bo akcija v kmetijstvu bolj Jz tega primera smo videli, da godb. KZ bodo oskrbeli s potret ~ hitro napredovala, daje družba za je akcija za sklepanje pogodb go- nim reprodukcijskim materialom načrtno proizvodnjo določeno sti- spodarsko utemeljena za pogodbe- (gnojili, semeni in zaščitnimi sred-mulacijo. Daje regres za umetna nika. Zato je treba raznovrstne go- stvi). Nudili bodo vso strokovno gnojila, premije za prodano kva- vorice proti sklepanju pogodb, ceni pomoč v vsem poteku akcije, litetno živino, garantira cene po- umetnih gnojil in akumulaciji Prepričani smo, da bo ta pomoč, godbenikom, plačuje višje cene po- označiti kot škodljive za napredek ki jo bodo nudili KZ obrodila sa-godbenikom itd. Kmetijska zadruga vasi. dove. Tako lahko verjamemo pred- Dobrepolje je dobila v letu 1959 Da bo ta akcija bolje napredovala videvanjem o povečanih pridelkih več kot 2 milijona dinarjev premij tudi pri tistih, ki imajo pomisleke poljedelskih kultur, ki temeljijo na za prodano govejo živino in pra- o sklepanju pogodb, je OZZ Ljub- dosedanjih izkušnjah in rezultatih šiče. Ta sredstva bodo koristili za ljana predlagala, naj bi KZ ti- na kooperacijskih površinah. V le-r.apredek kmetijstva na njihovem stim proizvajalcem, ki ne sklenejo tu 1960 naj bi bil donos visoko-področju. pogodb za določeno površino zem- rodne pšenice 30mtc, domače pše- Sklenanie noeodb v noliedelstvu l.ie< plačevala blago po nižji ceni. nice 20, ječmena 28, ovsa 22, de-v nekaterih Kmetijskih^ zadrugah Upravniki, upravni odbori in za- ^-1e . k™^jad^;0 ^ dobro nanreduie v drugih slah5p družni sveti so predlog osvojili. V Travniki naj bi dali 25 50 mtc Menim da ie nrav ako* soomnto zel° kratkem času so že precej sena na hektar. V sodelovanju Po-kmetiiške proizvajalce d! rosno Povečati sklepanje pogodb. Prepri- slovna zveza — zadruga — kmet Lraižno prtoTooTto k sklepLiu m- Cani smo, da ne bo nobenega kme- ln upoštevanju vseh agrotehničnih sodb n° pr stopil° k sklepanju po ^ k_ ng bQ p^pj-j to akcijo. Plan pripomočkov, ne bo ovir, da se za’ povečanje kmetijske proizvod- predvidevanja o hektarskih donosih Sedaj pa kratek ekonomski iz- nje je sprejela Zvezna ljudska ne bi uresničila, račun za gnojenje travnika. Kme- skupščina, zato je dolžnost vsakega ti iški proizvajalec sklene pogodbo kmeta> da se utrudi, da doseže čim s KZ za pognojitev enega hektarja uspek v kmetijski proizvod- travmka. Uporabil bo 600 kg ni- .. m k trofoskala po ceni 20 din za kg, kar znese 600 X 20 = 12.000 din. Kmetijska zadruga bo zaračunala za in strokovno pomoč akumulacijo v vrednosti 200 kg sena. Kmet lahko plača v denarju ali ser\u. Ako se plačuje seno po KMETJE! Sodelujte z zadrugami v pogodbenem sodelovanju. To bo predvsem vam v korist. 80 kovinarjev in tesarjev Delo Delavske univerze je, kot ziv kvalificiranega in visokokvali-smo že poročali, postalo izredno ficiranega delavca, pa tudi delav-10 din za kg znese 200 kg sena 2000 pestro in široko, tako da je Delav- ti, ki si želijo pridobiti polkvali-dmarjev Akumulacija znese torej ska univerza že s svojim doseda- fikacijo. Z ozirom na vedno bolj 2000 'dinarjev. njim delom opravičila svoj obstoj naraščajoče potrebe kočevskega Da bo kmetijski proizvajalec čim- in ustanovitev. Trenutno pa je v gospodarstva, je pomen teh teča-več dobil od KZ, naj se posluži teku ena največjih izobraževalnih jev večji kot navadno radi na hitro raznih uslug, kj so cenejše za po- akcij Delavske univerze v tekočem sodimo, ker se z večanjem števila godbenike. Kmetijska zadruga bo letu. Preko 80 zidarjev, tesarjev in kvalificiranih delavcev večajo tudi rih, zadružnih svetih, organih smele predstavljati plotove za de- zaračunala kooperantom cenejšo kovinarjev obiskuje posebne tečaje, možnosti za kvalitetno razširjanje družbenega upravljanja itd. lo, kjer je potrebno sodelovanje košnjo z motorno kosilnico, oranje, ki jih je priredila Delavska um- proizvodnje^ karje J^ večanje na- Zvezo borcev oziroma krajevne vseh. Vedno nas mora družiti ista škropljenje itd. Plačala bo tudi verza v Kočevju za pridobivanje rodnega odbore čaka v prihodnje še več misel, da smo se borili za iste ci- »Kmečki glas« kot strokovno gla- strokovne kvalifikacije v teh stro- dela. Sodraška občina se bo raz- lje in da delamo za iste cilje tudi silo. kah. Tečaj obiskujejo delavci, ki delila na tri dele. Vsak od teh sedaj. Kmetijski proizvajalec bo plačal želijo delati strokovni izpit za na- ne. kvalitetno razširjanje za večanje ddhodka bistvenega pomena. s tem pa seveda tudi za naraščanje gospodarske moči komu- Januarsko sonce je toplo pripekalo na pokrajino, pokrito s snegom. Sajasti sneg na krovih hiš se je hitro talil in se v drobnih curkih odtekal na tla. V Sodražici je bilo tistega dne živahno. Menda je dalo tej živahnosti ritem prav sonce, ki je tako lepo grelo. Delavnice »Galanterije« so bile skoro od vseh strani obsijane od sonca. Na lepem kraju so zgradili te delavnice. Zidovi se ti zdijo, kakor da bi bili včeraj novi... Sicer pa ni dolgo od tega, ko so lepe ln svetle prostore izročili svojemu namenu. To je bilo na dan občinskega praznika — 25. maja 1957. iPred stavbo »Galanterije« so nakladali na kamion zadnje zaboje. Na njih je bilo zapisano z velikimi črnimi črkami »Made in Yugoslav«. Kamion pripelje zaboje do pristanišča, od tam pa gre pošiljka z ladjo do kupcev — v ZDA. V gornjih prostorih »Galanterije« so hrumeli stroji. Pridne roke delavcev so oblikovale iz kosov lesa lične lesne predmete. Iz lakirnice je udarjal kiselkast duh po lažnih kislinah. Nevajenemu človeku se pljuča zaradi tega zoprne- Sodraška „Galanlerija“ na dobri poli ga duha kar krčijo. Ljudem, ki so tu zaposleni, jim duh po kislinah že dolgo ne dela preglavic. Privadili so se zraku in delu ... Tudi tiste, ki delajo pri strojih, jih njihov šum ne moti. Vsak izmed njih, skupno šteje kolektiv 84 ljudi, ima svoje odrejeno mesto. Tudi sestav jso kvalifikacijah je dober: trije delavci so visokokvalificirani, 35 je kvalificiranih, 16 polkvalificiranih, 17 pa nekvalificiranih. Uslužbenci so trije. Letna poraba rezanega lesa znaša 7-00 kubičnih metrov. Zanje pride v poštev samo bukov les. Okoli »Galanterije« sem videl visoke kope zloženega bukovega -lesa. Za obdelavo rabijo suh les, zato pa so potrebne zaloge. Tole, kar vam sedaj pripovedujem, sem zvedel v pisarni podjetja. Direktor Srečko Stupica mi je pripovedoval, da imajo sedaj 9 milijonov dinarjev obratnega kredita, potrebovali pa bi 14 milijonov... Res je, da imajo sušilnico za les, ta je sedaj še v preizkušnji, ker ni dolgo, ko so jo urediti in montirati stroje. Sušilnica bo skrajšala čas sušenja lesa, vendar je potrebno kljub temu les sušiti na zraku še okrog 6 mesecev. Dajmo besedo tov. Stupici, ki nam bo povedal, kaj vse izdelujejo pri njih v »Galanteriji.