PRIMORSKI DNEVNIK j« začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je ti-akal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebu-ii. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvoboje nem Trstu, kjer je iztla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. pnmorski M dnevnik O- H -.-z O CN - V-J o a c o r-i rn o ro r o rn i z K c i> r_ O C! X 2> f r c_ -j mci>7 o ~ n M L- m z o C_ !> n 'Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XL. št. 236 (11.959) Trst, četrtek, 4. oktobra 19 V okviru komisije za ustavna vprašanja senata IMENOVAN OŽJI ODBOR KI MORA PREUČITI PROBLEMATIKO MANJŠINE BOJAN BREZIGAR RIM — Po večkratni odložitvi je komisija za ustavna vprašanja v senatu na svoji včerajšnji seji vendarle imenovala ožji odbor, ki mora preučiti problematiko slovenske manjšine v Italiji in po možnosti izdelati besedilo skupnega zakonskega osnutka ter ga predložiti v razpravo komisiji. Delo odbora koordinira socialistični senator Renato Garibaldi, ki je bil že pred časom določen za poročevalca o tem zakonskem osnutku, odbor pa sestavlja po eden ali največ dva predstavnika vsake stranke. Komunisti so že določili senatorko Jelko Gerbec in senatorja Taramellija, krščanski demokrati pa senatorja Beorchio in Pavana. Socialisti bodo verjetno poleg Garibaldija določili tudi če-dadskega senatorja Castiglioneja, medtem ko predstavniki drugih strank še niso bili določeni. Odbor naj bi vsekakor začel čimprej z delom in naj bi tudi zaslišal predstavnike manjšine, čeprav ni znano, ali bo do teh avdicij prišlo v Rimu ali v deželi Furlaniji - Julijski krajini sami. Kot je znano, so bili v senatu predloženi štirje zakonski osnutki za zaščito slovenske manjšine. Gre za osnutke komunistične partije, socialistične stranke in Slovenske skupnosti, ki v glavnem odražajo potrebe slovenske manjšine, ter za osnutek Krščanske demokracije, ki je v nekaterih pogledih zelo omejevalen. Delo za uskladitev teh besedil torej ne bo lahko. Včerajšnja razprava v senatni komisiji je bila precej kratka, saj je uvodoma predsednik komisije Bonifacio predlagal ustanovitev ožjega odbora, nato pa je spregovorila sen. Gerbčeva, ki je poudarila, da je KPI od vsega začetka vztrajala, da je treba sestaviti ožji odbor in je izrazila željo, da bi sedaj delo steklo in bi se tudi čimprej zaključilo. Na kratko so spregovorili tudi o avdicijah in razpravljali o tem, ali naj avdicije opravi vsa komisija, ali pa naj to nalogo poverijo ožjemu odboru ter se dogovorili za slednjo varianto. O o o o o o Poseg Pavla Petrieiča v CK komunistične Vprašanje centralizma v in vloga deželnih avtonomij Izbruh sardinskega in južnotirolskega primera nevaren tudi zato ker utegne ustaviti parlamentarni postopek v korist naše manjšine RIM — Na zasedanju centralnega komiteja KPI, ki se je končalo včeraj in je bilo skoraj v celoti namenjeno problemom reforme insti tucij, je spregovoril tudi videmski pokrajinski svetovalec, član vsedržavne nadzorne komisije KPI, prof. Pavel Petričič. V svojem dolgem in poglobljenem posegu je Petričič izhajal iz ugotovitve, da je problematika Južne Tirolske in Sardinije občutno poživila razpravo o centralizmu v državi in o vlogi deželnih avtonomij. Kaze celo, da se vrača-ma k nekakšnemu iskanju homogene enotnosti Italije na vseh področjih, kjer prihaja do izraza tudi težnja po omejavanju avtonomije celo tam, l.jer je avtonomija nujno potrebna. Če to problematiko prenesemo v deželo Furlanijo - Julijsko krajino, je nadaljeval Petričič, z lahkoto u-gotovimo, da so tu vsa prizadevanja uperjena predvsem v uveljavljanje kulture sožitja v deželi, kjer bi lahko zgodovinski zapleti imeli za posledico prav nerazumevanje, težave v medsebojnih odnosih, ločevanje med etničnimi in kulturnimi komponentami. Sožitje pa je bilo v tej deželi vedno koristno in potrebno ter pravzaprav življenjski pogoj. Poeno- stavljanja v zvezd z avtonomijo znotraj deželne avtonomije so pravzaprav nemogoča glede na zapletenost problematike, vendar se ta problem sedaj postavlja: Furlanija išče u-pravno avtonomijo kot posledico odkritja svoje identitete; Slovenci zahtevajo zakonska jamstva, da se bodo kot manjšina lahko družbeno in kulturno razvijali v vsej deželi; Trst pa se spoprijema s svojo gospodarsko dekadenco in s svojo vlogo. Tu je treba torej najprej ugotoviti, ali gre za manjši problem, ali pa za nekaj splošnega. Je torej prav, da prehaja razprava preko deželnih meja na osrednjo raven? Imajo prav tisti, ki napovedujejo Babilon jezikov in tudi avtonomij znotraj države? Prav v tem je, kot je poudaril Petričič, nevarnost sedanje razprave. Izbruh sardinskega in južnotirolskega primera je nevaren predvsem zato, ker bi lahko zaustavil postopek italijanskega parlamenta v korist slovenske manjšine ali v korist drugih manjšin. Ali pa. kar je še slabše, bi lahko ta dejstva uperila javno mnenje proti jezikovnim in kulturnim različnostim, to je proti manjšinam, ki pa jih ustava ščiti. Odobritev zakona za zaščito slovenske manjšine je treba torej pojmovati kot odraz volje po sožitju in po prijateljskem odnosu z italijansko kulturo, torej nekaj povsem konstruktivnega. Gre za življenjsko potrebo skupnosti, ki ne namerava osvajati pozicij privilegijev ali separatizma, noče netiti sporov med državami, ampak želi vzpostaviti predvsem pravične odnose v mejah italijanske ustavne ureditve, ki jo je pač treba v tem smislu izpolniti. B. Br. V vrstah PSI vedno glasneje za izboljšanje odnosov s KPI Senat vendar odobril odpust za črne gradnje Claudio Martelli BIM — Vodstvo PSI je včeraj imenovalo Claudia Martellija za koordinatorja stranke, se pravi dejansko za namestnika tajnika. Gre za sklep, o katerem se je govorilo že dalj časa, s katerim pa so doslej odlaša i zaradi nekaterih notranjih problemov PSI. Nikakor ni naključje, da je politična debata bila včeraj izredno živahna. Claudio Martelli bo moral sedaj sestaviti notranji organigram PSI, se prvi oblikovati izvršno strukturo, za katero se še ne ve koliko ljudi jo bo sestavljalo. Seveda je treba upoštevati tudi vprašanje notranjega ravnovesja med obnovljenimi strujami. Pa ne samo to. Kolikor širši bo ta izvršni organizem, o katerem bodo najbrž govorili prihodnji teden, toliko trdnejša bo dejanska oblast novega namestnika tajnika. Njegovo imenovanje potrjuje tudi domnevo, da se Craxi mora znotraj stranke soočati z vodilno skupino, ki se noče odpovedati svoji vlogi in hoče dejansko prispevati k razpravi o tem, česar naj se socialistična stranka loti v prihodnjem poitičnem obdobju. V včerajšnji razpravi so vsi pou- darili, da mora PSI prevzeti pobudo in se otresti svoje podrejene vloge v sedanjem vladnem ravnovesju. Socialisti se bojijo napadalnosti KD in bi hoteli ustvariti nove, različne odnose v opozicijah. Sam Craxi je poudaril, da prihaja največja nevarnost v sedanjem obdobju prav s strani KD. V teh dvanajstih mesecih, odkar sem predsednik vlade, je dejal Craxi, so mi demokristjani vsaj petdesetkrat grozili z vladno krizo. Po mnenju PSI je trenutno največja nevarnost, da se v Italiji spet ustvari »jalov bipolarnem«, ki bi videl po eni strani nadmoč KD na desni in KPI na levi. V vrstah vodstva PSI je vedno več tistih, ki zagovarjajo izboljšanje odnosov s komunisti. Najbolj jasen je bil glede tega Rino Formica, ki je dejal, da je treba v sedanjem trenutku misliti na možnost spremembe političnih zavezništev. Njegovemu mnenju se je pridružil tudi minister za dao De Mi-chelis. R. G. RIM — Predsinočnjim je senat v poznih nočnih urah vendar odobril zakonski osnutek o odpustu za črne gradnje, od katerega si vlada obeta nekaj tisoč mi ijard priliva v državne blagajne. Ukrep zadeva namreč, kot je povedal sam minister Nicolazzi, več kot 3 milijone povsem na črno grajenih stanovanj z okrog 300 milijoni kvadratnih metrov površine, če pa upoštevamo tudi manjše nepravilnosti, kar 10 milijonov stanovanj. Lastniki bodo morali črne gradnje sami prijaviti občinam in plačati dvojno kazen: globo 36 tisoč lir (od 12.000 za gradnje iz potrebe do 100.000 za špekulativne) na kv. m državi in odškodnino občinam za stroške urbanizacije v znesku, ki ga bodo določi'e deželne uprave. Zakon mora odobriti še poslanska zbornica. Pokojninska reforma spet na prepihu: nesoglasja v večini in »ne« sindikatov RIM — Reforma pokojnin je spet na prepihu. Predsinočnji kompromis med vladnimi strankami, ki je povišal delež plače, na katerem se izračunajo pokojnine, na 32 milijonov letno, dopustne dodatne dohodke na 640.000 lir mesečno in uvajal še nekaj popravkov k De Michelisovemu osnutku, ne velja več. Dejansko so ga preklicale same stranke večine, saj so včeraj PSDI, KD in PLI potrdile svoja stara stališča, ki jih bodo skušali uskladiti na novem »vrhu« danes. Po drugi strani so sindikati zagrozili s splošno stavko, če ostane v osnutku podaljšanje delovne dobe do 65 let in ne rešijo vprašanja pokojnin za javno osebje. V kratkem zamenjava na čelu deželne vlade TRST — Na sedežu deželnega sveta bo danes zjutraj morda odločilni sestanek v okviru preverjanja med strankami, ki podpirajo deželni odbor. Že danes bodo tako morda uradno napovedali, da bo Comellija na čelu deželne vlade zamenjal njegov strankarski somišljenik Biasutti, ki je trenutno deželni tajnik KD. V deželni odbor bo baje vstopil tudi dosedanji predsednik skupščine Turello, medtem ko je še povsem odprto vprašanje okrepitve tržaškega zastopstva v njem. Velike možnosti za to ima socialist Carbone, ki Pa kot kaže ne uživa podpore furlanskih socialistov. . NA 4. STRANI Piccolo danes ne izide TRST — Sindikalni spori se v tr žaškem italijanskem dnevniku nada 1 Ju jejo. Potem ko je založnik Monti predložil redakciji svoj založniški Pj^n. se je včeraj spet sestala skupščina novinarjev Piccola in soglas- no ter v celoti zavrnila omenjeni načrt, ki je po mnenju novinarjev žaljiv ža avtonomijo redakcije. Ob koncu skupščine so sklenili, da Piccolo danes ne izide, skupščina pa se bo spet sestala opoldne. Splošna stavka na Goriškem Na Goriškem je bila včeraj dopoldne splošna stavka delavcev v industrijskem sektorju. Pridružili so se tudi obrtniki in trgovci ter dijaki. Okrog pet tisoč delavcev se je udeležilo manifestacije na Travniku v Gorici, kjer sta govorila predsednik pokrajine Silvio Cumpeta in Luciano Pini v imenu sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL EVROPSKI NOGOMETNI POKALI Vse italijanske ekipe v 2. kolo Prvo kolo v treh evropskih nogometnih pokalih se je zmagoslavno končalo za italijanske ekipe. Vsi štirje predstavniki so se namreč uvrstili v nadaljnje kolo: Juventus (pokal prvakov), Roma (pokal pokalnih prvakov), Inter in Fiorentina (pokal UEFA). Če je uvrstitev ostalih moštev pričakovana, pa je tokrat ugodno presenetila Roma, ki je v Romuniji igrala brez gola in si tako prislužila kvalifikacijo. Jugoslovanska moštva pa so igrala s spremenljivo srečo. V pokalu prvakov je namreč izpadla Crvena zvezda, ki je izgubila v Lizboni. Pravo katastrofo pa je doživel Hajduk proti moskovskemu Dinamu (2:5). V nadaljnje kolo pa so se uvrstili vsi trije predstavniki v pokalu UEFA (Želje-zničar, Ri jeka in Partizan). Obnovitev dialoga med sindikati RIM — Po dolgem obdobju razdora in polemik, ki se je začelo ob soglasju CISL in UIL (in nasprotovanju CGIL) za okrnitev draginjske doklade, ki jo je odredila vlada februarja, se je včeraj dialog med sindikati obnovil z namenom ponovne vzpostavitve enotnosti v boju za delavske pravice. Lama, Camiti in Benvenuto so se namreč včeraj sestali na skoraj peturni posvet, ki sicer ni odpravil nesoglasij glede reforme plač in povračila izgubljenih 4 točk draginjske doklade (ki ga zahteva CGIL in je predmet predloga KPI za referendum), a je obenem utrdil enotnost pogledov vseh treh sindikatov glede temeljnih vprašanj zaposlovanja, pogodb za javne uslužbence, reforme pokojnin in davčne politike. Korak naprej predstavlja nedvomno že samo sodelovanje tajnika CISL pri obnovitvi dialoga, ki ga je Car-niti prej pogojeval z umaknitvijo referenduma KPI. »Don Mašino« Buscetta razkriva najbolj skrivnostna ozadja Mafija zagrešila politične umore na Siciliji po ukazu vrhov tako imenovane tretje ravni PALERMO — Politične umore: tajnika palermske KD Micheleja Reine, predsednika dežele Piersantija Mat-tarelle in deželnega tajnika KPI po-s'anca Pia La Torreja je izvršila mafija, a po nalogu tako imenovane »tretje ravni«, dejanskih možganov sicilskega organiziranega kriminala. »Don Mašino« Buscetta seznanja torej sodstvo tudi z najbolj skrivnostnim vrhom mafijske nomenklature, s tistimi »belimi ovratniki« podjetnikov in politikov, ki so si po zaslugi mafije ustvarili neizmerna bogastva. Strategija pokojnega palermskega prefekta Dalla Chiese o preverjanju bančnih računov in premoženjskega stanja »neoporečnih« se je torej izkazala pravilna. Palermsko sodstvo pa se ob tej »tretji ravni« premika z izredno previdnostjo, saj je lahko vsakomur jasno, da ima opravka z osebnostmi, ki še vedno ohranjajo skoraj neokrnjen svoj gospodarski in politični vpliv. Nič čudnega torej, da je na bojišče stopila tudi parlamentarna protima-fijska komisija, ki je včeraj zaslišala tri bivše demokristjanske župane Palerma. Razvozlati skuša predvsem ozadje licitacij za javna dela in gradbenih dovoljenj, kjer si je mafija u-stvarila ogromne dohodke. Povsem razumljivo je sedaj na muhi bivši demokristjanski župan Vito Ciancimi-no, ki v Palermu modro molči, saj