« »Kaj izdelujemo? Razne noge za pohištvo, škatle za jedilni pribor, bloke za nože, čebularice ...« Pokazal mi je nekaj primerov desk za čebulo. Deska je na eni strani navadna, s kratkim navodilom v angleškem jeziku, kako naj se deska uporablja, na drugi strani deske pa je prava stika v miniaturi — pobarvana in lakirana, tako da imaš desko lahko bolj za okras v kuhinji kot pa za uporabo. Sicer pa so namenjene te deske za okras in uporabo. »Kam pa izvažate vse te lepe stvari?« »Vsa naša lesna galanterija gre za izvoz v ZDA. Ameriškim kupcem prodajamo naše blago preko »Slovenijales« Ljubljana.« »Kako pa z delom, imate dovolj naročil,« sem bil radoveden. »V začetku lanskega leta nismo bili nič kaj dobro preskrbljeni z naročiti. Naročila so sicer bila — vendar ne taka, kot smo jih mi želeli. Za nas se izplača naročilo za veliko število enakih izdelkov, ki jih izdelujemo serijsko. V drugi polovici leta so se stvari popravile. Računamo, da bomo kljub težavam, ki smo jih imeli, tako tudi zaradi pomanjkanja lesa, letni plan v celoti izpolnili. Naš plan znaša 70 milijonov dinarjev. Za letos predvidevamo isti olan kot je bil lani, izpolniti pa ga nameravamo z zmanjšano delovno silo ...« Ze v začetku leta so startali z nekaj manj delovne sile. Dela je dovolj, tako da so vsi izgledi, da bo s planom šlo... Z vprašanji sem vrtal naprej. Naslednje se je glasilo: »Kako plačujete delavce; po učinku ati po času?« »Zaradi specifičnosti dela, kate- rega je bilo težko normirati, smo plačevati po času. Proizvodnjo smo sedaj že toliko preusmerili, da so vsi pogoji, da začnemo plačevati delo po učinku. V tem smislu je delavski svet tudi sprejel že sklep, ki se bo začel v kratkem izvajati.« V nadaljnem razgovoru sem slišal, da so nabaviti lani brusilni stroj za katerega so izdati poldrugi milijon, za naprave za lesno sušilnico in njeno ureditev pa so izdati okrog 3 milijone dinarjev. Sušilnica ima dve komore, kjer se lahko naenkrat suši okrog 8 m' lesa. Za podjetje je velika pridobitev. Predsednika delavskega sveta Jožeta Vesela sem nameraval pritegniti v razgovor že v začetku obiska, pa ga je delo nujno klicalo drugam. Po malici se je za kratek čas odtrgal od dela. Prisluhnimo, kaj nam bo povedal o delu delavskega sveta v podjetju. »Na sejah DS obravnavamo predvsem tele stvari: izvrševanje mesečnega plana in proizvodne naloge za bodoči mesec; o storilnosti dela, dvigu kvalitete, disciplini, investicijah in drugih vprašanjih. DS živo spremlja vso problematiko v podjetju in ga res — dejansko vodi. Pa še druge stvari so šle. preko DS. Lani smo biti, na primer, 6 mesecev brez računovodje. Sedaj smo te stvar; uredili. S 1. februarjem bomo nastaviti tudi komercialista, ki je zelo potreben. Na sejah sodeluje tudi predsednik sindikalne podružnice.« Tovariša Vesela sem pobaral, kako meni o nagrajevanju po učinku. V dopolnilo, kar sem že napisal o tem, naj še dodam, kar mi je povedal tov. Vesel, da nameravajo uvesti plačilo po učinku že prihodnji mesec, vendar pa ta oblika nagrajevanja vsaj v začetku ne bo zajela vseh del. Bilo je prav ob času dopoldanske matice, ko sva si s tovarišem direktorjem ogledovala delovne prostore »Galanterije«. V enem prostoru so malicali moški, v drugem pa ženske. Spet sem stal pred Galanterijo, na soncu, ki ga je dovolj tudi v njenih prostorih. Veselilo me bo, če sem s tem opisom prikazal vsaj del podobe iz življenja tega prizadevnega kolektiva, ki je s.cer še mlad po letih, vendar že s precejšnjimi izkušnjami... K. O. Obvestila delavskih univerz in klubov DU KOČEVJE V torek 2. februarja bodo naslednja javna predavanja: V Kočevju bo ob 19.30 uri v dvorani množičnih organizacij predaval dr. Kališnik Miro: )?Sport in zdravje«. ' V Kočevski Reki bo ob 19.30 toi predaval ing. Požar Franc: »Atomi v službi človeka«. V Stari cerkvi bo predavanje ob 19. uri v osnovni šoli. Predaval bo Operlintnar Roman: »Kateri poklic naj izbere moj otrok«. Predavanje za člane Kmetijskih zadrug: V Predgradu bo predavanje 2. februarja ob 14. uri. Predaval bo tov. Janez Merhar. V Banja loki bo predavanje 3. februarja ob 15. un. Predaval bo tov. Janez Merhar. V Fari bo predavanje 3. februarja ob 15. uri. Predaval bo tov. Karel Mikulič. V Osilnici bo predavanje 3. februarja ob 15.30 uri. Predaval bo tov. Matija Zobec. Drugo grupo novosprejetih dahov ZK obveščamo, da je študij v Ponedeljek 1. februarja In v sredo 3. februarja ob 17. url v soli »Mirka Bračiča«. Vse vaške odbore SZDL im področna prosvetna društva ali druge zainteresirane organizacije opozarjamo, da organiziramo potujoči kino. Posredovali bi redne filmske predstave. Vsi, ki želijo, da bj jim posredovali filmske predstave, naj nam sporočijo do 31. januarja 1960. Glede vseh ostalih pogojev bi se neposredno dogovorili (o ceni, ftrostorih. programu in uri). Kramljanje o »specifičnosti« Kočevja Ob koncu prvega polletja smo covprašali na osemletki v Sodražici. kakšni šolski uspehi so bili na tej šoli1 v prvem polletju? Uspehi so takile: Prvi razred je izdelalo 86,7 % učencev, drugi 80 %, tretji. 82,6 %, četrti 72,7 %, peti 75 %, šesti 45 «/o, sedmi 65,4 % in osmi razred 45,5 %. Povprečno vzeto za vso šolo je izdelalo razrede v I. polletju 69,07 % otrok. Ker so nam rezultati za šesti in osmi razred zaradi razmeroma nizkega števila učencev, ki so izdelali razred v prvem polletju posebno padli v oči. smo povprašali, kje so vzroki za to. Za VI. razred moramo iskati vzrok predvsem v tem, ker so učenci prišli iz V. razreda ko niso imeli še predmetnega pouka, na predmetni pouk v VI. razredu. To je delalo marsikateremu veliko preglavic. V VIII. razredu pa je treba reči, da so pokazali učenci premalo resnosti, predvsem v fiziki in matematiki. Prepričani pa smo, tako so nam povedali na šoli, da se bo stanje do konca leta v obeh razredih znatno zboljšalo in da bo znašal odstotek učencev, ki bodo izdelali razred, precej višji kot pa so pokazali podatki za prvo polletje. Šestemu razredu je pripomoglo za razmeroma slabe rezultate tudi precej repetentov (po-navljalcev). Na osemletki v Sodražici so nam tudi povedali, da primanjkuje učnih moči, kar tudi po svoje vpliva na učne uspehe. Po sistematizaciji bi morali imeti 13 učnih moči, imajo jih pa samo 11. Za prihodnje šolsko leto so še slabši izgledi. Značilno za ta kraj je, da imajo šolskih prostorov v novi šoli dovolj, manjka pa prostorov za učitelje. Temu vprašanju bodo mo- rali odgovorni činitelu posvetiti v bodoče več skrbi. Če bodo na razpolago stanovanja^ tako so nam povedali na osemletki, ne bo problemov za učni kader za to šolo. Zanimali smo se tudi za šolsko kuhinjo. V njej se hrani 70 % vseh učencev. Hrana je pestra in izdatna. Šolsko poslopje v Sodražici je sodobno zgrajeno, šola je nova, s svetlimi in velikimi učilnicami. Zaradi razsežnosti zgradbe, šola še dosedaj ni v celoti dograjena. V spodnjih prostorih šole bodo predvidoma do jeseni uredili delavnico za tehnični pouk, prostor za šolsko kuhinjo ter prostor za otroški vrtec. K. O. Verjemite mi na besedo: bil sem skoraj na vseh važnejših sestankih in občnih zborih naših društev in organizacij, ki so bili konec leta 1959. Slišal sem dosti lepega in poučnega o opravljenem enoletnem delu društev in organizacij. Poročila in razprave so bile v naši razumljivi govorici, tu in tam je pa le izskočila kakšna bolj ali manj znana tujka, ki z njo nisem vedel kaj početi. Ne da bi ne poznal njenega pomena. To že. Nisem pa tuje besede razumel v zvezi z izvajanji govornikov. Kaj radi so uporabljali besedo Na osemletki »Mirka Bračiča« Šolska vrata so se za nekaj časa zaprla. Pol šolskega leta je za nami. Učenci so prejeli spričevala, v katerih se zrcalijo uspehi ali neuspehi v prvem polletju. Osnovno šolo »Marka Bračiča« v Kočevju je obiskovalo v prvem polletju 680 otrok. Pouk pa se je vršil v 19 oddelkih. Otroci, ki obiskujejo to šolo so iz Kočevja-mesto, Rudnika, Šalke vasi, Trate, Mahovnika, Dolge vasi do mostu in Cvišlerjev. Šolo obiskujejo tudi otroci iz Kočevske Reke, in sicer višje razrede. V šolo se vozijo z avtobusom. Povprečno je izdelalo na tej šoli vzeto od I. do VIII. razr. 76,32 odstotkov učencev in učenk. Vsekakor je ta rezultat ugoden. Po posameznih razredih pa šo dosegli naslednje učne uspehe: I. razred • je izdelalo 95 8 %, II GIBANJE PREBIVALSTVA LOŠKI POTOK Rodila je Gregorič Ljudmila, gospodinja iz Retij 97 dvojčka — dečka Slavka in deklico Metko. DRAGA V noči od 20. na 21. januar je ^nrzniia Malnar Antonija iz Cr-eRa Potoka, stara 52 let. RIBNICA Rodila je Mate Jožefa, gospodi-Ja iz Hrovače 18 — dečka Labota. . Umrl je Zmel Janez, upokojenec lz Ribnice 119. star 76 let. DOLENJA VAS Umrla je Henigman Ivana, gospodinja iz Rakitnice 61, stara 79 let. KOSTEL Rodila je Selan Marija, gospodinja iz Potoka 10 — dečka Antona. KOČEVJE Zorec roj. Rozman Gizela, stanujoča v Kočevju Trg svobode št. 11, Po poklicu gospodinja, je rodila dečka — Ivana, Hudorovič roj. Mrežar Silva, po poklicu gospodinja, stanujoča v Željne-barake je rodila dečka — Matija, Žagar roj. Mavrovič Ana, gospodinja, stanujoča v Kočevju Trg 3. oktober št. 21 je rodila dečka — Željka. Poročila sta se Troha Miroslav, logar, stanujoč v Doljnih Ložinah št- 6, star 32 let in Boštjančič Vida, poljedeika, stanujoča v Rap-tjevem št. 20, stara 20 let. KINO jADRAN, Kočevje: od 29. do 31. januarja angleški barvni film »Abdulah veliki«, 31. januarja češki film »Pot v prazgodovino«, 3. in 4. februarja jugoslovanski film »To noč«, od 5. do 7. febr. ameriški barvni film »Naloga majorja Leksa«, 7. febr. mehi-_ ški film »Ukradena sreča«. SVOBODA, Rudnik: 30. in 31. januarja ameriški film »K neznanim«, 31. januarja matineja filma »Klempo«. RIBNICA: 30. in 31. januarja jugoslovanski cinemascopski film »Sam«, 6. in 7. februarja ameriški barvni cinemascopski film »Davek za krutost«. SODRAŽICA: 30. in 31. januarja ameriški barvni film »Piknik«, ”• in 7. februarja ameriški film »Jajce in jaz«. veLIKE LAŠČE: 30. in 31. jan. angleški barvni film »Semenj želja«. 6. in 7. februarja ameriški barvni film »Dvoriščno okno«. DOBREPOLJE: 30. in 31. januarja ameriški barvni cinemascopski film »Sedeči bik«, 3. februarja ameriški film »Dobra zemlja«, 6. in 7. februarja ameriški barvni film »Gospodar Balantrea«. PONIKVE: 4. februarja ameriški film »Dobra zemlja«. LOŠKI POTOK: 31. januarja jugoslovanski film »Ni bilo zaman«, 7. februarja kitajski film »Belolaso dekle«. KOČEVSKA REKA: 30. in 31. januarja francoski film »Beležnica majorja Thompsona«, 6. in 7. februarja finski film »Ko pride pomlad«. OSILNICA: 7. februarja jugoslovanski film »Kala«. PREDGRAD: 30. in 31. januarja jugoslovanski film »H-8«, 6. in 7. februarja japonski barvni film »Vrata pekla«. ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni je preminul mož, oče. stari oče in brat DULMIN EMERIK iz Stare cerkve Vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, organizaciji ZB in Invalidom hvala. Posebna zahvala za pomoč Ivanu Vidmarju in šolskemu upravitelju Kajfežu za poslovilne besede. Zahvala tudi podjetju KGP za pomoč. Žalujoči: žena Ivana, sinovi Emerik, Jože, Ludvik z družinami, sin Karl, hči Anica z družino in ostalo sorodstvo Dulmin in Fran- šegli v roke in vas objeli, toda velika razdalja nam tega ne dopušča. Se enkrat vam iz vsega srca kličemo: še na mnoga leta. __* ___ Skrbnemu, dobremu možu in atu Francetu Lavriču iz Dolge vasi želijo za njegov god še mnogo zadovoljnih dni v krogu svoje družine ter mu kličejo še na mnoga zdrava leta žena, sinova in hčerka. __ * __ Študentu in našemu sodelavcu Francetu Grivcu iz Grčaric želimo na novi življenjski poti vse najboljše Kolektiv uredništva »Novic« NAJDENO V dvorani množičnih organizacij v Kočevju je bilo najdeno nalivno pero. Lastnik ga dobi na upravi lista. dijo Dom telesne kulture ,V Kočevju. Vse bo v njem: knjižnica, čitalnica, klub in še prostori za razne družbene organizacije. Nisem nepočakan in ne vprašujem, kdaj bo vse to. Spomnim se »specifičnosti« Kočevja. Zal pa mi je razpadajočih temeljev tega oodočega, prelepega Doma kulture torn v zasanjanem Gaju. (Kot idealist o škodi in denarju ne govorim.) Pero se mi upira spravljati mladino, zlasti naše najmlajše, v zvezo s to zverino »specifičnim«. Sola in dom se trudita pri njihovi vzgoji, o tem ni dvoma. Telesno vzgojno društvo tudi. Hvalevredno 1 A med trudom teh činiteljev zeva praznina, ki bi jo morala izpolniti nadvse važna stvar pri vzgoji mladine: primerna zabava! Imamo lutkarski krožek z dokaj bogato zalogo lutk in rekvizitov, še kar dobre animatorje in požrtvovalnega vodjo, ne najdemo pa baje v vsem mestu primernega prostora za lutkovne predstave in nekaj denarja za oder. Obljub je bilo nič koliko, ko je tekla »beseda O lutkovnem gledališču«. Ta »specifič -nost«, dajati obljube tja v veter, a jih pozneje ne izpolniti niti naj-skromneje, je skeleča. — Pravijo: ni denarja. Sto tisoč bi rabili, a kje naj jih vzamemo? — Pa sem bral zadnjič »zahvalo dedka Mraza«. Za Novoletno jelko so prispevala podjetja in ustanove iz Kočevja 642.000 din. To otroško praznovanje je letos poteklo lepše kot kdajkoli. Le škoda, da se nihče ni spomnil »Pripravljalnega odra za Novoletno jelko«, naj odstopi nekaj tudi za trajnejše razveseljevanje naših otrok: na lutkovni oder! Ali je mar »specifično« za Kočevje, da starši vodijo celo naj-mlajše otroke v kino k predstavam, ko je o njih zapisano, da niso za mladino primerne? Nikakor! Hočejo jim nuditi zabavo, ker je drugje ne dobe. Lahko bi še dolgo našteval, a poreko mi: »Tako pisanje je prav 21. januarja je bilo v domu koli vzrokov. Problem mopedistov specifično za tebe, godrnjača!