kot kaže nima sodstvo še otipi jivejših dokazov o njegovi krivdi. Mafija pa hoče sedaj postrojiti svoje preplašene in zbegane vrste, le tako si lahko razložimo včerajšnji timor pripadnika nekdanjega ameriško-italijanskega klana Francka Coppole 50’etnega Sebastiana Pisciotte. V skrbeh je namreč tudi ob dogovoru o tesnem sodelovanju ameriških in italijanskih preiskovalcev. Challenger spet v vesolje V petek bodo ponovno izstrelili vesoljsko ladjo Challenger, tokrat s petimi člani posadke, med katerimi sta kar dve ženski. Posadka je že prispela v vesoljski center Kennedy na Floridi. Na sliki so od leve proti desni David Leestma, Sally Ride, pilot Jon A. McBride, Kathy Sullivan in poveljnik Robert Crippen (Telefoto AP) S seje CK Zveze komunistov Slovenije Manj pavšalnih kritik in obtožb in več uresničevanja programov LJUBLJANA — Centralni komite ZK Slovenije je na včerajšnji seji med drugim kritično obravnaval dosedanji potek razprav o sklepih 13. seje ZKJ. V uvodni besedi Viktorja Avblja, predsednika predsedstva SR Slovenije, ki so jo podprti in dopolnili številni razpravljavci, so člani CK dobili poglobljeno analizo stanja v republiki in Jugoslaviji. Dotaknil se je med drugim tudi dolgoročnega programa stabilizacije, ki v marsikaterem okolju doživlja pomiaeke in celo zahteve po spremembah. »Pri sestavljanju programa so sodelovali najodgovornejši politični predstavniki, strokovnjaki in znanstveniki, znano je tudi, da so bile na program določene pripombe, ki niso bile vse upoštevane. Toda dosežen je bil dogovor, ki ni nič manj obvezujoč, četudi niso mogla biti upoštevana vsa stališča,« je dejali Avbelj. Če so se stvari medtem tako spremenile ali je praksa pokazala pomanjkljivosti, bi bilo treba program najbrž dopolniti, sicer pa avtoritativno ugotoviti, da takšne spremembe niso potrebne. Takšen odnos do programa je treba posebej poudariti zato, ker je zelo ve- liko verbalnih priseg na ta dokument, pa zelo veliko miniranj smernic v praksi. Tudi v razpravi je bilo velikokrat slišati zahteve po bolj odgovornem obravnavanju najbolj žgočih vprašanj trenutnega položaja v državi. Marsikje razpravljajo tako, kot da bi bilo treba vse postaviti na glavo, kot bi hotel odkrivati Ameriko. Skoraj komično je, če skušajo prve rezultate stabilizacije razvrednotiti ljudje, ki so bili na najbolj odgovornih položajih v letih, ko se je Jugoslavija najbolj zadolžila — in pri tem niti ne zardevajo, je poudaril eden izmed razpravljavcev. Nevama, posplošena je tudi teza, da je potrebno za vse »grehe«, ki so državo privedli v ta položaj, kaznovati celo generacijo vodilnih in vodstvenih ljudi v politiki in gospodarstvu. Mnogo bolje bi bilo, če bi bilo manj pavšalnih obtožb pa več sta’nega, sprotnega preverjanja in uresničevanja nalog, pa tudi takojšnjega kadrovskega ukrepanja. Skrajno vprašljiv je tako pogum, ki se kaže v pavšalnih zahtevah po kadrovskih zamenjavah, ni pa sposoben izvesti ene same kadrovske spremembe v svojem neposrednem okolju... (Z. Š.) V SFRJ dražja elektrika Oleg Bitov razlaga zagonetno »ugrabitev« BEOGRAD — Spomin na lanskoletne redukcije električne energije še ni zbledel, zato novinarji precej pogosto sprašujejo elektrogospodarstve-nike, kako bodo po Jugoslaviji svetile luči letošnjo zimo. Strokovnjaki so pri izjavah vse bolj previdni, čim bližja je zima, čeprav so pred meseci dajali dokaj optimistične izjave. Na včerajšnji seji izvršnega odbo>-ra skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva so ugotovili, da za zdaj in v polovici prihodnjega meseca še ne bi smelo biti težav. Vodne elektrarne imajo namreč akumulacijska jezera dodobra napol jena in do zdaj so navrtele več kot 20 milijard kilovatnih ur, kar jim ni uspelo v lanskem celem letu. Takšna proizvodnja hidrocentral seveda pomeni ogromen prihranek premoga, vendar pa se poraba tako povečuje, da razlogov za pretirani optimizem vsekakor ni. K varčevanju pa bo gotovo pripomogla tudi nova cena električne energije, ki je od 1. oktobra za dobrih 30 odstotkov višja, (dd) MOSKVA — Pri »ugrabitvi« sovjetskega novinarja Olega Bitova so se zahodne tajne službe krepko zmotile. Na osnovi napačnih informacij so namreč bile prepričane, da gre za pomembnega agenta KGB, kakor dokazuje tudi velik odmev v zahodnih časopisih njegove prošnje o političnem zatočišču v Londonu, napisane pod prisilo. Svoj čas so namreč na Zahodu navdušeno pisali o najpomembnejšem beguncu iz Sovjetske zveze v povojnem obdobju, torej o o-sebi, ki bi lahko razkrinkala sovjetsko obveščevalno mrežo v Evropi in Ameriki. Svoje napake so se ugrabitelji takoj zavedeli, vendar je niso hoteli priznati pred nadrejenimi in se je zato pustolovščina še zavlekla. Taka je v strnjenih besedah vsebina prvega članka Olega Bitova V časopisu Literaturo a ja gazeta, kjer bo v nadaljevanjih objavljal1, vse podrob- nosti svoje pustolovščine, kar je 18. septembra, po povratku v SZ napovedal na tiskovni konferenci. Bistvenih novosti pa v prvem članku ni povedal. Ponovil je zgodbo o ugrabitvi v Benetkah, kjer je septembra lani sledil za Literaturnajo gazeto festivalu filma. Tu naj bi ga zasliševali agenti Digosa in britanskega Intelligence servisa in ga že naslednji dan peljali z letalom v London. Osnovno vprašanje, ki ga Bitov postavlja v svojem članku, pa je zakaj je pri italijanskih in britanskih tajnih službah vlada« tako zanimanje za njegovo osebo. Vsekakor pa dopušča tudi možnost, da je šlo za akcijo neodvisnih, ki bi bila torej na sredi poti med zločinstvom in vohunstvom, za katero naj bi bili krivi sovjetski politični begunci in torej da bi britanska tajna služba nastopila šele kasneje. Od danes pariški salon Danes bodo uradno odprli 71. pariški avtomobilski salon, eno najstarejših tovrstnih prireditev v Evropi. Med posameznimi novostmi, ki jih bodo prvič razstavili, je treba omeniti alfo 90, renault superpet, novega kadetta ter audi 90 (Telefoto AP) Odmaknjena velika ovira za francosko socialistično vlado Sporazum s sindikati v velepodjetju Renault PARIZ — Tik preden se bodo jutri odprla vrata letošnjega mednarodnega avtomobilskega salona, so predsinočnjim poromali hudi hišni spor v avtomobilski industriji Renault. Čeprav se je delavska stavka pod vodstvom sindikata CGT vse bolj razplamtevala po raznih obratih Renaulta, je končno le prišlo do sporazuma med direkcijo, sindikati in delavci. Direkcija je priznala vsem delavcem v industriji Renault one pridobitve, ki so jih prej priznali le Renaultovi tovarni v Le Mansu, in sicer nagrada 320 Jrankov, zvišanje mezd za 1 odst. in peti teden letnega dopusta, časovno po prosti izbiri. Obenem je predsednik - generalni direktor te največje francoske nacionalizirane avtomobilske industrije Bernard Hanon z vso odkritostjo postavil pred delavce in sindikate dilemo: »Ali gremo skupno, uspešno naprej ali pa bo vse zgrme- lo. . .« Zatp je izoblikoval nekakšen Renaultov vzor za reševanje vseh socialnih in delovnih problemov, češ da je industrija Renault tudi stvar vseh delavcev. Zato poleg direkcije za Renault nosijo odgovornost tudi sindikati in celotno osebje. Iti moramo z roko v roki, je menil Hanon skoraj v smislu samoupravljanja, čeprav sicer izvoljeni delavski sosveti v režiji niso še prav zaživeli. Potrebne bodo poslej tudi velike prilagoditev mehanizaciji in modernizaciji industrije, vendar direkcija ne bo storila ničesar brez soglasja z delavci in sindikati. O številki okrog 15.000 odvisnih delovnih mest po novi ureditvi industrijske proizvodnje ni bilo niti govora. Hanon je samo napovedal, da bodo skupno obravnavali vse primere postopno in po oddelkih, pri čemer pa ne bo odpuščanj, ampak samo preusmerjanje in prešolanje delavcev. Kot se je stavka v industriji Renault začela dokaj ostro in tudi politično, saj se je skoraj zdelo, da hočeta CGT in KPF socialni konflikt v Renaultu izpostaviti kot prvi veliki primer nove ljudske povezave v bazi, se je zdaj le našla pomirjujoča kompromisna rešitev, ki so jo tudi sindikati sprejeli. Je pa res, da je po ostrem začetku stavke, predsinoči v oddaji na TV tudi vodi telj CGT Henri Krasucky nekam umerjeno izjavil, češ — ako bi delavci in sindikati dobili besedo, bi se morda v Renaultu le našla konstruktivna rešitev, tako da bi Renault lahko postal vzor ne samo za Francijo, ampak tudi širše za Zahodno Evropo. Tako je Renault, ki bi lahko postal tudi bojišče med sedanjo socialistično vlado in KPF, zdaj v hipu postal obratno področje kompromisnega sporazuma. BOGDAN POGAČNIK Predsednik Konga v Jugoslaviji SARAJEVO — Predsednik republike Kongo Gnasimbe Ejadema, ki se mudi na uradnem in prijateljskem o-bisku v Jugoslaviji, je včeraj zjutraj dopotoval na obisk v SR Bosno in Hercegovino. V predsedstvu SR BiH v Sarajevu so bili dopoldne pogovori med delegacijama republike Kongo in SR BiH, ki sta ju vodila Ejadema in Milanko Renovica. Po prihodu v Sarajevo je predsednik Ejadema z gostitelji najprej obiskal Energoinvestovo tovarno termo-naprav, kjer ga je predsednik poslovodnega odbora tega kolektiva Dragu tin Kosovac seznanil z razvojem in proizvodnimi možnostmi te delovne organizacije, (dd) Deželna raziskava o usodi diplomirancev akademskega leta 1981-82 V se težja pot do zaposlitve TRST — Univerzitetni diplomiranci in diplomiranke V' Furlaniji - Julijski krajini imajo čedalje hujše težave pri iskanju zaposlitve, pa naj bo ta redna ali začasna ali celo taka, s katero nimajo nobenega skrbstvenega in siceršnjega socialnega kritja. To izhaja iz poizvedovanja, ki ga je po naročilu Deželne opazovalnice delovnega trga oziroma deželnega ravnateljstva za načrtovanje in proračun izvršil profesor Neri s tržaškega vseučilišča. Izsledke študije, ki se nana ša na akademsko leto 1981-82, torej na redna izpitna roka poleti in jeseni 1982 ter izredni rok februarja 1983, so obrazložili na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih deželnega od bora, kjer sta med drugim sprego" votila omenjeni prof. Neti in deželni odbornik za načrtovanje in proračun Zanf agnini, ki je tudi podpredsednik deželne vlade. Poizvedovanje je zajelo 95 od sto mladih, ki so diplomirali v navedenem akademskem letu na univerzah v Trstu, Vidmu pa tudi v Benetkah (Ca' Foscari in RJAV), Padovi in Veroni (seveda gre le za študente s stalnim bivališčem v naši deželi), ne pa onih, ki študirajo v drugih italijanskih deželah in v tujini in na katere odpade 5 od sto vseh intervjuvanih, kar ima pri študiji pač malo teže. Velja pa p:st se je znižal za poldrugi meter, da so ga morali zapreti za ves promet. Precejšnja zaskrbljenost vlada na širšem območju Mužca, kjer narasle vode Bele izpodjedajo nasip papirnice. Hudournik Como pa je pri Codroipu prestopil bregove. Od vsepovsod poročajo o ogromni škodi na poljščinah, da so tehniki kmetijskega nadzorništva v Vidmu že pričeli ocenjevati nastalo škodo. Nalivi in predvčerajšnja toča so prizadeli vinograde in koruzna polja, da bo pridelek tudi do 30 odstotkov nižji od lanskoletnega. Za nameček so nadpovprečne padavine in nižje temperature letošnjega poletja za 20 dni podaljšale vegetacijske cikluse vseh poljščin, da je ogrožen tudi pridelek krmilnih rastlin, Vsekakor pa vlada največja zaskrbljenost glede grozdja, saj je tudi sladkorna stopnja izredno nizka, da bo po vsej verjetnosti letošnja letina ena najslabših v povojnih letih. Ob vsem tem pa je še najbolj zaskrbljujoče, da meteorologi napovedujejo padavine še v prihodnjih dneh, da bi lahko postal položaj izredno dramatičen. Vsekakor prihajajo od vse povsod zahteve, da bi bilo treba z izrednimi deželnimi nakazili ublažiti nastalo škodo v poljedelstvu. Iz pogovora z Magdo Starec - Tavčar Od začetka do konca njene tapiserije Do nedelje imajo Openci, pa tudi drugi priložnost, da si v Prosvetnem domu ogledajo zanimivo razstavo tapiserij Magde Starec - Tavčar, ki so jo slovesno odprli v petek 28. septembra. O predstavitvi smo že poročali v naši kroniki, želeli bi vam tokrat posredovati le del razgovora z avtorico tapiserij, saj je pravzaprav tu v zamejstvu edina, ki se s to zvrstjo umetnosti ukvarja. Pri Magdi Tavčar gre za umetnico, ki opravi vse delo sama: sama si zamisli načrt za vsebino tapiserije, sama izbere potrebni material, sama jo potem tudi izdela in ustvari. Gre torej za umetnico, ki je pri ustvarjanju svojega »izdelka« udeležena od začetka do konca. — Kako pravzaprav nastaja tapiserija? »Doma so mi pripravili okvir z žebljički, na katerega napnem volnene niti in si tako ustvarim trdno podlago. Na to potem vključujem razne predmete, kot blago, kamne, slamo, vrvi, s katerimi potem ustvarjam svojo tapiserijo kot sem si jo zamislila. Lahko je ta iz živalskega sveta. lahko je to pokrajina, lahko so v njej tudi človeške poteze in komponente. Seveda gledalec na prvi pogled morda vsega tega niti ne vidi, ker nočem biti pri svojem ustvarjanju preveč oleografska, to pomeni da ne želim, da bi moje tapiserije vplivale kot slika.« — Ko se lotite nove tapiserije, nadaljujete z delom do konca, ali pa lahko delo tudi prekinite? »Človek, ki ima družino, kot jaz, se ne more usesti k delu in ga nadaljevati brez. prekinitve. Vedno gledam, da ujamem v dnevu toliko časa, da ga lahko posvetim svojim tapiserijam, ki pač nastajajo ene hitreje, druge bolj počasi.