« Nič »Maksa Perca« v Ljubljani po- je na področju LRS vsak dan bolj ne de. Prepričan sem, da kmalu svetovanje predstavnikov avto mo- pereč, zato je z letom 1960 vzet pride čaš. ko bo izginila ta beseda razred 93,54”/», III. razred 86,58 %, IV. razr. 82,50%, V. razr. 73,14 °/o. VI. razred 47,70 %, VII. razred 59,73«/» in VIII. razred 75 %. Povprečno vzeto za vse razrede so učni uspehi zadovoljivi, slabše pa so se odrezali v VI. in VII. razr. Slabše učne uspehe so dosegli tisti učenci, ki so prišli na osemletko iz nižje organiziranih šol ter učenci, ki se vozijo. Učenci, ki se vozijo v šolo, imajo premalo časa za učenje, kar se odraža tudi pri učnem uspehu. Kot eden glavnih vzrokov neuspehov V višjih razredih, navajajo razredni zbori, da vpliva na te mlade ljudi predpubertetna in pubertetna doba. To povzroča učenčevo razmišljenost, nepazljivost itd. Na Bračičevi šoli bodo v drugem polletju uvedli razne učne krožke, ki bodo brez dvoma veliko pripomogli k zboljšanju učnih uspehov. Več truda bodo morali vložiti tudi starši, kar velja posebno za tiste, čigar otroci so prinesli domov slabe ocer.e. »specifično«. Tujko poznam še iz šole. Ko pa sem jo slišal v razpravi na zboru uglednega kočevskega društva in še drugod v takile zvezi: »specifično za naše mesto«, »specifičnost našega občinstva«, »specifičnost prebivalcev Kočevja« — nisem vedel z njo kaj početi. Na. dosti uvoda! Posegel bom po primerih, ki sem o njih premišljeval, potem ko sem slišal o tej doslej mi neznani »specifičnosti« našega mesta to ljudi v njem. Prebivalci našega mesta niso pusteži. Po trdem delu se radi pozabavajo. Glavna zabava je kino, manj jih zanimajo gledališke predstave, repriz v mestu skoraj da ni. Po vsem trudu in naporu — skoraj prazna dvorana. Ali je to »specifično« za naše občinstvo? Ne! Povsod je tako, kjer ne upoštevajo znanih predpogojev za dobro uprizoritev. Poznam človeka, ki je vso svojo ljubezen do narave osredotočil na razvaline gradu Fkidrichstein nad Kočevjem. Mesece in mesece je lani čistil, krčil, žagal, delal ograje nad prepadi, postavljal klopi na razglednih točkah. Za ureditev razvalin in poti si je postavil 3-letko, o svojem početju je dosti govoril ljudem, ki jim je olepša-vanje našega mesta in okolice baje zelo pri srcu — a zaman. Nikogar ni mogel pripraviti do ogleda razvalin in opravljenega dela. Sedaj vem, da so skoraj vsi odborniki v premnogih društvih in organizacijah s funkcijami zasuti. Zaradi množice dreves ne vidijo več gozda! Specifično za Kočevje? Ne! Lani je lepo kazalo, da dobimo v Kočevju klubske prostore in čitalnico, knjižnica pa da prosteje in kulturneje zadiha, a je ostalo vse prj starem. Čakamo, da zgra- Nesreče mopedistov iz naših razpravljanj o boljšem in lepšem kulturnem izživljanju to društev Slovenije to predstavni- ostrejši kriterij napram uporabni kov Tajništva za notranje zadeve kom mopedov. AMD pa so dolžna, o problemih mopedistov. V 1. 1959 da z vzgojnimi metodami in preko našem mestu. Vsa znamenja ka-je samo v ljubljanskem okraju bilo tečajev dajo mopedistom osnovno žejo na to! Takrat bo res lepo biti udeleženih v prometnih nesrečah znanje iz cestno prometnih pred 100 mopedistov, od tega so bili 4 pisov. smrtni slučaji, 49 s težkimi poškodbami in 47 z lažjimi poškodbami. V tem številu pa niso zajete prometne nesreče mopedistov, ki niso bile registrirane iz kakršnih v Kočevju mlad in — tudi star. France Cankar Prometne značke za pionirje Dne 6. februarja I960 bo v domu Partizana v Ribnicj ZABAVA S PLESOM ki jo priredc maturanti. Vsi vljudno vabljeni! Pričetek ob 20. uri! Izdaja in tiska CZP »Kočevski sk« v Kočevju. Urejuje urednici odbor. Odgovorni urednik "»atija Cetinski. Uredništvo in "**ava v Kočevju, Ljubljanska ta 14 a, telefon uredništva in "Pfave 3-89. Naročnina je 500 din, lletna 250 din in jo je treba Inn« i v naprej. Za inozemstvo T w -*n oz- 3 ameriške dolarje. e«oči račun 600-713 pri Komu- 1-265 na*ni banki Ljubljana, podružnica za Kočevje CeU' ZAHVALA Prebivalci vasi Onek prj Kočevju se zahvaljujemo za ves vloženi trud pri jroučevanju otrok v osn. šoli Onek učitelju, tovarišu Poje Juriju, ki je poučeval začasno na tej šoli. Onečani OBVESTILO Obveščam stranke, da sem preselil odvetniško pisarno iz dosedanjih prostorov v stavbo občine, III. nadstropje, Ljubljanska cesta 22, Kočevje. Poljanšek Stane, odvetnik, Kočevje Čestitke Ljubi mami Mariji Cetinski iz Banja loke želijo za dvojni praznik mnogo zdravih let hvaležni otroci Marija z družino. Hilda z možem ter Jože to sin Jakob z družinama. _*____ Dragi materi Lesar Mariji iz Kota 27 pri Ribnici, ki bo 2. februarja 1960 slavila 90-letnico rojstva, čestitajo k visokemu jubileju in ji pošiljajo tople čestitke iz daljne Amerike hčerki Ivana Perkovich in Francka Kroinik iz Chisholma, Mino. Želimo vam, da bi vam, ljuba mati, tudi v bodoče potekali dnevi vašega življenja v zdravju in da bi se dobro imeli v krogu svojih domačih — neveste Micke in hčerk. Zelo si želimo, da bi vam POZIV INVESTITORJEM STANOVANJ V smislu IV. odstavka 124. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih, pripada investitorju za hiše, ki so bile dograjene pred 1. januarjem 1956, amortizacija do višine anuitet za neodplačani del posojila. Zaradi tega opozarja komisija za valorizacijo stanovanjskega fonda, da prinesejo investitorji zgoraj omenjenih stanovanj do 30. januarja 1960 občinski komisiji za valorizacijo stanovanjskega fonda potrdilo o višini anuitet ter roku odplačila za posamezna stanovanja. Investitorji stanovanj, zgrajenih po 1. januarju 1956 pa naj komisiji predlože overovljene pogodbe, zaradi oddvajanja amortizacije, tudi do 30. januarja 1960. Ti podatki so potrebni zato, da bi komisija za izdajo odločb lahko le-te nemoteno izdajala. Komisija za valorizacijo stanovanj pri ObLO Kočevje Na osemletki »Jožeta Šeška« se prijavijo k šoferskim izpitom, pridno deluje avto-moto krožek, Na prvi izpit se je prijavilo 28 ki ga vodi tov. Jamnik. S svojim pionirjev. Komisija je bila sestav-delom je pričel pionirski krožek v ljena iz dveh članov AMD in dveh začetku šolskega leta 1959/60 in je učiteljev šole. Od 28 kandidatov pritegnil lepo število pionirjev. je uspešno napravilo izpit 27 pio- Organizirana so bila predavanja, nirjev. Vsi. ki šo uspešno napravili katerih se je udeleževalo stalnih izpit, so prejeli srebrno značko in 30 članov, poleg tega pa so na izkaznico. Z izkaznico bodo pio-predavanja prišli tudi ostali pio- nirji imeli prost pristop na vse nirji. Predavanja iz področja cest- prireditve AMD oz. AMZ Jugosla-no prometne varnosti so imeli čla- vije in pa seveda prost vstop na ni AMD Kočevje. • Pionirski avtodrom v Ljubljani. Pionirskemu avto-moto krožku Trije pionirji, ki so na izpitih je dalo AMD Kočevje brezplačne pokazali največ znanja, to so: knjige iz področja cestnoprometnih Jerše Zmago, Kotar Ignac in No-predpisov. V krožku so se pionirji vak Jadran, so prejeli lepa knjižna seznanjali z osnovnimi pojmi pro- darila. Najmlajši na izpitu je bil metne varnosti in z obstoječimi Nagode Nace, letnik 1949, ki je predpisi. Pridobljeno znanje so si prav tako dobro in jasno odgovar-samj utrjevali in se marljivo pri- jal na postavljena vprašanja. Vsem previjali na izpite za pridobitev ostalim pionirjem, ki se še niso srebrne »Prometne značke AMSJ prijavili k izpitu pa priporočamo, II. stopnje«. Na zaključnih izpitih da to store, kajti z osvojitvijo zna-so pionirji pokazali zelo solidno nja prometnih predpisov že sedaj, znanje prometnih predpisov. Pri bo dana nam vsem najboljša ga-pionirjih je zanimivo to, da so vso rancija, da bodo v bodočnosti stvar vzeli povsem resno, celo bolj — postali koristniki prometnih resno kot nekateri kandidati, ki sredstev vzgojeni v novem duhu. Zanimivosti STANOVANJSKA SKUPNOST KOCEVJE-MESTO razpisuje delovna mesta: 1. RAČUNOVODJA 2. KNJIGOVODJA 3. PISARNIŠKA MOČ Pogoji: pod 1. srednja strokovna izobrazba ali nižja z večletno prakso v računovodstvu. Pod 2. srednja strokovna izobrazba ali nižja z večletno prakso v knjigovodstvu. Pod 3. pisarniški referent. Osebni prejemki po pravilniku Stanovanjske skupnosti. Pismene ponudbe pošljite do 10. februarja 1960 na Stanovanjsko skupnost Kočervje-mesto. MOPEDISTI POZOR! Avto-moto društvo Kočevje organizira drugi redni tečaj 8. februarja za mopediste. Prijave se sprejemajo do vključno 6. februarja. Prav tako se prične 8. februarja tečaj za šoferje amaterje. UO AMD Kočevje NA 17 LJUDI EN AVTO Med našimi ljudmi je veliko zanimanje za avtomobile. Lani najbrž za nobeno blago ni bilo toliko povpraševanja kot za osebne avtomobile. To nam pove, da se življenska raven hitro zvišuje. Najhitreje se motorni promet razvija v Sloveniji. V začetku leta so v naši republiki registrirali 28 tisoč motornih vozil, ob koncu leta pa jih je bilo že 45 tisoč. Tu niso všteti mopedi. iPo računih strokovnjakov, bomo čez 15 let imeli pri nas že poldrag milijon avtomobilov. Tako bo prišlo eno vozilo na 17 prebivalcev. Lani pa je bilo v vsej državi 60 tisoč raznih avtomobilov. od tega 45 tisoč potniških. NOVE IZNAJDBE V Monte Carlu je odprta razstava najnovejših svetovnih iznajdb. Tudi iz naše države je razstavljenih 26 izumov. Naši iznajditelji so sestavili napravo, ki istočasno greje vodo in segreva prostor. Ko vključimo aparat, začne oddajati infrardeče žarke, ki grejejo. Nadalje so izdelali termintaster. ki namesto laboranta odreja čas razvijanja filmov. S posebno iznajdbo se tisti, ki težko govore, lahko odvadijo . jeclanja. Multivizator je naprava, ki pokaže tujcu smer in orientacijo mesta, v katerega je prvič prišel. MOPED S PRIKOLICO V nemški tovarni motornih koles in avtomobilov NSU, so iznašli nov pogonski motor. Sistem delovanja bata je v krogu in ne navzgor in navzdol kot pri sedanjih motorjih. Novi motor odlikuje vrsta tehničnih izboljšav, majhna teža in prostornina, enostavnost konstrukcije in uporaba goriva z majhnim oktanskim številom. Motor s prostornino 125 ccm razvije moč 30 konjskih sil, težak pa je samo 11 kg. Te motorje bo začela tovarna vgrajevati že prihodnje leto. Motoma kolesa z licenco te tovarne izdelujejo pri nas, to pričakujemo, če se bo motor res obnesel, da bomo tudi pri nas kmalu imeli nove motorje. Ce bi v moped vgradili ta motor, bi mu lahko poleg dveh sedežev priključili še prikolico. LJUBEZEN Neki sodnik v Chicagu (Amerika) je razvezal zakon. Spričo visokega števila ločitev v ZDA ni to nič nenavadnega. Zanimivo pa je to, da je sodnik odločil, da bo družinski pes ostal pri ženi, mož ga bo pa smel obiskati dvakrat tedensko. KLIČE 'IZ NAŠIH lUmt , KRAJEV' mžRMjtPAmmi u m ./Ml Gasilci v Globeli so zborovali IVAN GORNIK Rojen je bil na Sinovici 21. 12. 1919 v mali kmečki družini. Po poklicu je bil delavec. V partizane je odšel kmalu po začetku oboro- NA VPRAŠANJA TOKRAT NISMO ODGOVORILI, KER NAM JE ZARADI OKVARE POSTA IZKLJUČILA TELEFON Prostovoljno gasilsko društvo je imelo v nedeljo 24. t. m. svoj letni občni zbor, ki je bil dobro obiskan, saj so prisostvovali vsi člani, članice in pionirji. Po otvoritvi in sprejetju dnevnega reda je podal tov. predsednik Arko Edvard svoje poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da je bilo društveno delovanje v preteklem letu precej razgibano. Člani, kakor tudi članice, so pokazali precej zanimanja bodisi pri vajah ali predpripravah za društveno vrtno veselico, ki je zelo dobro uspela. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev za enkrat še ni za misliti na zidavo novega orodišča; zato so si lja je, da bi tudi vaščani sosednje cejšnje število žena ln deklet iz vasi Podklanec boljše sodelovali Predgrada in nekaterih bližnjih pri društvu. Z malimi spremem- vasi. Kuhinjski tečaj vodi Anica bami je bil izvoljen novi upravni Stefane, šiviljskega pa Tončka Torn nadzorni odbor. mažin. Zveza borcev v Vasi Organizacija Zveze borcev v Vasi nejših nalog, da bo spomenik čim- je imela pred kratkim letni občni zbor, katerega so se udeležili vsi člani. Zveza borcev v Vasi je bila lansko leto precej aktivna in je dosegla pri delu lepe uspehe. Pohvaliti je treba člane odbora ZB in predsednika odbora, ki so se trudili, da bi naloge, ki so bile IZ PREDGRADA Bred kratkim sta se začela , „ _ ___________ Predgradu dva tečaja: kuhinjski in upora. Leta 1942 so ga Ita- šiviljski. Oba tečaja obiskuje pre- uiani ujeli in internirali v tabori-............... šču Renecci, kjer je tudi umrl. Datum njegove smrti ni znan. JOŽE KOVAClC Rodil se je 15. 