« — Se vam zdi, da je pot umetnice težavnejša od poti, ki jo mora prehoditi umetnik? »Prav gotovo da je, toda ne zaradi tega, ker bi bila ženska, temveč zaradi obveznosti, ki jih ima vsaka na primer s službo in potem še z domom in družino. Primanjkuje ji torej časa, da bi se lahko posvetila samo ustvarjanju. Čas pa je potreben tudi, če hoče biti umetnik pri svojem ustvarjanju izviren. 'Res je, da se vsi drug od drugega nekaj učimo, res pa je tudi, da mora vsakdo poiskati tudi svojo pot in po tej nadaljevati.« NEVA LUKEŠ V Lendavi proslavili 25 let dvojezičnega šolstva v Prekmurju Porok za enapravnost narodnosti LENDAVA — Ob praznovanju 25-letnice dvojezičnega šolstva v Prek-murju, so včeraj v osnovni šoli Dra-Qo Lukarič v Lendavi priredili tiskovno konferenco in razgovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, šolstva, otroškega varstva, narodnostnih in drugih inštitucij tega področja, ki so novinarjem iz Jugoslavije in iz sosednjih dežel osvetlili koncept dvojezičnega vzgojnoizobraževal nega procesa v Prekmurju. Dvojezično šolstvo v Prekmurju je skozi svoj 25-letni razvoj doseglo vidne uspehe. i\uiodnost je preizkušnja 'a ue n kraiicnost vsakega naroda. Ueinokraiični samoupravni družbeni six'c’i o?1; yoča razreševanje vseh mednacionalnih odnosov. V takem konceptu dvojezičnega šolstva sta na rod in narodnost dodatno obremenjena, kar pomeni, da morajo učenci dosegati dodatne vzgojno-izobraževalne smotre. V tej sredini je tak koncept dvojezičnosti rezultat potreb, pogojev, možnosti in interesa. S takim konceptom dvojezičnosti pa se oblikujejo strpnost, razumevanje, sožitje, soodvisnost in povezanost. Dvojezično šolstvo omogoča enakopraven nacionalni, kulturni in jezikovni razvoj učencev obeh narodnosti. Prav zaradi tega je treba pri dvojezičnem šolstvu upoštevati mnogo vidikov. Stopnja občutljivosti je ob vsakem takem razreševanju zelo pri šotna, ker se prav pri dvojezičnem šolskem delu narod in narodnost najtesneje in tudi najkonkretneje so očata v svojem osnovnem, eksistenčnem interesu, to je jeziku, kulturi in sožitju. Zato prav postavljeni smotri dvojezičnega šolstva spadajo k tistim načelom, ki lahko razrešujejo problem sožitja narodnosti z večin skim narodom. V dvojezičnem šolstvu postavljeni dodatni smotri v praksi razrešujejo in uveljavljajo na čelo enakopravnosti. Narodnost ni mogoče ohranjati samo s tem, da njen pripadnik lahko v svoji sredi ni govori svoj materin jezik, če hočemo, da se narodnost razvija, potem je potrebno v sredino večinskega naroda, v kateri narodnost živi, vtkati kulturo narodnosti, postaviti enakovrednost jezika in opredeliti družbene norme takega sožitja ali odnosa do narodnosti. Tako je zastavljeno dvojezično šolstvo v Prek murju in zato je toliko težja pot, ki jo utirajo, kajti ni zgledov, ni dograjenega modela, po katerem bi se lahko zgledovali. Njihovi uspehi so jim poroštvo pra vilnosti zastavljene poti in elementov, ki jih je na tej poti potrebno vgraditi v koncept dvojezičnega vzgojno - izobraževalnega dela. Jezik je pomemben element v konceptu dvojezičnega šolstva. Ob tem je bistveno, da jezik narodnosti mora dobiti enakovredno mesto v šol skem okolju, v katerem je prisoten. To se pravi, da mora biti jezik narodnosti opredeljen v učnem načrtu in predmetniku z enakim številom učnih ur in enakim nivojem znanja, kakor jezik naroda. Enako velja, da jezik narodnosti mora imeti enako vredno mesto kot učni jezik pri vseh predmetih. Pomembno je tudi, da ima jezik narodnosti enakovredno mesto v celotnem komuniciranju in ga pripadniki narodnosti in naroda uporabljajo v svoji sredini. Tako zastavljen koncept z dodatnimi smotri, ki so družbeno opredeljeni, da celovitost dvojezičnega šolstva v Prekmurju. Bilo bi premalo, če bi v SR Slo veniji večinski narod samo v svojih dokumentih in vseh drugih zakonih omogočal in dovoljeval uresničeva- nje koncepta dvojezičnega šolstva. Dejansko je večinski narod pripravljen v praksi uresničevati tako šolstvo, ki zahteva nekatere prednosti in dodatna materialna sredstva. Tako šolstvo mora imeti urejene materialne pogoje, jezikovno in strokovno dober kader in seveda ustvarjeno vzdušje sredine, v kateri se tak koncept šolstva razvija. Pri razvijanju koncepta dvojezičnega šolstva je pomembno, da le tega sprejema za svojega celotna družba, posebej pa še starši, pedagoški delavci in učenci. Vsi ti pa sprejmejo tak koncept šolstva za svojega le, če je tako šolstvo enako uspešno kot šolstvo družbe, v kateri se nahaja. Posebej pomembno je, da dvojezično šolstvo ne sme dosegati slabših rezultatov, kljub raznolikosti. Važno je, da se učenec iz dvojezične šole lahko v enaki meri vključuje v nadaljnje šolanje in da je uspešen. Ugotovitve kažejo, da je od 1.350 učencev dvojezičnih osnovnih šol v lendavski občini (Lendava, Genterov-ci, Dobrovnik) in občini Murska So- bota (OŠ Prosenjakovci) — od tega števila jih je okrog 54 odstotkov madžarske narodnosti — v minulem šolskem letu doseglo 99,3-odstotni učni uspeh, osip pa je samo 4,2-odstotni. Analize so pokazale, da se ti učenci enako uspešno vključujejo v nadaljnje šolanje kot ostali. Zakaj tako dobri rezultati? Obstaja več objektivnih razlogov. Med drugim velja omeniti, da imajo dvojezične šole dokaj dobre prostorske in kadrovske razmere, da so precej dobro preskrbljene z učili (71 vrst jih je uvoženih iz LR Madžarske) in da so prilagojeni normativi. Tako je poprečje na oddelek 18 učencev, na učitelja pa le 12. Dvojezične šole dobivajo tudi dodatna sredstva za vrednotenje težjega in bolj odgovornega pedagoškega dela, za dodatna učila iz Madžarske, za dodatne učbenike in delovne zvezke (dvojezične ali samo v madžarskem jeziku), za madžarske knjige v šolskih in strokovnih knjižnicah, za stik s šolami v Ljudski republiki Madžarski ter za dodatno jezikovno izobraževanje. Ob koncu lahko še ugotovimo, da dvojezično šolstvo v Prekmurju z vsem svojim življenjem in delom opravlja pomembno poslanstvo za ohranitev narodnostne identitete pripadnikov madžarske narodnosti, obenem pa tako zastavljeno vzgojno izobraževalno delo bogati učence večinskega naroda. Čudne »ugotovitve« družbe SIP Ali zadostuje za slovensko šolo zgolj italijansko ime? Komunisti kritični do poteka razgovorov znotraj večine KPI: preverjanje na deželi ne sme biti le pretveza za golo porazdelitev »stolčkov« Svetovalska skupina KPI v deželnem svetu je na včerajšnji tiskovni konferenci spet pojasnila svoja stališča glede političnega in programskega preverjanja med šestimi strankami, ki podpirajo Comellijev odbor. KPI, kot je poudaril načelnik skupine Pascolai, ima velike dvome, da bodo srečanja med KD, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk privedla do preobratov v delu in programih deželne vlade in da je preverjanje konec koncev le o-pravičilo za zamenjavo predsednika Comellija in za nekatere druge spremembe znotraj odbora. S tem v zvezi so komunisti mnenja, da so zadnji politični zapleti povsem paralizirali delo deželnega sveta in drugih deželnih teles, kot dokazujejo mnoga neuresničena zakonska določila o temeljnih vprašanjih za celotno skupnost. Kljub temu pa KPI pričakuje, da bo to preverjanje le nekaj o-brodilo in da se bodo odnosi med večinsko koalicijo in med opozicijo, če že ne politično izboljšali, vsaj normalizirali kot narekuje demkratična dialektika v vseh izvoljenih skupščinah. Na včerajšnji tiskovni konferenci je zato prišel do izraza neke vrste prikrit poziv PSI in tudi ostalim laič-no-socialističnim silam, da vključijo v program nove deželne vlade tiste novosti in preobrazbe, ki jih je KD vedno zavračala. Razmerje sil v deželnem svetu v tem trenutku ne dopušča stvarnih alternativ sedanji koaliciji, kljub temu pa bo mogoče z enotno programsko usmeritvijo levice, pravi KPI marsikaj doseči za premostitev sedanje krizne situacije. Predstavniki šeststrankiarske koalicije se bodo medtem spet sestali danes zjutraj, da nadaljujejo s programskim preverjanjem in da se domenijo o spremembah v deželni vladi in po vsej verjetnosti tudi na čelu deželnega sveta. Comellija bo zamenjal deželni tajnik KD Biasutti, za vse ostalo pa je igra še povsem odprta. Comelli, ki predseduje deželnemu odboru že celih 11 let, bo skoraj gotovo zapustil tudi deželno skupščino. Z izvolitvijo Biasuttija, ki ima za sabo tri četrt deželne KD, bo baje v novo večino vstopila tudi Usta za Trst, ki pa bo, podobno kot doslej Slovenska skupnost, podpirala odbor »od zunaj« in bo zato dobila ali predsedstvo ene od svetovalskih komisij ali pa celo predsedstvo Sklada za Trst. To severa le v primeru, da bi predsednik te ustanove Carbone (PSI) postal deželni odbornik, kot zahteva tržaška socialistična federacija. Vprašanje pa je tudi, kako bo ob taki rešitvi reagiral tajnik Uste Giuricin, katerega glavni cilj je prav deželno odborni-štvo. Comellijev odhod pa odpira še druge pereče probleme. Biasutti je o-bljubil socialistom predsedstvo deželne skupščine, ker bo sedanji predsednik Turello skoraj gotovo postal odbornik. Kandidata za to mesto (proti lastni volji, a v politiki se dogaja tudi to) sta Carbone in Zanfagnini. Slednji bi seveda raje ostal v odboru, saj bi njegova izvolitev za predsednika sveta v bistvu pomenila nazadovanje in zato neke vrste politični poraz. Sam Carbone pa se bori za vstop v odbor in za okrepitev tržaškega zastopstva v njem. Kaj se bo sedaj zgodilo, upoštevajoč govorice, da se znotraj rèi začenjajo spet pojavljati nesoglasja med tržaško in furlansko komponento. Prva se razumljivo zavzema za vstop Carboneja v odbor, furlanski socialisti pa hočejo na vsak način obdržati svoje tri predstavnike v deželni vladi. Ob predstavitvi letošnjega telefonskega imenika smo se dne 1. junija letos že spet zaustavili ob vprašanju pravilnega pisanja slovenskih imen s strešicami v telefonskem imeniku. Med sicer redkimi slovenskimi šolami, ki imajo pravilno zapisano ime zaslužnega Slovenca, po katerem je šola poimenovana, je tudi trgovski tehnični zavod »Žiga Zois«. Kljub točno napisanemu imenu pa je naslov šole v imen uku nepopoln: omejuje se le na italijanski naziv zavoda — Istituto tecnico commerciale statale »Žiga Zois« — medtem ko je točen naziv šole dvojezičen: Istituto tecnico commerciale statale - Državni trgovski tehnični zavod »Žiga Zois«. Vprašanje točnega naslova zavoda Zois v telefonskem imeniku se vleče že kakih sedem let. Leta 1977 je namreč ravnateljstvo šole zaprosilo družba SIP naj vključi v imenik pravilno, torej dvojezično ime šole. Takrat je bilo ravnateljstvu odgovorjeno, da lahko dobi zavod v imeniku tudi slovenski naziv, a le proti doplačilu (!). Pred nekaj leti se je ob italijanskem imenu zavoda končno pojavilo tudi ime »Žiga Zois«, naslov šole pa je ostal kljub temu nepopoln, Lani je ravnatelj trgovskega zavoda spet pisal družbi SIP in ponovno zahteval, naj vključi v imenik točno ime šole. 3. septembra letos je pismeno ponovil to zahtevo, pred nekaj dnevi pa je družba SIP končno odgovorila. V pismu z dne 24. septembra obvešča SIP ravnateljstvo zavoda, da ima koristnik telefonskih uslug po veljavnih predpisih, ki jih omenja člen 25 pravilnika o pogojih telefonskega a-bonmaja, pravico vključiti v imenik brezplačno vse informacije, ki so nujno potrebne, da ga drugi v imeniku prepoznajo. Obliko omenjene vključitve določa podjetje, ki ima v zakupu pripravo imenika, piše nadalje v pismu SIP. Družba SIP torej smatra, da je mogoče slovensko šolo razpoznati s samim italijanskim imenom. In to v brk italijanski kovnici, ki je izdala šoli uradni žig z uradnim imenom: Istituto tecnico commerciale statale -Državni trgovski tehnični zavod »Žiga Zois«. Ravnateljstvo naše šole je odtis žiga priložilo svojemu pismu SIP, italijanska telefonska družba pa se je očitno na vso to dokumentacijo kratkomalo požvižgala.. . • Rajonski svet za Kjadin in Rocol se bo sestal v četrtek, 11. oktobra, ob 19. uri na svojem sedežu v Ul. dei Mille 16. USLUŽBENCI ENEL PREKRIŽALI ROKE Državna ustanova za električno energijo je sklenila s sindikatoma FLAEI/CISL in UILSP/UIL ločen sporazum, po katerem naj bi ustanovili nekakšno dopolnilno vzajemno blagajno za uslužbence v elektrogospodarstvu. ENEL je blagajni namenila 20 milijard lir na leto, znesek pa bi bremenil delovno silo, ki po večini takšne blagajne sploh ne mara. Tako piše v tiskovnem sporočilu tržaškega vodstva CGIL, ki poudarja, da stanovska organizacija FNLE/CGIL označuje omenjeni sporazum kot protidemokratično potezo in kot poskus razdiranja sindikalne enotnosti. Zaradi tega, kot tudi zato, ker utegne ločeni sporazum kvarno vplivati tudi na osebje podjetja ACEGA, so uslužbenci ENEL začeli stavkati. Sindikat CGIL poudarja, da velika večina nameščencev ENEL nasprotuje novi blagajni, ki bi jo sprejela le pod pogojem, da se zanjo delovna sila lahko prostovoljno odloči in jo prav tako prostovoljno finansira, in pripominja, da bi pristojna oblast morala rajši poskrbeti za brezhibno delovanje vsedržavnega zdravstvenega sistema; slednjega — pristavlja sindikalna nota — konservativne sile bojkotirajo in se zavzemajo za privatizacijo zdravstvenega skrbstva. Spričo odločnega nastopa večine uslužbencev in sindikata FNLE/CGIL je ENEL pristala sicer na nova pogajanja, pri čemer pa se je omejila na ponudbo večjih plač za tiste, ki so najbolj aktivni v službi. Tega FNLE/CGIL noče, ampak si prizadeva za smotrnejšo uporabo finančnih sredstev in zahteva pomnožitev organika ENEL, omejitev števila nadur, racionalnejše izkoriščanje delovne sile in med drugim strog nadzor nad naložbami ENEL. Sindikat vabi vse delovne ljudi in prebivalstvo Tržaškega sploh, naj podprejo boj uslužbencev ENEL. Tečaj o uporabi računalnikov za naše profesorje Na poklicnem zavodu za industrijo in obrt Jožef Stefan bodo tudi letos priredili tečaj o uporabi računalnikov. Pobuda spada v okvir dopolnilnih tečajev, ki jih prireja Deželni raziskovalni zavod za eksperimentiranje in pedagoško izpopolnjevanje IRRSAE, namenjena pa je profesorjem nižjih in višjih srednjih šol. Tečaj bosta vodila prof. Pavel Čok in prof. Fabio Sturman, koordinator tečaja pa je prof. Borut Kodrič. Predavanja bodo ob četrtkih popoldne od 16. do 18. ure. Prvo predavanje bo na sporedu 11. oktobra. • • V tržaški evangeličanski cerkvi bo jutri prvi izmed treh koncertov, katerega izkupiček bodo namenili popravilu in ureditvi te znamenite stavbe. Prvi gost Odbora za popravilo cerkve bo tržaški pianist Giuseppe Zudini, ki bo izvajal Bachove, D’Aquinove, Mendelssohnove in Lisztove skladbe. Koncert se bo začel ob 20.30. V to/rek, 9.10 bo v evangeličanski cerkvi nastopil pianist Claudio Crismani, v petek 12. oktobra pa bo koncertiral zbor A. lllersberg, ki ga vodi Tullio Riccobon. Okrnjen pouk v vrtcu v Dijaškem domu ker občina nima denarja za suplentko Sklep tržaškega župana o ukinitvi suplenc v občinskih vrtcih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je hudo prizadel slovanski vrtec v Dijaškem domu. Pouk v vrtcu je okrnjen, ker tržaška občina ni namestila v vrtcu suplentke, da bi nadomestila obolo'© vzgojiteljico. Za otroke skrbi tako le ena vzgojiteljica : ob koncu njene dopoldanske delovne izmene morajo o troci domov, ker vrtec nima na razpolago osebja za popoldansko izmeno. Starši dvanajstih otrok, ki obiskujejo vrtec v Dijaškem domu, so sprejeli vest o okrnjenem delovanju vrtca z velikim nezadovoljstvom. Sklep tržaškega župana jim je kar na lepem zmešal štrene. Mnogi od njih so namreč zaposleni v popoldanskih urah in sploh ne vedo, kako bodo lahko prišli po svoje otroke od polenih do enih, ko vrtec predčasno zapira svoja vrata. Nekateri so si v teh prvih dneh (od 1. oktobra dalje) za silo pomagali, drugi so si poiskali pomoč pri znancih (prav včeraj je ena od mater seznani'a vzgojiteljico z mladim dekletom, ki bo, ob njeni odsotnosti »prišla po otroka«). Ko smo enega od staršev vprašali, kaj meni o županovem sklepu, sploh m imel časa za odogovor. Dejal je le, da ima »grozno« silo: svojo deklico mora takoj odpeljati domov, nakar mora pohiteti v službo. Nekateri starši so poteg o-čitnih nevšečnosti z umikom omenili tudi drugo senčno plat županovega sklepa: okrnitev umika prizadene predvsem otroke same, ker jim one- mogoča, da bi preživeli tudi popoldan v družbi s svojimi vrstniki in vzgojiteljicami. Tržaški župan je sicer v svojem sklepu predlagal, da v primeru odsotnosti ene od vzgojite1 jic združijo sekcijo »brez vzgojiteljice« z drugimi sekcijami vrtca. S pedagoškega vidika je ta predlog že sam po sebi zelo vprašljiv (saj razkraja že nastale o-troške skupnosti), za slovenske občinske vrtce pa je še posebej povsem neizvedljiv. V vseh naših štirih tržaških občinskih vrtcih namreč deluje le po ena sekcija, porazdelitev malčkov po drugih sekcijah je torej nemogoča. Slovenski starši pa tudi vzgojiteljica so že posegli na odbomištvu za šolstvo. Funkcionarji odbomištva so vzgojiteljici predočili možnost nadurnega dela, vendar s smešno nizkim plačilom, kar je seveda nesprejemljivo. Otroci vrtca v Dijaškem domu in njihovi starši se bodo morali tako predvidoma vsaj za poldrugi mesec zadovoljiti z okrnjenim umikom. Kaj pa če tudi druga vzgojiteljica zboli? V županovem sklepu piše, da se v takem primeru vrtec kar na lepem zapre... Gradivo za Krajevni leksikon Slovencev v Italiji Šempolaj se v urbarjih omenja že v 15. stoletju Šempolaj V šempolšju, šempolajski, Šempo-lajci, it. San Pelagio. 1971: 229 preb., 1981: 234 preb., slov. šola, 4 razredi, občina Nabrežina — 2 km, Trst — 16 km. Nadmorska višina 225 m. Dostop v naselje je možen iz Nabrežine po asfaltirani cesti, s katere se tu odcepijo ceste proti Praprotu in Prečniku, proti maloobmejnemu prehodu ter proti Slivnemu. Ob cesti na pokopališče je nizka vzpetina Klanc. Drugi vzpetini sta na severu Glina (244 m) in Sedlo (288 m). Obdelovane površine se širijo na jugozahodu, proti Slivnemu (Pduca, Ge-berk, Podpreska, Sv. Antun, ki spominja na že pred 1. 1800 opuščeno cerkev) in pod vasjo (Pod Birdku, Njivice, Velike njive). Ostala ledinska imena so Doline, Palovca in Globošca za pokopališčem ter Škulje na severozahodni strani vasi. Poglavitna pridelka sta vino in zelenjava. Na severni strani so tako imenovani šempolajski bori. Gmajne in druga neobdelana področja nosijo ime Glina, Za vršič, Dorišče, Bezi-nova rovna, Robidam, Pod steblo in spadajo večinoma v kraški rezervat. Drevje se tu tako širi, da že ogroža kraško rastlinje. Poleg borov so tu tudi hrasti ir. jesenovke. Hiše so povečini nadstropne; od teh stojijo še tri derite s skrlami. Nekateri domačini so si po zadnji vojni postavili nove hiše ali pa so stare obnovili, zaradi odseljevanja mladine pa je več hiš praznih. Dvonadstropna je le ljudska stanovanjska hiša. Na zunanji strani Adamičeve hiše je vzidan star sramotilni kamen, kamor so privezovali prestopnike. Nekaj je še kraških por-tonov in starih kamnitih vodnjakov. Vas oskrbuje štivanski vodovod. Župna cerkev sv. Pelagija je iz leta 1629, ko je bila tu ustanovljena du-hovnija. Prvi točnejši podatki o šolskem pouku v Šempolaju segajo v leto 1865, ko je v naselju obstajala dvo-razredna šola, čeprav se je verjetno pouk v Šempolaju začel približno že 16 let prej (1849), a je bil dokaj nereden in o njem ni zanesljivejših podatkov. Sedanje šolsko poslopje je bilo zgrajeno v šolskem letu 1953 - 54, prva šempolajska šolska zgradba pa že pred letom 1872. Od leta 1979 se imenuje šola po padlem partizanskem borcu Stanetu Grudnu - Streli. Leta 1971 je bila odprta nova stavba slovenskega otroškega vrtca. Pred prvo vojno je obstajalo Kon-summo društvo v Šempolaju (1906 -1907). Leta 1908 je bila ustanovljena Kmečka zadruga, leta 1914 Kmečka posojilnica in hranilnica, leta 1912 je sledilo Katoliško izobraževalno društvo Zmaga, v letih 1911-12 pa še Ljudski oder, ki je zaradi fašističnega preganjanja kmalu zamrl, in Izobraževalno in pevsko društvo Razvoj (1922) s čitalnico in pevskim zborom, ki so ga kasneje fašisti zatrli. Po o-svoboditvi je bilo ustanovljeno društvo »Zarja v svobodi« z dramskim odsekom in pevskim zborom, ki sta žela lepe uspehe. Več kot desetletje je društvo odlično delovalo in se razvijalo. Leta 1971 osnovano šahovsko društvo je kmalu prenehalo z delovanjem. Leta 1983 so domačini ustanovili Kulturno društvo Vigred, da bi ponovno poživili nekoč bogato prosvetno kulturno življenje. Vas se prvič omenja v urbarjih go-riških grofov leta 1449 in 1526. V njih se navaja, da je Šempolaj župa, ki jo sestavljajo Nabrežina, Praprot, Bri-šče, Trnovca, Prečnik, Slivno in naselje Rubiaco, ki pa je izginilo. Leta 1864 je nastopil službo kurat Matevž Primožič, ki je začel prvi pisati imena po slovenskem pravopisu in je prvi zapisal »Šempolaj«. Leta 1917 so med 11. soško ofenzivo Italijani močno obstreljevali vas ter poškodovali hiše in cerkev. Od leta 1926 je kraj priključen k devinsko - nabre-žinski občini. V času fašizma so bili domala vsi krajani antifašisti, nekateri so bili v zaporih, nekateri v konfinaciji. Skoraj vsi so sodelovali v NOB. 20 je bilo borcev, od teh jih je 6 padlo, od 25 interniranih v Nemčiji je eden umrl. Takoj v povojnih letih so jim vaščani postavili spomenik. Od 2. januarja 1944 pa do osvoboditve je v Šempolaju delovala slovenska šola, ki so jo obiskovali in nadzorovali partizanski prosvetni funkcionarji. V rimski dobi je bila v šempolaju močna vojaška postojanka »Castrum«. Tu je bila odkrita najstarejša rimska plošča vsega Krasa s posvetilom boginji Minervi. Jug;ovzhodno od naselja ob cesti, ki vodi iz Nabrežine v Praprot, se odpira lepa pečina (Ca- verna di San Pelagio), v kateri so odkrili prazgodovinske ostanke. Jugozahodno se pod vrhom odpira daljša jama (Grotta deTansa) imenovana po najdbi velikega ročaja prazgodovinske posode. Prazgodovinske najdbe iz jame pa datirajo od neoli tika do železne dobe. Od tod so doma: Dušan Furlan (r. 1913), partizanski borec, časnikar, pisec prispevkov o NOB, od 1956 do 1961 župan devinsko-nabrežinske občine, Albert Gruden - Blisk (1923 -1982) narodni heroj, ki je sodeloval tudi v bojih za Trst. Bil je namestnik poveljnika 1. bataljona Kosovelove brigade in komandant VOS za S'ovensko Istro. Stanko Gruden - Strela (1926 -1945), partizanski borec, padel 10. januarja 1945 v Borštu pri Trstu. Alojz Rebula (r. 1924) najpomembnejši slovenski zamejski pisatelj, avtor številnih proznih del, dobitnik nagrade Prešernovega sklada 1. 1969 - Albin Škerk (r. 1921), poslanec v rimskem parlamentu, župan devinsko - nabrežinske občine od leta 1961 do 1965 in od 1975 do 1984, ko je iz zdravstvenih razlogov odstopil. Pogostejši priimki so Legiša, Ko-smina, Gruden, Zidarič. Na Opčinah VPRAŠANJE POKOPALIŠČA OBSTALO NA MRTVI TOČKI Nova glasbena oddaja na Radiu Trst A DOBER GLAS GRE V DEVETO VAS Na zadnjih dveh sestankih koordinacijskega odbora z Opčin, od Banov in od Ferlugov sredi septembra in v torek glede openskega pokopališča, smo ugotovili, da kljub številnim srečanjem naše delegacije tudi v spremstvu predstavnikov rajonskega sveta za vzhodni Kras z odgovornimi občinskimi odborniki se vprašanje pokopališča sploh ni premaknilo z mrtve točke. Nasprotno se občinski odbor do sedaj ni še niti formalno odrekel gradnji pokopališča pri Banih, kar je izrecni predpogoj za začetek birokratske poti za razširitev obstoječega pokopališča. Pokrajinski nadzorni odbor je namreč dne 12. 9. celo razveljavil začetno proceduro in obdolžil občino protizakonitega postopka. Na omenjenem sestanku smo pismeno ponovno zaprosili predsednika rajonskega sveta, da posreduje za srečanje naše delegacije z županom. Če ne pride v najkrajšem času do zadovoljivega odgovora, bodo prebivalci omenjenih vasi stopili v konkretno akcijo. Koordinacijski odbor Opčine - Bani - Ferlugi Študija o povojnem delavskem gibanju v Trstu Deželni inštitut za zgodovino osvobodilnega gibanja v deželi Furlaniji -Julijski krajini je izročili pokrajinskemu odborniku za kulturo dr. Zorku Ha-reju izsledke raziskave z naslovom »Delavsko gibanje v Trstu v letih po zadnji vojni, od leta 1915 do polovice 60. let«, ki jo je pred tremi leti naročila pokrajinska uprava. Študijo sestavlja devet esejev: »Industrija, delavski razred in družba v Trstu 1945-70« (avtor Furio Bernarz) ; »Ladjede niča Sv. Marka v letih 1945-66« (Cristiana Colummi) ; »Ilva - Italsider. Tržaška železarna. Delavski razred in njegovo gibanje. Organizacija dela« (Marco Coslovich) ; »Ženske, gospodarji, statve. Povojna leta Tržaške tovarne jute do konca šestdesetih let« (Lucio Fabi); »Sindikati in delavstvo v Trstu od osvoboditve do 60. let: dvajset let bojev in razhajanj« (Tristano Matta); »Obnašanje in značilnosti zaposlene mladine v nekem strojnem podjetju : raziskava v teku« (Gloria Nemec) ; »Pristanišče in pristaniški delavci v Trstu« (Tiziana Perso-glia); »Obnova nekega okolja : Skedenj med kmečkim naseljem in delavskim predmestjem. Kulturni in ideološki modeli ter način življenja v primerjavi s tržaško okolico« (Paolo Privitera) ; »Opombe o dejavnosti delavske policije v času zavezniške uprave (1945-54)« (Giampaolo Valdevit). Namen te raziskave je bil preučiti zgodovino delavskega gibanja in njegovih organizacij v Trstu za časa jugoslovanske, zavezniške in italijanske uprave, vse do ustanovitve avtonomne dežele F—JK. Tekmovanje kanlavtorjev in ansamblov lahke glasbe z izvirnimi motivi in besedili Na Radiu Trst A bo v soboto stekla nova glasbena oddaja, v okviru katere bodo nastopali in tekmovali kantavtorji in ansambli lahke glasbe. Oddaja je tik pred začetkom, priprave pa potekajo že precej časa, saj je bil razpis objavljen že pozno spomladi. Zamisel se je sicer rodila na radiu, z zanimanjem pa so k njej pristopili razni predstavniki kulturnih organizacij v Trstu, Gorici in Benečiji. Tekmovanje je bilo predvideno celo za tri kategorije: za kantavtorje in ansamble lahke glasbe ter za ansamble narodnozabavne glasbe, ven dar se za to zadnjo kategorijo ni nihče prijavil. Mislimo, da moramo ta trenutek razkriti, kdo so tekmovalci. Kantavtorji so Ivo Tul (nastopal bo že v soboto) in Sergij Štoka s Tržaškega, znani Rino Chinese, njegov brat Giovanni in Ermes di Li-nardo - Rezijani. Pet je tudi ansamblov : Galebi z Opčin (nastopajo v prvi oddaji), Syromakki iz Gorice, ansambel Naša ves iz Rezije in še dva tržaška ansambla, TOZD Lopovi in Andromeda. Napovedali smo že, da bo skupno šest oddaj, ki bodo potekale petnajstdnevno. Pet oddaj bo tekmovalnih, v zadn i p,i bodo nastopili zmagovalci v posameznih kategorijah. Pa še nekaj podatkov o pravilih, oziroma o samem poteku oddaje in glasovanju za nastopajoče. Izvajalce bo ocenjevala posebna komisija, ki bo nagradila najboljši tekst in najboljšo glasbo iz vsake kategorije. Izvedbo bo ocenjevalo občinstvo, ki se bo za oddajo zbralo v avditoriju »A« tržaškega sedeža RAI. Naj mi-migrede omenimo, da bo vstop prost in da si prireditelji želijo pretežno mlade publike, ki naj ocenjuje »mlado« glasbo. Vsakdo bo ob vstopu v avditorij prejel glasovnico, na katero bo zabeležil oceno in ki jo bo moral oddati ob odhodu. Rezultati bodo objavljeni