8. 1893 v Zima-ricah. Osnovno šolo je končal v Sodražici, potem pa je absolviral kmetijsko šolo na Grmu pri Novem mestu. Bil je napreden kmet, k,- je svoje znanje nudil tudi ostalim kmetom. Prišla so leta okupacije. Kovačič .je kmalu začel sodelovati v osvobodilnem gibanju. Bil je vaški terenec. Organiziral prej postavljen. Pri tej akciji pa je potrebna tudi finančna pomoč, ker v Vasi sami tolikega bremena ne bodo zmogli. Vodstvo v Žimaricah ni prišlo na zbor zadali nalogo, da bodo sedanje med letom pred organizacijo, v orodišče popravili in dodali še čimvečji meri uresničili. 88-letna Ana Stimec iz Osilnice je prva volila na zadnjih volitvah v odbore SZDL. Do 10. ure so bili v Osilnici že vsi volili. Povedati je treba, da je bil velik sneg in poti so bile težko prehodne. stolp za sušenje cevi. Vaščani so že obljubili prispevati les. Iz poročila poveljnika je razvidno, da je imelo društvo tekom leta 4 mokre in 4 suhe vaje. ObGZ je pa izvršil letni pregled in ocenjevanje društva. V tekočem letu sl bojo spopolnili orodje, predvsem pa nabavili sanitetno torbico, ročno sireno in nekaj cevi. Navzoča delegata Obč. GZ sta podala potrebna navodila glede administrativnih ter preventivnih nalog. Ze- Ene naloge pa niso mogli izvršiti, ki so jo predvideli za lansko leto: to je postavitev spomenika padlim borcem Kolpske doline v Vas-Fara. Za spomenik bodo potrebna precejšnja finančna sredstva. Ovira je tudi v tem. ker je na tem kraju predvidena gradnja nove ceste in bo treba verjetno mesto padlih borcev nekoliko premestiti. Organizacija ZB v Vasi si je zadala kot eno izmed najpomemb- Velik uspeh letošnjega sejma „Mode 1960' V nedeljo 24. t. m. smo imeli letni občni zbor PGD Zimarice. Po lanskoletnem občnem zboru so nastale razne težkoče, ker nekateri funkcionarji niso prevzeli poverjenih dolžnosti. Celokupno delovanje društva je bilo odvisno le od nekaj zavednejših članov, ki pa niso mogli izvršiti vseh halog. V posebni sobi gostilne Pogorelc se je zbralo 19 mlajših članov operative. Zaradi odsotnosti tovariša predsednika, tajnika, poveljnika in predsednika nadzornega odbora, je pričel po ugotovitvi sklepčnosti z občnim zborom tov. blagajnik Mi- dine, izostala vsa ostala poročila. Izvoljena kandidacijska komisija je predlagala člane za novi upravni in nadzorni odbor, toda že pri predlogu za predsednika je prišlo do težkoč, ker niso predlagani hoteli prevzeti dolžnosti. Zgledalo je že, da ne bo mogoče sestaviti odbora. Prisotni delegati ObGZ, med njimi predsednik, tajnik, poveljnika in pov. namestnik, so dali razna pojasnila glede društvenih pravil za upravo društva. Tov. Kovačič Stanko je pojasnil, da je v vasi nad 70 dobrih starejših gospodarjev, ki pa ne sodelujejo iri helič Ivan, ki se je zahvalil vsem vse delo leži na mladini. Povelj- V nedeljo zvečer je bil v Ljub- ličnejših potreb in okusov potroš-Ijani na Gospodarskem razstavišču nikov. Prav tako pa mora tudi pro-zaključen sejem modnih tkanin, izvodnja sama skrbno paziti na konfekcije in usnjenih izdelkov — oblikovanje potrošnikovega okusa »Moda 1960«. Pomen takih specia- za kvaliteto, kroje, vzorce in etset-liziranih sejmov se iz leta v leto sko izdelavo obutve in obleke, veča, saj omogočajo boljšo in tes- Pri estetski vzgoji potrošnikov nejšo povezavo med proizvodnjo in igrajo pomembno vlogo tudi mod-potrošniki. V zadnjih petih letih ne revije, ki jih vsako leto prire-se je potrošnja tekstilnih izdelkov jajo v sklopu sejma. Ljubljanske podvojila, prav tako pa tudi po- modne revije, posebno pa letošnja, trošnja usnjenih proizvodov. Pri slovijo po tem, da skušajo potroš-vsem tem pa se moramo za- nikom prikazati take kroje in vzor-vedati, da ni edino in naj- ce, ki so estetski in po važnejše merilo za napredek merni našim razmeram, tekstilne in usnjene industrije Lep, čeprav še ne najbolj zado-zgolj kvantitativen porast bla- voli iv napredek je napravila tudi govnih skladov. Paziti je treba domača konfekcijska industrija, predvsem na zadovoljitev najraz- ogledali vse modne kreacije, ki so jim jih pripravile tovarne za pomlad, poletje in jesen. Izbire je bilo torej več kot dovolj... -vec za udeležbo, predvsem delegatom ObGZ Sodražica, ki so se odzvali našemu vabilu v tako častnem številu. Zaradi odsotnosti prej navedenih društvenih funkcionarjev, so razen blagajniškega poročila ter poročila gospodarja in vodje mla- TO IN ONO Naši materialni pogoji pa tudi zahtevajo še hitrejši razvoj konfekcijske proizvodnje. BONI ZA STANARINO Narodna banka je že izdala posebne bone za vračilo stanarine tistim osebam, ki se jim odloži ne-ceni pri- posredno gotovinsko plačilo ob zvišanju stanovanjskih najemnin. Bone bodo dobili delodajalci pri banki skupaj s plačami. C ek, s katerim dvignejo plače, se mora glasiti na celoten znesek plač. Imetniki bonov jih sedaj uporabijo le v določene namene, za ski Beki, s katerim pa bi imel Programski svet tudi stike. Govorili so tudi o položaju kina na Rudniku, ki potrebuje pomoči, ter potujočem kinu, ki naj bi čimprej začel z delom. Edina večja ovira za delo potujočega kina je prometno vozilo, brez katerega potujoči kino pač ne more delovati; tega pa doslej še niso mogli preskrbeti. nik ObGZ Mihelič je obljubil, da bo novemu odboru v slučaju potrebe vedno na pomoč in is to tako tudi ostali člani ObGZ. Mlajši člani bi radi sodelovali s starejšimi, ker pa na njih ni računati, je kandidacijska komisija predlagala novo listo samih mlajših in delavoljnih članov, ki so si prevzeli poverjene naloge. Novi UO se bo sestal najkasneje tekom 10 dni in bo prevzel skrb za požarno varnost in preventivo. Tov. Kovačič je pojasnil, da mladina rada sodeluje, le pravega odbora ni bilo v preteklem letu. Po izvolitvi novega odbora s tov. Gornikom Antonom kot predsednikom in Pircem Francetom kot poveljnikom in ostalimi člani, so dani vsi pogoji za lepši razvoj društva. EMERIKA DULMINA NI VEC Za obiskovalce je bil sprehod denar pa jih bodo zamenjali šele skozi razstavne prostore prava paša za oči. Letos je bil tudi prvič po prvem januarju 1963. Do takrat pa 18. januarja je iz novomeške bolnišnice prispela vest, da je tam povečan razstavni prostor z mon- gradnje tažnimi galerijami. Označeni so bi- stanovanja, za popravila, plačeva- li tudi vsi izdelki, ki jim je posebna komisija podelila medalje. V ocenitev je bilo predloženih 254 izdelkov, od teh pa jih je prejelo zlato medaljo 80. srebrno 61 in 22 bronasto. Največ zlatih medalj so dobili »Varteks«, »Novoteks« iz Novega mesta, »Tiskanina« Kranj, »Toko« Domžale, tovarna nogavic S A H Prvenstvo SD Kočevje je v poljih lahko uporabijo za stroške nem teku. Odigrana je prva tre- Drernin,.i aa-ietn« Emerik Dulmin ali dokončanja gradnje tjina turnirja. Večjih presenečenj cfi„ ni. Dosedaj sta ostala edino neporažena Mohar in profesor Galič. nje davka od hiše ali drugega. TRAVNA GORA JE OŽIVELA upokojenec iz Stare cerkve. Pokojnik je bil doma iz Podpreske pri Dragi. Med NOV je pomagal partizanski vojski, zato so ga Italijani internirali, kjer je moral s pre- Polzela, »Mura« iz Murske Sobote gori zelo dobro počutijo. Na Trav- Po petem kolu je v vodstvu s 3,5 22. januarja je prišlo na zimsko točke Stane Murn. Sledijo: Galič bivalci tamkaišniih kraiev trpeti letovanje na Travno goro 100 di- 3(2), Safar, Lisac 3 (1), Mohar 2 (2), £££ Bn^etud^vnemlkihfa- rtirk 2 točke itd. Preseneča slab boriščih. Svojo družino je vzgojil v plasman tretjekategomika Franca naprednem duhu. V NOV so sode-Lundra, katerega smo prištevali lovali trije sinovi; eden od njih je med favorite, toda po petem kolu jakov in dijakinj I. gimnazije iz Ljubljane-Bežigrada. Tu se bodo nahajali 10 dni. Zvedeli smo, da se imladi ljubljančani na Travni itd. Zanimiva je bila tudi demonstracija sodobne proizvodnje srajc. Priredila jo je v stranski dvorani celjska tovarna Toper. Na razstavi je sodelovala tudi »Tekstilana«, tekstilna tovarna iz Kočevja. Letošnji sejem mode je dosegel ni gori so idealna smučišča, pa tudi kraj je zelo lep. Njihova največ j a želja je, da bi imeli v času, ki jim je odmerjen za letovanje na Travni gori, dovolj dobrega snega, da se bodo nasmučali, kolikor se jim bo hotelo. Želimo jim, da bi in presegel vsako pričakovanje, kar odnesli ob povratku s Travne go- »KOTEKS« opozarja! Ce ste pogrešili lani, popravite letos! Koteksove zbiralnice plačujejo svinjske kože po 200 din za kilogram! vsekakor dokazuje izredno visok obisk. Sejem je obiskalo preko 50 tisoč ljudi iz vse Slovenije, pa tudi iz drugih republik. Proizvode jugoslovanskih tekstilnih tovarn pa re najlepše vtise in da bi še prišli. ZA POTUJOČI KINO po 'e še vedno brez točk. Čeprav je pri kraju šele prva tretjina turnirja, že iztopajo favoriti, kot na primer Safar, Lisac, Galič, Murn ln Mohar, ostali pa se borijo za čim boljši plasman. Naj še omenimo, da se začne 10. februarja moštveno sindikalno prvenstvo Kočevja. Predvidoma bo bil ubit že po osvoboditvi v Va-govki nad Sodražico leta 1945. Ubili so ga člani bande domačih izdajalcev, ki se je takrat potikala po gozdovih; dva sinova pa sta aktivna oficirja JLA. Kmalu po osvoboditvi se je pokojni Dulmin z družino preselil v Staro cerkev. Tu je tudi dočakal ie in navduševal vaščane za narodnoosvobodilni pokret. Organiziral in zbiral je hrano, orožje in drugo za partizansko vojsko. 25. julija 1942 so ga Italijani aretirali. Večkrat so ga zasliševali, vendar niso od njega ničesar zvedeli. 28. julija, t. j. tri dni po aretaciji, so ga Italijani odpeljali na kraj vasi — v Koritnjo dolino in ga tam ustrelili. GREGOR GORNIK Doma je bil iz Zamosteca, kjer se je rodil 12. 3. 1909 v delavski družini. Za narodnoosvobodilno gibanje je začel delati že leta 1942, istega leta je tudi odšel v partizane. V bojih je bil ranjen. Zdravil se je v partizanski bolnišnici pri Beli vodi v Loškem potoku. Konec leta 1942 je bila bolnica izdana. Skupno z ostalimi ranjenimi soto-variši so ga Italijani na zverinski način umorili. Štefka trd an Rodila se je v delavski družini v Lipovščici 8. 9. 1920. Po poklicu je bila delavka. V narodnoosvobodilnem pokretu je začela kmalu sodelovati. Zbirala je hrano in obleko za partizane. Leta 1946 jo je proslula Črna roka na domu zahrbtno umorila. JOŽE TRDAN Izhaja iz delavske družine. Rojen je bil leta 1903 v Lipovščici. Bil je delavec. Simpatiziral je z narodnoosvobodilno vojno in je bil naprednega duha. 1942 leta so ga Italijani internirali v Renecci, kjer je zaradi pomanjkanja in lakote umrl. Datum njegove smrti ni znan. JOŽE STUPICA O Stupici je le malo podatkov. V njegovem življenju so le tile podatki: Rojen 25. 9. 1927 na Pre-skl. K partizanom je odšel 20. marca 1943. V boju pa je padel 16. 4. 1945. JOŽE HOČEVAR V življenjepisu je navedena samo letnica rojstva: rojen 19. 3. 1909. Italijani so ga internirali 9. julija 1942. V internaciji se je nahajal do kapitulacije Italije, potem pa je odšel v partizane. Nahajal se je v 12. štajerski brigadi. V boju z Nemci je bil ranjen 21. junija 1942 pri Stični na Dol., umrl pa je med prevozom v bolnico. SLAVKO HOČEVAR Rojen je bil 29. 4. 1925. Bil je vajenec pri vodovodni inštalaciji v Ljubljani. Italijani so ga zaprli v Ljubljani že leta 1942. Obsodili so ga na dve leti zapora, zaradi mladosti pa so ga kmalu izpustili. V marcu istega leta je odšel v partizane. V juliju so ga Italijani zajeli in internirali na Rabu. Po kapitulaciji Italije je ponovno vstopil v NOV. Nahajal se je v XIV. diviziji in z njo odšel na Štajersko. Ze v prvih dneh bojev je bil ranjen. Nekaj časa je bil štabni kurir v Kozjanskem odredu. Njegovi domači so prejeli od njega zadnje pismo v februarju 1945, od tedaj ni bilo od njega več nikakih sledi. sodelovalo draet po !esl članskih SkSiftoIjvuJujtSd Žil' “ "25- h posebno pa tolitnie to so si Ogledali tudi različni tuji za- razpravljali o programskem svetu stopniki. — Veliko zanimanja pa je vzbujala tudi elitna modna revija, kjer so si obiskovalci lahko JOŽE SEGA Po poklicu je bil delavec, rojen pa je bil 1923 leta v Ravnem dolu v mali kmečki družini. Po kapitu- Na zadnji seji Sveta za kulturo stvu imajo vse sindikalne podruž- ka^r^lactajo‘‘vojno,^ITle Učno SfvovatoPoftaTjeltapa- ..... tizer NOV. 1942. leta je odšel kot prostovolec v partizane. Ob času italijanske ofenzive, v avgustu 1942 je bil ujet in nato v Ribnici ustreljen. in telesno vzgojo so med drugim nice. pri kino podjetjih v kočevski občini. Ta naj bi obsegal vsa kino podjetja, z izjemo kina v Kočev- L.M. Citajte in dopisujte V »NOVICE«! zrahljalo zdravje. Zato je tudi moral v prezgodnji grob. 20. januarja je spremljalo pokojnika na njegovi zadnji poti veliko ljudi. Naj mirno počiva v svobodni zemlji. Johan, molčeč, na sredini naše majhne skupine, pogleduje zdaj enega, zdaj drugega s takšnim pogledom, kakor da hoče nekaj vprašati. Čez kratek čas reče: »Tovariši, čeravno stoji težka pot in velika naloga še pred nami, ne smemo dovoliti, da fašisti pridejo v našo, že tako dolgo osvobojeno vas, a da za to ne dobijo zasluženo kazen. Lev, s puškomitraljezom, Pirnat in Nace v tisto novo hišo. Jaka z mitraljezom na pokopališče, ostali v te in te hiše. Lev. pusti jih čim bliže; ko ti spustiš rafal, vsi skupaj vžgite po Italijanih. Umik po mojem nalogu.