v naslednji oddaji. Prisotno občinstvo bo lahko ocenjevalo samo izvedbo. Radijski poslušalci pa bodo lahko povedali svoje mnenje o priljubljenosti, simpatiji in nastopu tekmovalcev, torej to bo »nagrada za simpatijo«. Glasovali bodo s kuponi, ki jih bo objavil Primorski dnevnik po vsaki oddaji, enkrat med tednom. Glasovnice pa bodo bralci - poslušalci lahko oddali po peti. torej zadnji tekmovalni oddaji. Tako kantavtorji kot ansambli bodo v okviru oddaje predstavili izključno avtorsko glasbo in izvirna besedila. Oddaja noče biti samo tekmovanje ali pregled izvajalcev, temveč želi prisluhniti tudi avtorjem besedil in glasbe. Protagonistov bo torej več, vendar Ibo nekakšen stalni protagonist -animator Kabaret skupina, ki bo iz oddaje v oddajo spremljala nastopajoče in pripravljala vsakokrat presenečenje za prisotno občinstvo, po- sredno pa tudi za poslušalce. Povezovalec bo Igor Malalan, vendar mu bodo stali ob strani s svojim humorjem in svojimi domislicami vsi člani Kabaret skupine. Organizatorji obljubljajo tudi nekega gosta, vendar vlada o tem zarotniški molk. Kljub temu da smo skušali razkriti čim več zakulisja, mislimo, da bo prva oddaja pravo presenečenje za gledalce in poslušalce, verjetno pa bo tudi vsaka nadaljnja presenečenje, vsaj za nastopajoče, da ne govorimo o zadnji, nagraje-valni — ta bo na vrsti 15. decembra — ki jo bosta neposredno prenašala tudi Radio Koper in Radio Ljubljana. (nak) Sprejem ob jubileju Neve Lukeševe Jugoslovanski generalni konzul v Trstu je včeraj priredil prisrčen sprejem časnikarki Nevi Lukeš ob tridesetletnici njenih uspešnih oddaj po koprskem radiu in istočasno s toplimi besedami podčrtal obsežno časnikarsko delo, ki ga je opravila za krepitev dobrososedskih odnosov in razvoj Slovencev v zamejstvu. Sprejema so se udeležili nekateri predstavniki tukajšnjih in koprskih sredstev množičnega obveščanja. Še o nedeljskem pobratenju v Križu V zvezi s pobratenjem Križa z Gribljami, ki je potekalo v nedeljo v Križu, smo včeraj prejeli novo pismo uredništvu, ki se navezuje na pismo predsednika kriškega športnega društva Vesna, objavljenega v sobotni številki. V pismu, ki ga je podpisalo 48 vaščanov, je ponovno izrečena ostra kritika, ker ni bilo ob pobratenju povabljeno k sodelovanju sportm» društvo Vesna, obenem pa je izrečen predlog, da se vse kriške organizacije čimprej sestanejo in razčistijo to zadevo. Kar se našega uredništva tiče izražamo željo, da se bodo vsi nesporazumi okrog tega vprašanja rešili oziroma razčistili na tem sestanku z namenom, da se med vaškimi organizacijami spet vzpostavijo odnosi prijate'jstva in sodelovanja in obenem najavljamo, da ne bomo več objavljali pisem o tej zadevi. O Tržaška poslanca Cuffaro in Coloni sta se včeraj srečala z ministrom za trgovsko mornarico Carto, s katerim sta proučila položaj tržaškega :adjedelskega sektorja. Parlamenta^ ca sta pozvala ministra za stvaren poseg v korist tega sektorja ter ga s tem v zvezi povabila na obisk v naše mesto. Zakon proti spolnemu nasilju priložnost za ustvarjanje novih vrednot o spolnosti Tržaška Zveza žensk Italije je predvčerajšnjim priredila tiskovno konferenco, da bi seznanila javnost z zakonskim osnutkom proti spolnemu nasilju, o katerem je poslanska zbornica začela te dni razpravljati. Vprašanje je izredno aktualno in pereče, saj v Italiji in tudi v naši deželi stalno narašča število posilstev in nasilnih dejanj proti otrokom ter' ženskam. Pred razpravo o zakonskem osnutku proti spolnemu nasilju, oziroma o »spolni svobodi« italijanskih državljanov, kot piše v naslovu bodočega zakona, so skoraj vse italijanske stranke vložile svoj osnutek. Velik delež je pri tem imelo več kot štiristo tisoč italijanskih žensk, ki so podpisale svoj zakonski osnutek proti spolnemu nasilju, a ga je posebna komisija, ki je priredila enotni o-snutek, le delno upoštevala, članice ZŽI so poudarile, da je komisija predložila v razpravo poslanske zbornice kompromisni osnutek, ki so ga zaradi odsotnosti ali vzdržanja preostalih strank odobrile le nekatere levičarske stranke in skupine. Socialistična in demokrščanska sta že napovedali popravke, ki bi lahko bistveno spremenili pomen in domet sedanjega zakonskega osnutka. Konkreino se ZŽI boji, da bi ne bili upoštevani v zakonu otroci in pa ženske, ki doživljajo spolno nasilje v krogu sorodnikov in družine, kar je, po statistiki, še najbolj razširjen primer spolnega nasilja. Vprašanje je tudi, če bosta ostali sedanji načeli, po katerih je možno, da se določene družbene organizacije predstavijo na procesu kot civilna stranka in da se uvede preiskava po u-radni poti, ne da bi morala — kot se dogaja sedaj — prizadeta stranka vložiti osebno prijavo. Zveza žensk Italije in njej sorodne organizacije zato napovedujejo mobilizacijo, talco da bi novi zakon ne ustvarjal diskriminacij na škodo najbolj nezaščitenih, obenem pa tudi zato, da bi izkoristili priložnost za vnašanje novih vrednot v zvezi s spolnostjo, tako na ravni posameznikov kot inštitucij. Te dni v tržaški kinodvorani Ariston Yatesov »The Dresser« (mspicient) v okviru Festivala festivalov Po uspehu, ki ga je žel Avatijev film, bodo konec tedna vrteli v A-ristonu »The Dresser« (inspicient). Petra Yatesa. Med drugo svetovno vojno neka drugorazredna gledališka skupina predstavlja repertoar Shake spearovih. klasičnih dram na turneji po angleškem podeležju. Starosta skupine je »Sir«, nedotakljiva figura igralca, ki pa je v svojem odnosu do sodelavcev zoprn kar se le da, z ženskami si dovoljuje marsikaj, je pa v celoti odvisen od lastnega in-spicienta. Ob 227. reprizi »Kralja Lear a« pade naša gledališka zvezda v globoko krizo, iz katere ne bi mogel brez pomoči vestnega in zvestega služabnika, ki ga bo vsaj začasno ponovno spravil na gledališke deske in k mehanični recitaciji Kralja Lea-ra. V zvezi s tem filmom je režiser Yates izjavil: »The Dresser« je alegorija smrti v tradicionalistični angleški družbi: »Sir« ne bi obstajal brez zvestega služabnika in obratno. Pojem »v službi« je osnova celotnega dogajanja. »Sir« obstaja v službi Z včerajšnje razprave v Galeriji TK Zakaj je copy-art umetnost V NOVEM FORMATU IN BREZPLAČEN Izšel je Galebov šolski dnevnik Sinoči je bilo v prostorih TK Galerije srečanje na temo aktualnih problemov »copy art«, se pravi tistega umetniškega ustvarjanja, ki se Poslužuje stroja za fotokopiranje. Srečanje je Galerija priredila ob razsta-vi, ki nam v teh dneh predstavlja Sest mladih ustvarjalcev iz naše dežele. Sicer pa je umetnostna zgodovinarka Maria Campiteli! prav na včerajšnjem srečanju poudarila, da ta postopek ni tako nov. Že v šest-, desetih letih so se nekateri italijanski umetniki začefi ukvarjati s to tehniko. Ot> profesorici Campiteli! so se včeraj pogovarjali z občinstvom in o-brazložili svoje umetniško gledanje tudi trije razstavljale!, to so Alessandro Mach, Piermario Ciani in Alessio Curi». Fotokopiranje naj bi bilo zanje le sredstvo, s katerim naj bi umetnik predvsem poudarjal kontraste upodobljenega. Navadno se de lo umetnika ne ustavi pri fotokopiranju, ampak se po fotokopiranju šele začne. Na začetku postopka je vedno fotografija. Fotokopirana fotografija pa se da na več načinov manipulirati z različnimi barvami (a-kvareli, temperami itd.), drugimi materiali, collage itd. Tu pa nastopi neke vrste estetsko protislovje. Možnost reprodukedranja v neskončnost, ki nam jo nudi stroj, je omejena od umetnika samega, ki vsak izdelek individualizira, (bg) Slovenske šolarje in dijake čaka te dni prijetno presenečenje : v novem formatu je izšel Galebov šolski dnevnik 1984 85. Lani je Galebov šolski dnevnik imel velik uspeh in izkazalo se je, da je bil koristen pripomoček za vsakdanje potrebe v šoli. Pridno so ga uporabljali tako učenci kot šolniki, predvsem zato, ker je bil odraz naše slovenske stvarnosti in je enakovredno nadomeščal podobne kičaste italijanske publikacije. Uredništvo mladinske revije Galeb je v iskanju vedno novih poti, načinov in oblik, ki naj bi omogočil še večjo razširjenost Galebovega šolskega dnevnika, potrkalo na vrata slovenskih bančnih ustanov. Prizadevanje je rodilo sadove. Slovenske denarne ustanove na Tržaškem : Hranilnica in posojilnica na Opčinah, Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini in Tržaška kreditna banka so si prevzele breme tiskanja Gaebovega dnevnika in ga namenile v dar vsem učencem in dijakom slovenskih osnovnih in nižjih srednjih šol. Tako je sedaj med nami novi in brezplačni Galebov šolski dnevnik. Kdor ga še nima, ga lahko dobi v tajništvih nižjih srednjih šol. Kantavtor Privitera drevi v Novinarskem krožku »Ancora un zigo« (Še en krik) — tako bo drevi pel v Novinarskem krožku Paolo Privitera, 29-letni pro- fesor zgodovine, bivši čuvaj ljudskega zavetišča G. Gozzi, bivši vodič po Rižarni, eden redkih Italijanov, ki se je odlično naučil slovenskega jezika in predvsem cenjeni kantavtor. Pel bo o starosti in emarginaciji, o osamelosti in mrazu, o burji, ki vsako leto srečuje manj ljudi po tržaških ulicah. Privitera dobro pozna to stvarnost in jo globoko podoživlja. Njegova besedila v tržaškem narečju so polna poezije. Nastop Privitere, ki bo ob 21. uri in ki ga bo spremljal z branjem Giot-tijevih pesmi igralec Gianni Fenzi, bo nedvomno zanimivo umetniško doživetje. Neznanci kradli v Rojanu Neznanci so včeraj vzeli na muho stanovanje v Ul. Cordaroli 11 ter ga temeljito prečesali. Lastnica stanovanja, 48-letna Maria Luisa Chersovani, se je tatvine zavedela ob povratku z dela in poklicala agente letečega oddelka. Že bežen ogled stanovanja, ki je v prvem nadstropju, je pojasnil potek kraje: tatovi so se prikradli skozi okno spalnice in prebrskali vse sobe. S seboj so odnesli zlati verižici, dva obeska, tri prstane in tri zlate ure. Chersovanijeva ni znala oceniti vrednosti ukradenega blaga. • Tržaški župan in občinski odbornik za šport sta sprejela včeraj delegacijo gasilcev iz Gradca, ki je te dni na obisku pri svojih tržaških kolegih. gledalcev, Norman v službi igralca. Osnovni tekst, po katerem so priredili film, je gledališko delo Ronalda Harwooda, ki ga je pred leti Gabriele Lavia priredil tudi za italijansko sceno. »The Dresser« je o-ster pogled iz zakulisja na tisti gledališki svet, ki se obnavlja ob vsaki predstavi. Peter Yates, ki je sam pristopil k filmu potem, ko je bil vrsto let gledališki igralec, je uporabil v svojem filmu dva izredna igralca - mita generacije »angrg young men« iz 60. let: Alberta Fin-neya (v vlogi osivelega in debelušnega glavnega igralca) in Toma Courtenaya, (ki je nekaj let že aktiven samo v gledališču, v vlogi priliznjenega in pomilovanja vrednega inspicienta. Prav v konfliktu Finney - Courte-nay dobi film svoj pravi smisel in tako tudi pošteno Yatesovo režijo. V takem filmu, kjer pride do izraza predvsem gledališki tip igralske spretnosti je sinhronizacija v italijanščino še bolj zoprna kot običajno. Tega so se zavedeli v turinskem kinu »Chaplin«, kjer vrtijo »The Dresser« v dveh različnih dvoranah: v eni predvajajo italijansko verzijo, v drugi originalno kopijo s podnapisi. Albert Finney, ki je za to vlogo dobil zlatega medveda na letošnji Ber-linali, in Tom Courtenay zaslužita tako pozornost. Eva Fornazarič Zapustil nas je naš dragi I oče, tast in nono Ivan De Lorenzi (MESAR) Pogreb bo danes, 4. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v Križ. Žalostno vest sporočajo: sin Gigl, hčerki Silvana (odsotna) in Marčela z družinami ter drugo sorodstvo. Križ, New York, 4. oktobra 1984 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3) ■ Dne 28. septembra nas je zapustil naš dragi Mirko Knez Pogreb bo danes, 4. oktobra, ob 15. uri izpred hiše v S amatore! na pokopališče. Žalostno vest sporočajo: brat, sestre in drugo sorodstvo. Samatorca, 4. oktobra 1984 Pogovor z Arianne Zeriali, ki uspešno tekmuje v tej panogi Body-building koristna fizična dejavnost Drugače je, če zadobi tekmovalni značaj Zadnja leta se v Italiji neverjetno hitro razvija body-building. Vedno več mladih se odloča, da bi si z dvigovanjem uteži olepšali telo, oziroma razvili mišice do zavidljive mere. Tržaške telovadnice so ob vsaki uri natrpane in število žensk v njih stalno narašča. Kar se uspehov tiče, je nujno poudariti, da ne postaneš prvak čez noč. O tem sem se pogovorila z Arianne Zeriali, ki se z body-buildingom aktivno ukvarja in je dosegla odlične rezultate. Arianna, bi kar sama spregovorila o svoji nenavadni aktivnosti? Stara sem 25 let in treniram skoraj dve leti. Začela sem skoraj po naključju. Po porodu sem se odločila, da shujšam in svetovali so mi, naj grem v neko telovadnico v Rojanu. Takoj sem bila za to in začelo se je. Najprej sem trenirala dvakrat tedensko. Pri tem sta mi pomagala soprog in Roby Mattioli, ki je tudi sam dosegel vidne uspehe. Šport se mi je takoj priljubil in odločila sem se, da bom trenirala aktivno. Štiri mesece kasneje so za reklamo novi telovadnici priredili tekmovanje in uvrstila sem se na drugo mesto, kar je bil zame zelo velik korak naprej. Nato so v neki diskoteki v Sesl.ja-nu priredili tekmovanje za naslov Miss Trst in povzpela sem se v sam vrh, kar mi je omogočilo, da sem se udeležila italijanskega prvenstva in dosegla četrto mesto. Kako si se počutila pred občinstvom? Na začetku me je bilo blazno sram. saj te gledajo kot zver v kletki in beda sem se, da bom pozabila na Arianna Zeriali kakšno pozo, k- sem se jih naučila doma pred