« Že čez nekaj sekund smo se mi trije že nahajali v odrejeni hiši. V njej ni bilo žive duše. V gornjem nadstropju je bil balkonček, kjer je bil že za časa italijanskega gospodaren j a v vasi. Zgmjen bunker iz opeke, toda tedaj je bil že precej razrušen. S Pirnatom sva se kar hitro utrdila. Ena izmed omenjenih kolon se je že približevala naši hiši. Od časa do časa se je krajšala njihova razdalja do nas in ko so prišli približno na 200 metrov, sem pomeril na kolono in poklical Naceta. On, kakor da se nič kaj važnega ne dogaja, je v sobi pri mizi pregledoval neke ilustrirane časopise. »Nace, vidiš jih, blizu so že, naj užgemo!« »Pusti jih še bliže. Lev, poglej, če ti se dopade ta Andrej Cetinski-Lev: slika?« Slika je prikazovala nekaj deklet, oblečenih v kratke hlačke različnih barv držeč se za roke, a noge so se na sredini spojile in tako prikazovale zelo lepo obliko nekega cveta. »Nace, slika je res lepa, toda sedaj ni časa da slike gledamo. Kolona je že bila tako blizu, da smo lahko vsakega Italijana videli kako izgleda. toda Nace je še vedno gledal sliko. Ta njegova flegmatičnost me je zelo razjezila. »Nace, jaz bom užgal, tega mi je že zadosti!« »Zdaj pa lahko«, je odgovoril. Nace, naslonjen na okno, je počasi, a sigurno meril. »Aha, eden je, drugi, tretji«, za vsakega zadetega se je glasno nasmejal. Tudi Jakov mitraljez se je dobro slišal s pokopališča. Italijani presenečeni, so panično bežali nazaj v prvo dolinico, da bi oču-vali svoje glave. Pred nami je na polju ostalo okoli 20 mrtvih in ranjenih Italijanov. »Lev, pojdi sem, poglej tiste mule, kako stojijo druga za drugo v koloni na rebri brez Italijanov.« Na njih je bil tovor, pokrit z šatorskimi krili. »Požgečkaj jih malo, če že nimamo kam drugam streljati.« »Skoda je mu-nicije za te mule.« »Vseeno imamo svinčenem afooču zadosti municije.« Namerim s kratkimi rafali po njih; prva, druga, tretja zadeta mula se je s teškim tovorom zvalila v dolino, a Nace se je z debelim glasom sladko smejal. Sedaj so že tudi Italijani začeli streljati v vas in v strelcih so se približevali fašisti. Jakov mitraljez zelo poje — na njegovi strani se odvija težka borba. Tudi mi smo pridno streljali, toda iz-držati nismo mogli, malo nas je bilo; fašistov pa ogromno, sigurno čez tisoč. Ko so bili že v neposredni bližini naše hiše, smo se morali umakniti. Bil je že skrajni čas, kajti, če bi še nekaj sekund ostali v hiši, bi nas zajeli. Pred hišo smo med seboj izmenjali po nekoliko strelov, a oni so nas pozdravili z bombami. No, ostali smo vsi trije živi. Cez nekaj časa smo se v gozdu nad vasjo, razen Jake in njegovega pomočnika, zbrali vsi, zadovoljni z uspehom. Eden izmed naših je veselo zavpil: »Evo jih.« Jaka ni bil razpoložen, ves utrujen je spustil strojnico na zemljo. »Hudiči, kmalu bi nas žive ujeli; zakaj niste pravočasno obvestili za umik?« Se nekaj pogledov z roba našega gozda je bil poslednji pozdrav Koprivniku in nato smo nadaljevali svojo pot. Pot nas je vodila v središče Roga. V Žagi v Rogu nismo našli naš bataljon. Med potjo smo srečali dva preplašena in lačna tovariša, ki sta nam povedala, da se že tri dni poskušata prebiti iz obroča, toda vse zaman. Ponudili smo jima, da gresta z nami, toda onadva sta nadaljevala svojo pot in ni nam bilo poznano, kam sta krenila. Dva dni in eno noč smo brez uspeha iskali naš bataljon. V tem času smo največkrat naleteli na Italijane. Obroč se je vse bolj ožil, tako da nam je bilo iz ure v uro vse težje. Ali bomo še dolgo ostali v tej goščavi, smo se spraševali med seboj. Drugega izhoda ni bilo, kot z borbo prebiti se iz obroča. Situacija se ie zelo poslabšala. Ostale so nam še samo dve možnosti: prebiti se, ali pa ponovni umik v središče Roga. Odločili smo se za prvo možnost. Za časa našega pohoda in napetih živcev smo vse pozabili, tudi lakota nas je obiskala. Nekateri so jedli bukovo listje, drugi travo, a tretji iskali maline, ki pa so . na našo nesrečo to leto zelo slabo rodile. Okoli poldne smo bili že v bližini poti, kjer so se neprenehoma kretale fašistične kolone. Slišalo se je že italijansko vpitje in streljanje okoli in okoli nas. Spogledovali smo se, misleč, zdaj pa prihaja najhujše na nas! Ce se bomo morali podnevi prebijati, ne bo dobro, zato smo se odločili, da na tem mestu, kjer se sedaj nahajamo, ostanemo do noči. Razporedili smo se v krog na razdalji sedem do osem metrov. Vsak izmed nas si je poiskal dober zaklon, naredil bunker in ga dobro maskiral z vejami in mahom. Tam smo morali čakati nepremično celo noč. Po nalogu vodnika smo smeli streljati samo v slučaju, da nas odkrijejo. Iz vseh strani so prihajali glasovi — včasih glasnejši, včasih tišji, kot da so nekam odhajali. Tako se je neprenehoma ponavljalo, a nam se je zdelo, kot da smo v čebeljnaku. S Pirnatom sva imela smer proti poti. Naše oči so neprenehoma gledale kolono za kolono fašistov ... Oh, kako bi se človek rad požgečkal po glavi, malo okrenil na drugo stran in tako spočil utrujene roke in noge, spregovoril vsaj kako besedo; toda vsaka taka neprevidnost bi lahko odkrila naše mesto. Med seboj sva se pogovarjala kot nema z rokami in očmi. Najstrašnejši trenutek je bil okoli pete ure popoldne. Kolona se je zaustavila, fašisti razporejeni v strelce, so se približevali našem položaju. Gotovo so nas opazili! Kdo nas je izdal? Kaj bo sedaj? Vsj smo pripravljeni za boj. Nenadoma se na sredini poti kolona zaustavi. Po skupinah v senci od grmovja, poležejo po travi, odprejo svoje nahrbtnike in začnejo jesti. Potrebovali smo precej časa da smo ugotovili, kaj se dogaja — počitek imajo zaradi okrepčila. Vsak izmed nas je neštetokrat ponovil misel »niso nas opazili!« Seveda s tem še ni bilo konec. Ker so preveč napolnili svoje želodce, so jih morali tudi malo izprazniti. Za to zadevo je bila najprikladnejša okolica naših položajev. Po dobri uri so se dvignili in nadaljevali pot. Pirnat pne je vprašal, koliko je ura. Obrnem svojo roko. da sem pogledal — še dolge dve ure do noči! Kdo bo izdržal! To popoldne nas je zelo izčrpalo. Saj ni bilo lahko izdržati ves ta čas in gledati gibanje neprestanih kolon črnih srajc. Čeprav zmerno izčrpani in lačni, nismo klonili, kajti še vedno smo imeli dovolj moči, da bi se spoprijeli z njimi, če bi bilo to potrebno. Ko je padel mrak, smo se oddahnili, češ, sedaj je prišla pričakovana noč, sedaj bo lažje.