ogledalom s stokratnim ponavljanjem. Vsaka poza traja štiri sekunde in ob glasbi, ki si jo sama izbereš, jih predstaviš žiriji. Si imela kdaj težave na odru? Spominjam se, kako sem v Rimu nenadoma pozabila, kako naj nadaljujem in morala sem improvizirati. Publika je napako seveda opazila, ker je bil moj gib preveč hiter, a na srečo dovolj dober, da me n:so izključili. Kaj pa prehrana? Dokazano je, da je 60 odst. uspeha odvisno od pravilne alimenta- cije. Pred vsakim tekmovanjem moram obvezno shujšati od 6 do 7 kilogramov, da so mišice opaznejše. Dvajset dni preden stopim na oder, se prične kalvarij. Dnevno lahko za-užijem do 1200 kalorij. Pri tem si pomagam z vitamini, proteini v prahu, algami (uničujejo maščobo) in grškim senom (za mišice). Drugače, ko ni tekmovanj, lahko obroke povečam na 1600 kalorij. Kako pogosto pa trenutno treniraš? Približno dve uri in pol dnevno, razen ob sobotah in nedeljah. Trening pričnem z dvajset minutnim tekom. Med vsako vajo si privoščim 40 sekund počitka, ob menjavi orodja pa tri do štiri minute. Imaš kakšen problem in kako ga premostiš? Največ težav imam s trebušnimi mišicami, ki pa jih je sploh zelo težko razviti. Da bi odpravila šibko točko, pričnem trening z vajami za ta kompleks mišic in jim posvečam največ pozornosti. Ali bi svetovala bralkam, naj se ukvarjajo z body-buildingom? Dokler treniraš do 6 ur tedensko, sem za to. Če pa želi io tekmovati, jih obveščam, da bodo doživele marsikatero razočaranje, sai imajo največje uspehe vedno tisti, ki imajo poznanstva. Se ne bojiš posledic, ko boš s treniranjem prenehala? Sploh ne! Tekmovala bom verjetno še kakih 6 let, nato pa bom trenirala izključno zase: je že v mojem značaju, da ne morem mirovati in imam za hujše čase v kleti že pripravljeno mini telovadnico. MAJA MILIČ Obisk pri upokojenem kamnarju Milanu Pernarčiču Ali bi »štancarji« znali ponarediti Modigliani ja? ■\ fov. Njh % n “i te IP • S . Milan Pernarčič ob svojih čudovitih skulpturah Če je res, da so domnevne Modiglianijeve skulpture razburile italijansko javno mnenje do takšne mere, da se je zadeva spremnila v pravo jarso, po tm bo držalo tudi to, da so pred očmi javnosti bili ravno umetnostni kritiki tisti, ki so ji vselej vsiljevali vse to kar so smatrali vredno pozornosti. Tudi predrznost očitno ne pozna meja. Ob dogodku, ki je izval toliko besed, smo se spomnili na nekatere naše ljudi, upokojene »štancarje«, ki se v prostem času ukvarjajo z umetniškim obdelovanjem kamna. Primer 74-letnega Nabrežinca Milana Pernarčiča je zanimiv verjetno zaradi tega, ker je začel klesati izdelke iz kamna le pred nekaj leti. »Sicer sem upokojen že polnih 14 let, toda po operaciji na žolču pred tremi leti sem moral nekaj časa mirovati. Ravno takrat sem začel z večjim zanosom oblikovati marmornate izdelke. Nekaj sem jih v resnici izoblikoval že prej. Izdelujem večinoma miniaturne skulpture in kraško tematiko (kalune, Štirne, zvonike ipd.), ter manjše predmete (pepelnike, pipe itd.). Pri svojem delu imam veliko zadoščenja.« Verjamemo, saj je življenje upokojencev marsikdaj precej prazno ter brez perspektiv. Podobnih primerov je v nabrežinskem okolišu še nekaj; gre za kamnarje ali štancarje, ki se ob upokojitvi na lastno pest posvetijo Mesarski dejavnosti. Njihovi ustvarjalni izdelki ostajajo večinoma neopaženi, čeprav se v njih skriva vsa pristnost in ljubezen, ki jo ti mali umetniki izražajo na kamen. Okolica dejansko ne ceni te njihove dejavnosti, saj prirejajo razne javne uprave ter društva zelo poredkoma razstave o kamnarstvu. Kaj pa je, recimo, z zapuščino umrlega klesarja? Ostane za vekomaj po zaprašenih kotih hišnih kleti? Zakaj ostane pozabljena? Za nameček smo našega sogommika še vprašali: »Ali bi bili sposobni ponarediti skulpturo kakega slavnega umetnika?« Skomignil je le z rameni ter se glasno zasmejal. GROZDJE ZA VINO A*?'suPER0RT0FRUTTIC0L0 ~Trg Cagm 1 ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21 SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE ^GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje ABONMA ZA SEZONO 1984-85 Vpisovanje abonentov do 10. oktobra od 10. do 12. ure in od 18. do 20. ure pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 5. oktobra od 9. do 14. ure. Telefon 734-265. Nadaljuje se vpisovanje v BALETNO ŠOLO v dopoldanskih urah. gledališča CANKARJEV DOM - LJUBLJANA Velika dvorana Jutri, 5. oktobra, ob 19.30: Simfo- nični orkester Slovenske filharmonije -Rumeni abonma. Okrogla dvorana Jutri, 5. oktobra, ob 22. uri: Petkov nočni program K. Manc »Sovražnik ljudstva«. Srednja dvorana Danes, 4. oktobra, od 10. do 13. ure in od 15. do 18. ure: Simpozij ob 80-letnici rojstva S. Kosovela. Sejna 3. Jutri, 5. oktobra, od 18. do 22. ure: Kugy - TV nadaljevanka v treh delih. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Danes, 4. oktobra, ob 20. uri: E. O’ Neill — »Dolgega dneva potovanje v noč«. Predstava za abonma četrtek - A in izven v gledališki dvorani v Solkanu. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - TRST Slovensko stalno gledališče Vas vabi, da v sezoni 1984-85 ostanete oziroma postanete njegov abonent. Repertoar: A. T. Linhart - TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI, režija J. Babič; I. Hergold - PARACELS (ASKLEPIJU SMO DOLŽNI PETELINA), režija B. Kobal; E. Petrolini - CHICCHIGNOLA, režija M. Uršič; T. Williams - MAČKA NA VROČI PLOČEVINASTI STREHI, režija D. Mlakar; D. Jančar - DISIDENT ARNOŽ IN NJEGOVI, gostovanje Drame SNG Maribor; I. Pregelj -M. Kmecl - PLEBANUS JOANNES, gostovanje PDG Nova Gorica. koncerti VERDI Operna sezona 1984-85. V četrtek, 18. oktobra, otvoritveni večer z opero »Sampson in Dalila« C. Saint-Saénsa. Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in obnovitev starih abonmajev. Glasbena matica Trst - Oddelek za staro glasbo - Deželni sedež RAI v Trstu v nedeljo, 7. t.m., ob 18. uri v cerkvi sv. Jožefa v Ricmanjih - LORENZO GHIELML orgle. Vabljeni! SLOVENSKO ^GLEDALIŠČE V TRSTU vabi na mladinski ples — da vam v petih minutah (5x60 sekund) obrazloži letošnji repertoar, — da vam razjasni ta oblačni začetek jeseni, — da prisluhne vašim po vaše upravičenim pripombam, — da vas v odmorih razveseli z nekaj imenitnimi kabaretnimi točkami, — da vas, dulcis in fundo, prepriča za nakup abonmaja. Kdaj, kje in kako? V SOBOTO, 6. oktobra, ob 20. uri v BARU Kulturnega doma v Trstu. ZASTONJ včeraj-danes razna obvestila Danes, ČETRTEK, 4. oktobra FRANČIŠEK Sonce vzide ob 6.07 in zatone ob 17.40 — Dolžina dneva 11.33 — Luna vzide ob 15.54 in zatone ob 24.00. Jutri, PETEK, 5. oktobra DUNJA Vreme včeraj: temperatura zraka 18,8 stopinje, zračni tlak 1011,4 mb ustaljen, veter vzhodnik 3 km na uro, vlaga 66-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Bryan Pierobon in Michela Cossetto. UMRLI SO: 89-letni Giovanni De Lorenzi, 48-Ietna Bruna De Fontana, 77-letna Alberta Germ?k vd. Farra, 74-letna Virginia Lovriha, 71-letni Pietro Bonetti, 73-letni Francesco Germek, 62-letni Romolo Cortese, 62-letna Maria Simuline, 76-letna Celestina Ramani vd. Apollonio, 20-letni Franco Lamprecht. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11, Prosek, žavlje. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Prosek, Žavlje. kino Ariston 17.00, 19.30, 22.00 »Oblomov«. Oleg Tabakov, Jelena Solovei. Eden 16.30 — 22.00 »Nudo e crudele«. Film za vsakogar. Fenice 18.00 — 22.15 »Garetta«. Claudia Cardinale Excelsior 17.00 — 21.00 »Cera una volta in America«. Režija Sergio Leone. Robert De Niro. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 — 22.15 »Lolita la governante erotica«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 15.30—22.10 »Scuola di polizia«. Dvorana št. 3 15.30 — 22.15 »Casanova - II.«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 17.00 — 22.15 »Conan il di-struttore« Mignon 17.00 — 22.15 »Pink Floyd The Wall«. Aurora 16.30 — 22.00 »I desideri di Angela«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol Zaprto. Vittorio Veneto 16.30 — 22.00 »Un’estate pazzesca«. Lumiere 16.00 — 22.00 »Animai House«. John Belushi. Radio 15.30 — 21.30 »Vanessa, porno show«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 — 22.00 »Querelle di Brest«. Prepovedan mladini pod 18. letom. razstave KRUT - Krožek za rekreacijsko udejstvovanje na Tržaškem obvešča vse, ki so se prijavili za plavanje v Strunjanu, da je odhod avtobusa danes, 4. t.m., ob 14. uri s Trga Perugino. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sporoča, da bo odhod avtobusa za srečanje s sorodnim goriškim društvom v soboto, 6. t.m., ob 10.30 iz Ul. F. Severo, ob začetku Ul. Romagna nasproti sodnijske palače. Sekcija VZPI-ANPI s Proseka in Kon-tovela obvešča vaščane, da je odbor skupnosti borcev 30. divizije IX. korpusa sklenil postaviti spomenik padlim borcem v Kanalu ob Soči. Ker omenjeni odbor nima zadostnih sredstev za kritje stroškov, je prosil zamejske sekcije bivših partizanov, ki so pripadali brigadam omenjene divizije za pomoč. V ta namen vabimo vse bivše borce, sorodnike padlih in druge vaščane, da prispevajo pri plemeniti nabiralni akciji. Prispevke sprejemejo: za Prosek -Guerino Husu; za Kontovel - Livio Albi in Vida Gerlanc. Barkovljanska župnija vljudno vabi noše in skavte na praznik rožnevenčne Matere božje, ki bo v nedeljo, 7. t.m., s slovesno mašo ob 8. uri in procesijo okrog 9. ure. Fotografije, ki so bile posnete na otvoritvi seminarja in sprejema slovenskih šolnikov v Kulturnem domu, so na ogled v Tržaški knjigami. izleti KD I. Grbec - Skedenj sporoča vsem izletnikom za Mauthausen naj čimprej poravnajo vpisnino. Društveni prostori so odprti vsak četrtek od 19. do 20.30. mali oglasi PRODAM na novo prebarvano Alfa Romeo Alfetto/1600 v odličnem stanju, letnik 1977. Tel. 040/227-179 ob uri kosila. PRODAM 6 mesecev rabljen štedilnik, primeren tudi za centralno ogrevanje. Telefonirati od 9. do 12. ure na št. 040/212-648. V CENTRU DOLINE prodam stanovanje, 60 kv. m, v 2-nadstropni hiši s kletjo in 200 kv. m vrta. Tel. 040/64411. PRODAM Renault 5, letnik 1973, za 700 tisoč lir. Tel. 040/228-390. PRODAM okrog 700 metrov zazidljivega zemljišča v predmestju Gorice. Telefonirati po 19. uri na 0481-86464. PRODAM vespo po ugodni ceni. Tel. na št. 228-580. GROZDJE ZA VINO oddaja RioUno, Zgonik. Tel. 229-331. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. UČITELJICA suplentka na osnovni šoli, z znanjem italijanščine, slovenščine, angleščine in srbohrvaščine, z opravljenim tipkarskim tečajem, vešča u-radniškega dela, išče katerokoli zaposlitev v popoldanskih urah. TeL na št. 818-067 od 15. do 18. ure. 18-LETNO DEKLE išče katerokoli zaposlitev. Tel. 412-543. PRODAM plavnik, 22 hi. Tel. 200-169. ZLATO, zlate kovance kupi ali ugodno zamenja zlatarna Sosič - Narodna ulica 44, Opčine - Trst. TK Galerija, Ul. sv. Frančiška 20. Odprta je razstava eksponatov »copy art« ARS COPIANDI. SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom. MAGDA STAREC - TAVČAR razstavlja svoje tapiserije do 7. oktobra. Urnik: ob delavnikih od 17. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ter od 16. do 19. ure. V galeriji Cartesius bodo v soboto, 6. t.m., ob 18. uri odprli razstavo slikarja Pietra Grassija. Razstava bo odprta do 18. oktobra. Prireditve in sporočila kulturnih druitev in organizacij ZSKD sporoča, da bo sestanek za zbo-rovodsko šolo danes, 4. oktobra, ob 17. uri na šoli Glasbene matice v Ul. R. Manna 29. SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, priredi v nedeljo, 7. t.m., popoldne TRADICIONALNI KARAMALNI PRAZNIK ter uprizoritev komedije »Primorske zdrahe«. Vabljeni! SKD Tabor Opčine - Prosvetni dom -Knjižnica »P. Tomažič in tovariši«. Jutri, 5 oktobra, ob 20. uri vabimo na večer posvečen temi NAŠE GLEDALIŠČE DANES (Njegova vloga in nerešena vprašanja). Srečanja se bodo udeležili prof. Josip Tavčar, ravnatelj m umetniški vodja SSG Miroslav Košuta in člani ansambla SSG. Vabljeni! KD F. Prešeren iz Boljunca organizira plesni tečaj za otroke od 6. do 15. leta starosti. Informacije in vpisovanje v gledališču F. Prešeren - Boljunec danes, jutri in v soboto od 18. do 19. ure. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: teL 228-124, Bazovica: teL 226-165, Opčine: teL 211-001, Zgonik: teL 225-596. Nabrežina: teL 200-121, Sesljan: tel. 299-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure teL 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. menjalnica 3. 10. 1984 Ameriški dolar................ 1.855.— Kanadski dolar................1.410.— Švicarski frank.................. 746,— Danska krona.................. 170.— Norveška krona................ 212.— švedska krona................. 215.— Holandski fiorini................ 546,— Francoski frank............... 200.— Belgijski frank.................. 27.50 Funt šterling.................2.310.— Irski šterling ....... 1.900.— Nemška marka.................. 618.— Avstrijski šiling................ 87.50 Portugalski eskudo................ 11.— Japonski jen....................... 6,— Španska pezeta.................... 10.— Avstralski dolar .............1.410.— Grška drahma...................... 15.— Debeli dinar.................. 9.— Drobni dinar...................... 8.50 Mi BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. p. A. TRST - ULICA F.1 FILZI 10 - 01-dAG _______jenska in njena stvarnost__ Poslanci začeli razpravo o zakonskem osnutku Spolno nasilje v zbornici radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA Včasih se zgodi. Tokrat so namreč italijanski poslanci prej začeli razpravljati o zakonu proti spolnemu nasilju, predno se je začela že napovedana »ženska ofenziva«. V začetku tedna je v poslanski zbornici, ki pa je bila zelo slabo zasedena, komunistična poslanka Bottari poročala o delu, ki ga je opravila pravosodna komisija. člani te komisije so m orai namreč pregledati osnutke, ki so jih predložile razne stranke in organizacije (svoj osnutek je namreč predložilo žensko gibanje, ki je tudi sprožilo razpravo o celotni problematiki) ter nato sestaviti enotno besedilo. Osnutek, ki je sad razprave v komisiji, pa so maja letos, ko se je predhodna razprava tudi zaključila, odobrili edinole predstavniki komunistične partije, neodvisne levice in stranke Democrazia proletaria. Zato je žensko gibanje že takoj ob začetku nekoliko nepričakovane plenarne razprave izrazilo bojazen, da bodo vse ostale stranke med razpravo predlagale obilo popravkov, ki ne bodo zgolj formalnega značaja. Do podobne poteze je prišlo že ob prvi obravnavi v poslanski zbornici, ko je med drugim o vprašanju vladalo večje soglasje kot sedaj. Takrat je poslanec KD Casini predložil popravek, ki je popolnoma sprevrgel vsebino osnutka. Še bolj porazno je seveda bilo dejstvo, da je večina italijanskih poslancev odobria popravek, nakar je poročevalka osnutka, ki je tudi takrat bila Angela Bottari odstopila in vsa zadeva je obtičala. Napovedi, ki kažejo na nekakšno obvezo, da se bo razprava končala do 18. oktobra, bi sicer morale zagotavljati, da tokrat ne bo prišlo do tako ostrega spopada. Verjetno tudi po zaslugi tabora zagovornikov nuje po drugačni zakonski ureditvi vprašanja; ta tabor je namreč tokrat manj enoten in manj bojevito nastrojen. Sicer pa so članice Odbora za zakonski osnutek proti spolnemu nasilju, ki so vzporedno z obravnavo osnutka tudi začele vrsto pobud v zvezi s tem vprašanje, izrekle precej pomislekov tudi na vsebino enotnega besedila. Po njihovem mnenju je že blizu tiste me-je nevtralnosti, ko bi lahko bil sprejemljiv za široko politično koalicijo, ne pa za ženske, ki so se prve zače’e potegovati zanj. Pomembno je na pri- V sežanski Kosovelovi knjižnici bo danes ob 18. uri srečanje z mladinsko pisateljico Branko Jurco, ki je v letošnjem maju praznovala svojo 70 letnico. Rodila se je v Koprivi, a se je komaj enoletna s svojimi starši preselila v Maribor, kjer je končala učiteljišče. Vsa povojna leta je bila Branka Jurca družbenopolitično aktivna in veltke zasluge ima kot urednica Cicibana in revije Otrok in družina. S knjigami, kot so V pasti. Poredni zaj- mer dejstvo, da se zakonski osnutek ne uvršča več med tiste, ki obravnavajo prekrške nad javno moralo, temveč med tiste, ki zadevajo prekrške nad spolno svobodo. Ženske so sicer v lastnem zakonskem osnutku, ki ga še danes zagovarjajo kot najboljšega, zahtevale uvrstitev zakona v poglavje »zločinov proti osebni svobodi«, toda vsekakor je bil narejen odločen korak v to smer. Pozitivno je nato tudi dejstvo, da enoten osnutek osvaja načelo, da se sodni postopek začne po uradni poti, torej brez pritožbe prizadete stranke. Vendar pa precej mimogrede o-menja razne oblike nasilja, do katerih prihaja v okviru družine in tudi o nasilju nad mladoletniki ni posebej o-ster. Mladoletnikom sicer zagotavlja spolno svobodo; tudi handikapiranim priznava pravico do spolnosti, vendar pa za zločine nad njimi ne predvideva hudih kazni. V zadnjem času pa so v Italiji še zlasti bdeče odjeknili primeri nasilja nad mladoletniki. Enoten osnutek pa ni osvojil ene izmed osnovnih misli, ki jo z veliko odločnostjo izraža osnutek ženskega gibanja: posameznega primera nasilja ne moremo ocenjevati glede na števio ali resnost telesnih poškodb, ki jih je povzročil. Če zdravljenje zadanih poškodb ne preseže desetih dni, dejanje ni kaznivo (za tisti del, ki zadeva poškodbe seveda), pravi med drugim dogovorjeno besedilo. Kar zadeva proces kot tak pa o-snutek zagotavlja pravico združenjem, organizacijam ali skupinam, ki bi želele nastopiti kot civilna stranka, če prizadeta stranka privoli. Hkrati pa uvršča sodne obravnave zaradi spolnega nasilja med tiste, ki morajo priti na dnevni red takoj. To so v skopih povzetkih glavne sporne točke in tudi bistvene postavke zakonskega osnutka. Zaradi pomena, ki ga pripisujejo zakonu, so članice ženskega gibanja takoj organizirale vrsto pobud. Poleg tiskovnih konferenc Odbora, tovrstna informativna konferenca za sredstva javnega obveščanja je bila v torek tudi v Trstu, so napovedale tudi srečanja s predstavniki političnih strank in javnih u-prav. Neposredno pa tudi spremljajo potek razprave v poslanski zbornici, kjer se, kljub začetnemu zatišju, o-betajo ostre polemike, (bip) ček, Hišnikov dan, Gregec Kobilica, Do zvezd, Okoli in okoli, Lizike za vse, Rdeči škorenjčki, Anča Poma ranča in drugimi si je utrla pot med tisoče mladih bralcev. Ob tem srečanju pa bo danes v Sežani še drugo, in sicer z znano slovensko slikarko in ilustratorko Lidijo Osterc. Na pomenljivem popoldnevu bo sodelovala še igralka Saša Pavček in ob njej Glasbena šola iz Sežane. Prvi kanal 9.55 Assisi : Verska oddaja 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto... Raffaella? - opoldanski spored 13.25 Vremenske razmere 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute... 14.00 Pronto... Raffaella? - zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark - dokumentarec 15.00 Italijanske kronike - Kronike motorjev 15.30 Šola in vzgoja : Drevesa in mesto 16.00 L’impareggiabile dottor Snug-gles - risani film 16.25 Per favore, non mangiate le margherite - TV film 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Predniki - risanke 17.30 Brendon Chase - 9. nadalj. 18.00 Knjižne novosti 18.30 Taxi TV film 19.00 Dinky Dog - risanka 19.15 Action now: nora Amerika 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 G. B. Show n. 3 - glasbena oddaja 21.50 Una moglie - film Režija : John Cassavetes. Igrata: Peter Falk, Gena Rowlands 22.40 Dnevnik 22.45 Una moglie, 2. del filma 00.15 Dnevnik - Zadnje vesti Drugi kanal 10.00 Televideo 12.00 Segreto diplomatico -4. epizoda 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13 25 Dnevnik 2 - Okolje 13.30 Capitol - TV film Ljubljana 8.50 m 10.35 TV v šoli 16.35 Teletekst 16.50 Šolska TV: Kemija: Plini, Slikarstvo 20. stoletja, Analiza svetlobe 17.55 Bratovščina Sinjega galeba -TV nadalj. 18.25 Obalno - kraški obzornik 18.40 Obramba in samozaščita 19.10 Risanka 20.00 Tednik 21.05 Martin Luther - nadaljevanje in konec 22.40 TV dnevnik II Zagreb 16.45 TV v šoli 17.45 čuvaj časa - otroška serija 18.15 TV koledar 18.25 Kronika občine Split 18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin 21.05 Gledališče v hiši - humoristična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.20 Pogovor s Simone Veil CANALE 5 8.30 PMllis - TV film 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.00 La maschera e il cuore - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.25 Help, glasbena igra 13.00 II pranzo è servito, kviz 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.25 II mondo degli animali - dokumentarec 17.00 Galactica - TV film 18.00 Tarzan - TV film 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 Superflash - nagradno tekmovanje 23.00 Lou Grant - TV film 23.30 Športna oddaja RETEQUATTRO 8.30 Mary Tyler Moore - TV film 9.00 Fanny film 11.00 Samba d’amore - TV novela 11.45 Febbre d’amore - TV film 12.45 Alice - TV film 13.15 Tre cuori in affitto - TV film 14.15 Fiore selvaggio - TV novela 14.50 La saga dei Forsyte - film 17.50 Febbre d’amore - TV film 18.45 Samba d’amore - TV novela 19.30 TV film 20 25 La valle dell’Eden - 4. del 22.30 Quincy - TV film 23.30 Rapina a mano armata - film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 La bella mugnaia - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn 14.00 Agenzia Rockford - TV film 14.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem : aktualnosti, igre, radovednosti 16.00 II mistero della settima strada - TV film 16.25 šola in vzgoja: Fizika 16.55 Due e simpatia: La freccia nera - 13. nadalj. 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.40 La pietra di Marco Polo -TV film 18.05 Meatballs & Spaghetti 18.15 Spaziolibero: programi pristopanja 18.30 Dnevnik 2 - šport 18.40 I professionals - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Cuore - 1. epizoda 21.35 Naumachos - 1. epizoda 22.25 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.35 Filmske novosti 22.40 Dnevnik 2 - šport Dnevnik 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 11.45 Televideo 15.10 Bologna: Kolesarstvo 16.00 Šola in vzgoja: Tehnika 16.30 šola in vzgoja: Industrijska tehnologija 16.50 Gli allegri pasticcioni 17.00 Mala glasbena zgodovina 17.15 Dadaumpa - TV variete 18.25 Speciale Orecchiocchio: Rockline - glasbeni program 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Deželni programi 20.05 Šola in vzgoja : Znanost in otrok 20.30 Big: Claudio Villa 21.30 Dnevnik 3 22.05 Zardoz film Igrajo: Sean Connery, Charlotte Rampling, John Alderton Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja V današnji Odprti meji bodo na sporedu tudi naslednje vesti: GORICA — Splošna stavka TRST - KPI o deželni krizi TRST — Konferenca periferičnih obmorskih mest EGS PREBENEG — Svečanost ob 40-let-nici ustrelitve petih kurirk TRST — Intervju z Edijem Bukavcem o enotni deželni Kmečki zvezi 17.00 TV poročila 17.05 TV šola: O občutljivosti - 2. del 17.30 YU made music: Automobili 18.00 Medicai center - TV film 19.00 Eurogol 19.30 TVD stičišče 19.50 Dokumentarna oddaja 20.20 Ellery Queen - TV film 21.10 32. mednarodni gorski festival »Mesta trenta« — dežela tjulenjev 22 20 Turistični vodič 22.10 TVD vse danes 22.20 Glasbena oddaja POSTAJE 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn 17.40 Wonder Woman - TV film 18.40 Kung-Fu - TV film 19.50 Lady Georgie - risan film 20.25 II bisbetico domato - film 22.30 Hombre film 00.40 II caso Millard - film TELEPADOVA 13.30 Candy Candy - risanke 14.00 Marcia nuziale TV film 14.30 Marna Linda - TV film 15.00 Blackstar - risanke 15.30 Diario Italia 16.00 Grizzly Adams - TV film 17.00 Risani filmi 19.30 Marna Linda - TV film 20 20 Anche i ricchi piangono - TV film 21.20 R nipote picchiatello - film 23.00 Poliziotto di quartiere - TV film 24.00 Film TRIVENETA 13.15 The Great Detective - TV film 14.00 Risani filmi 14.30 Operazione uragano - film 16.00 Filmski spored 16.30 The Outsiders TV film 18.00 I naufraghi - TV film 18.30 Fuga disperata - TV film 19.30 The Great Detective - TV film 20.30 Toma a casa Salty - film 22.00 Angoscia - TV film TELEFRIULI 15.30 E il terzo giamo arrivò il Corvo - film 17.00 Birdman Galaxy Trio - risanke 17.30 Baldios - risanke 18.00 Longbridge Story - film 19.30 Veronica il volto dell’amore -TV film 20.30 Chen, furore rosso - film 22.15 Amore amaro - film RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 9.00 Dobro jutro po naše : — Narodnozabavna glasba, — vmes: Koledar; 7.40 Pravljica; 8.10 Od Milj do Devina (ponovitev) ; 8.40 Slovenska lahka glasba ; 9.00 - 13.00 Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zapiski na robu; 11.40 Glasbeni potpuri ; 12.00 Sestanek ob 12.00; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah ; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: — Povejmo v živo; 15.00 Disko-rama; 16.00 Na goriškem valu; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Zadnji sklop: — Mi in glasba; 18.00 Kulturna srečanja; 18.20 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev — glasba za dobro jutro — Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 13.00 Otvoritev — Danes na valu Radia Koper; 13.40 Utrinki iz zamejstva : moški zbor Vasilij Mirk s Proseka - Kontovela; 14.40 Zanimivost — Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Najboljši zbori na tekmovanju Cesare Augusto Seghizzi. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: koledarček; 7.00 Dober dan; 7.50 Grand prix: 8.45 Su e zo per le contrade; 9.15 Casatici Sonora; 9.32 Lucianov! dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 L’Aquilone; 10.35 Spremenjene frekvence Radia Koper (italijanski program) — Srednji val 256,4 m ali 1170 MHz: UKW — Beli Križ 97,7 MHz; UKW Koper 89,3 MHz; UKW Nanos 101,0 MHz. La girandola; 11.00 Komunisti v Trstu: tretji seminar v Toskani; 11.30 Na prvi strani ; 11.55 Na tvoji strani; 12.00 Glasba po željah; Popoldanski spored: popevka tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmai; 15.45 Na lovu v Jugoslaviji; 16.00 Počitnice v Jugoslaviji; 18.00 Koncert; 18.45 Koper: Nova koncertna sezona. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Agenda; 6.05 Glasbena kombinacija; 6.15 Autoradio flash; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.10 La partita infernale - 7. nadalj.; 11.30 Piccola Italia - dnevni variete; 13.20 Master, glasbena oddaja; 13.56 Informacije za turiste; 15.03 Radio 1 za vsakogar : Megabit; 16.00 II Paginane; 17.30 Radio 1 - Ellington; 18.05 1924-1984: 60 let radia in televizije; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika ; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Desertum; 20.00 Gli abusivi - komedija; 22.33 Glasbeni odmor; 22.44 Autoradio flash; 22.45 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo, kako, zakaj; 8.05 Napoved sporeda; 8.45 Per piccina che tu sia - 4. nadalj. ; 9.10 Discogame; 10.30 Radio 2-3131 ; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Saj je samo igra; 15.00 Nel segno - novela ; 15.42 Omnibus; 18.32 Glasbena oddaja; 19.50 šola in vzgoja: Oglasi; 20.10 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 -3131 - nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.45 Prometne informacije; 6.5 Dobro jutro otroci; 7.50 Iz naših sporedov ; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi ; 12.10 Znane melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Za mlade radovedneže; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00 - glasba ; 18.00 Z ansamblom »RŽ«; 18.15 Jezikovni pogovori ; 18.30 Schumann s Svjato-slavom Richterjem ; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča; 20.00 četrtkov ve čer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini ; 22.56 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno: 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev; 00.05- 4.30 Nočni program. V Sežani srečanje z Branko Jurco Rasatavi boatta na ogled do 23.10.84 Pokrovitelj: BBÉaiM >035 KOSOVELOVA KNJIŽNICA SEŽANA Vabimo vae na srečanje a pisateljico BRANKO JURCA ob njeni 70. letnici in ilustratorko LIDIJO OSTERC v četrtek, 4.10.04 obIB. url V kulturnem programu bodo sodelovali: gledališka igralka Saša Pavček in Glasbena šola Sežana JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA ZASEBNE Uspela splošna stavka ob solidarnosti vseh družbenih sil Za bodočnost na Goriškem, za zaustavitev procesa deindustrializacije, za ohranitev in utrditev vloge podjetij z državno udeležbo, za začetek izvajanja drugačne in bolj uspešne gospodarske politike na Goriškem in na splošno v krajih ob meji'. To so vprašanja, na katera so delavci in sindikati vnovič opozorili z včerajšnjo splošno stavko in sindikalnim zborovanjem na goriškem Travniku. Delavcem industrijskega sektorja so se pridružili samostojni delavci, obrtniki in trgovci, stavkali so dijaki na skoraj vseh višjih srednjih šolah. Okrog pet tisoč stavkajočih je sredi dopoldneva šlo v sprevodu izpred spominskega parka po glavnih goriških ulicah na Travnik, kjer je bilo zborovanje. Skupaj z delavci in sindikalnimi voditelji so bili župani skorajda vseh občin goriške pokrajine (tudi župana dveh slovenskih občin) in številnih občin v sosednji videmski pokrajini, predstavniki strank in organizacij. Številne občine so bile prisotne s prapori. Goriški nadškof Bom-marco je hotel z osebno prisotnostjo na zborovanju izraziti solidarnosti Cerkve z delavci. Na sindikalnem zborovanju je najprej spregovoril, v imenu vseh županov občin goriške pokrajine prof. Silvio Cumpeta, predsednik goriške pokrajinske uprave. Poudaril je prizadevanje upraviteljev in vseh družbenih sil v iskanju izhoda iz zelo težavnega položaja. Cumpeta je dejal, da se sicer že kažejo prvi znaki, ki dajejo upati na izboljšanje (ukrepi v korist gospodarstva na Goriškem in Tržaškem, predvideni v finančnem zakonu) in opozoril na nujnost pozitivne rešitve krize v tr- žiški ladjedelnici. Cumpeta je tudi dejal, da morajo biti prizadevanja usmerjena po eni strani v obrambo obstoječega gospodarskega potenciala, po drugi strani pa je treba stremeti k odpiranju novih možnosti zaposlovanja v različnih dejavnostih, tudi izven industrijskega sektorja. Osrednji govornik na včerajšnji manifestaciji je bil tajnik goriške delavske zbornice CGIL, Luciano Pini. Pini, ki je govoril v imenu sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, je posebel naglasil, da so sindikati v zadnjih letih stalno dajali stvaren doprinos k reševanju gospodarske krize. Opozoril je na nujnost drugačne gospodarske politike v krajih ob meji in predvsem na nujnost, da dežela zares prevzame aktivno vlo- go pri odpravljanju sedanjega, zelo težkega položaja v gospodarstvu in kasneje vlogo usmerjevalca usklajenega razvoja. »Sedanja kriza,« je dejal Pini, »je tudi posledica določene politike deželne vlade in zamud pri izvajanju sprejetih obveznosti.« Luciano Pini je opozoril na nujnost nekaterih vprašanj, brez katerih si je težko zamisliti spremembo splošnega in neugodnega trenda. Zaustaviti je treba proces deindustrializacije s konsolidacijo obstoječih velikih podjetij z državno udeležbo. Scie nato se bo mogoče na dovolj stvarni osnovi pogovarjati o preosnovi in preusmeritvi gospodarstva na Goriškem. Pini je posebej opozoril na nevzdržen položaj v ladjedelnici v Tržiču ter v podjetju Ansaldo ter zahteval, da se takoj po- novno uvede nadomeščanje delavcev, ki odhajajo v pokoj. Vlada mora zagotoviti, ne da bi čakali na v finančnem zakonu predvidene posege, paket naročil tržiški ladjedelnici za premostitev sedanjega kritičnega obdobja. Govornik je v svojem posegu ocenil tudi predvidene finančne ukrepe za razvoj gospodarstva na Goriškem in Tržaškem. »Napovedani posegi so po našem mnenju nezadostni, spričo dramatičnega položaja, sicer pa se je parlamentarni postopek šele začel in se v prihodnjih mesecih lahko še marsikaj spremeniti. Ne moremo se zanašati na ukrepe, ki bodo postali operativni šele v pričetku prihodnjega leta.« Pini je ob koncu opozoril tudi na nesprejemljivost poskusov, da bi sindikalno gibanje izločili od pogajanj o prenovi gospodarstva in ga s tem onemogočili. Taki poskusi so prisotni tudi na Goriškem, kjer sta bila, prav včeraj, dva sestanka na pobudo Pokrajine in na katera sindikalna zveza ni bila povabljena. Pini je na včerajšnji manifestaciji vnovič postavil tudi zahtevo po takojšnjem pričetku pogajanj med deželo, združenjem industrijcev in sindikalno zvezo o sanaciji gospodarstva na Goriškem ter o usmeritvi v prihodnjem obdobju. Po zborovanju na Travniku so se delavci v sprevodu spet vrnili do spominskega parka. Stavka je popolnoma uspela, manifestacija v Gorici pa je minila disciplinirano in mimo. Razprava v pokrajinskem svetu Kdo je lastnik turistične ceste vina in češenj v Brdih? Na Espomegu odprejo jutri razstavo Motor expo racing 84 Pred več kakor desetimi leti so odprli cesto vina in češenj, ki povezuje kraje v Brdih, med Gorico in Krminom. Služila naj bi predvsem pospeševanju turizma na tem območju. In tu ni nobenih pripomb. Nerodnost je le v tem, da po tolikih letih še niso bili urejeni lasthinsko-pravni odnosi, čeprav je bilo vprašanje že velikokrat na dnevnem redu pokrajinskega sveta. Tako tudi na zadnji seji, v ponedeljek, 1. t.m. Cesto je namreč zgradila pokrajinska uprava s prispevkom posebnega zakona za gradnjo turističnih cest. Zmanjkalo pa je denarja za odkup zemljišč, ki so jih zasegli za ureditev te prometnice. Ker zakon kasneje ni bil ponovno finansiran, ostaja vprašanje izplačila odškodnine in ureditve lastnine še zmeraj odprto. Menda bi za ureditev zadeve potrebovali kar nekaj sto milijonov lir, ki pa jih ob upoštevanju vse težavnejših pogojev v katerih poslujejo krajevne uprave, ni mogoče zagotoviti. Kaj torej? To je vprašanje, ki ga je na ponedeljkovi seji pokrajinskega sveta postavil odborniku za javna dela svetovalec Cisilin. Skoraj ni večjega ali manjšega mesta, kjer ne bi problem parkirišč povzročil preglavic šoferjem in občinskim upraviteljem. Ni vedno lahko namreč zagotoviti v starih mestnih jedrih dovolj prostora na vse avtomobile, ki za marsikoga pomenijo nezamenljivo sredstvo v premikanju po mestu. Poskusov, da bi pridobili nove površine za parkiranje, je vsepovsod dosti, verjetno pa je takšen, kakršnega so te dni predlagali v Tržiču dokaj nenavaden. Govori se namreč o možnosti, da bi nov prostor za avtomobile pridobili v predoru pod tržiško Rocco. Predor, o katerem je govor, naj bi bil dolg približno 200 metrov. Eden od vhodov, ki je od konca druge svetovne vojne zazidan, je zelo blizu Trgu repub ike, torej samemu mestnemu jedru. Drugi dostop pa ovirajo kupi odpadnega materiala. Predor, ki naj bi bil naravnega izvora, so med drugo svetovno vojno izkoriščali kot zaklonišče. Predlog za izrabo tako nenavadnega parkirišča, so dali trgovci v središču Tržiča, ki tožijo, da pomanjkanje prostora za parkiranje škoduje njihovim poslom. Tehnična komisija bo v prihodnjih tednih proučila možnosti uresničitve predloga in koristi, ki bi jih od tega imela v tržiškem pro- Odbornik Bressan je dejal, da skuša pokrajinska uprava rešiti to neljubo zadevo m išče najbolj primeren način. Zadevo bi najhitreje rešili tako, da bi lastniki (zasebniki) brezplačno odstopili zemljišča občinam, te pa bi nato cesto, oziroma del ceste, ki poteka po njihovem ozemlju, prepustile pokrajini. Vprašanje neposredno zadeva pet občin. Odprto vprašanje lastništva ceste ima tudi druge negativne posledice: cesto je namreč treba vzdrževati, skrbeti za izredna popravila, nameščati prometne znake in smerokaze. Bo vprašanje rešeno v naslednjih desetih letih? Končana dela na cesti med Vrhom in Črnci Te dni so se zaključila de'a za ureditev gozdne ceste med Vrhom in zaselkom Črnci v sovodenjski občini. S prispevkom Kraške gorske skupnosti ter deloma z lastnimi sredstvi je občinska uprava poskrbela za razširitev, utrditev in asfaltiranje okrog 900 m dolgega odseka gozdne ceste, ki pa suž.i tudi prebivalcem zaselka Črnci. metu. Po mnenju nekaterih jamarjev, ki dobro poznajo predor, bi v njem bilo verjetno prostora za nekaj sto avtomobilov. Nobene novosti za Laminati Lisert Na deželnem odborništvu za industrijo so se sindikalni predstavniki in odbornik Francescutto pogovarjali o položaju v tržiški tovarni Laminati Lisert, kjer v zadnjem času ni bistvenih novosti. Približno 100 delavcev je v dopolnilni blagajni in še vedno čakajo, da vodstvo podjetja predstavi načrt za obnovo proizvodnje. Podjetje je ta načrt obljubilo že pred časom, vendar kaže, da ga za enkrat ne bodo predstavili, dokler ne dobijo odgovora na prošnjo za prispevek, do katerega imajo pravico podjetja, ki opustijo jeklarsko proizvodnjo. Stvar verjetno ne bo lahka, ker je veliko število podjetij v državi zaprosilo za to posebno obliko vladnega prispevka. Francescutto je s svoje strani obljubil posredovanje in zagotovil pomoč dežele v primeru, da namerava podjetje ohraniti v Tržiču katerokoli vrsto proizvodnje. Na razstavišču Espomego bodo jutri odprli 4. goriški avtomobilski salon »Motor expò racing ’84«. Pobudo za to prireditev je dala skupina Outline v sodelovanju s trgovinsko zbornico. Tudi letos bodo na tem avtomobilskem in širše motorističnem sejmu prikazali novosti in zanimivosti iz avtomobilskega sveta. Bolj kot na serijsko produkcijo pa polagajo prireditelji pozornost na športna vozila, ki so lani pritegnila številne predvsem mlade obiskovalce. Tako se bodo tudi letos lahko ponašali s ferrarijem formule 1, na katerega so organizatorji dokaj ponosni, saj jim je zadnjih hip uspelo preusmeriti vozilo v Gorico, medtem ko je bilo prej namenjeno na sočasni in mednarodno veliko pomembne j ši avtomobilski salon v Parizu. Ob Ferrariju bodo še dirkalni avtomobili Alfa Romeo, Osella, Toleman in drugi. Dobro bo zastopan svet ral-lyjev, z Audijem 4 na čelu, avtomobilom, ki je letos dosegel najboljše uspehe na skoro vseh pomembnejših tekmovanjih. Prikazali bodo tudi tekmovalne motorje, tako za hitrostne dirke kot za cross, tekmovalne motorne čolne in — letos prvič — nekaj letal. Oblju- V deželnem Auditori'u v Ul. Roma se bosta drevi srečala z goričkim občinstvom čilska pevca Charo Cojrè in Hugo Arevaio. Gre za dva med najbolj znanimi čilskimi pevci, ki so po fašističnem državnem udaru morali zapustiti domovino. Cofrèjeva, učenka slavne Violete Parrò, in Arenalo sta bila v času Allendejeve vlade kulturno in politično aktivna, etnološko - glasbene raziskave čilske folklore sta združevala s petjem o trpljenju ljudstva in o upanju, ki ga je le za kratek čas vžgal poskus demokratizacije v tej južnoameriški držam. Po enajstih letih bivanja v Italiji se za njiju sedaj bliža konec izgnanstva. Široka fronta ljudskega protesta je v zadnjem času precej omajala trdnost Pinochetovega režima, ki je danes prisiljen, da ponovno sprejme v Čilu nekatere politične izgnan ce. Med temi sta tudi Charo Cofrè in Hugo Arevaio, ki nameravata v domovini ustanoviti center za kulturne pobude, v katerem naj se omogoči demokratična razprava vsem, ki so morali v teh enajstih letih molčati. O tem načrtu, o vtisih med bivanjem v Italiji in v marsičem drugem bbsta pevca govorila z goričko publiko, s katero sta se srečala na uspelem koncertu že pred petimi le- bljajo tudi novost: posebno zelo lahko vozilo (do 200 kg), za eno ali dve osebi, s 30-konjskim pogonom, ki prihaja iz Nemčije. Ob razstavi bodo tudi številne o-brobne prireditve, predvsem tekmovanja. Že za soboto in nedeljo je napovedano tekmovanje v kartingu, ki se ga bodo udeležili italijanski, slovenski in avstrijski piloti. V nedeljo popoldne bodo ljubitelji avtomobilskega športa lahko na maxi-videu na razstavišču sledili neposrednemu prenosu avtomobilske dirke formule 1 v Nemčiji. V naslednjih dneh bodo še tekmovanja padalcev, radijsko vodenih modelov, mladih in odraslih motoristov ter druge atrakcije. Avtomobilski salon »Motorexpò« bodo svečano odprli jutri popoldne ob 16. uri ob prisotnosti deželnega odbornika za javna dela Adriana Bombena. Delovanje ZSKP Na svoji zadnji seji je odbor ZSKP razpravljal predvsem o Koroških dnevih na Primorskem, ki bodo v sodelovanju med to Zvezo ter Korošci v prihodnjih tednih v raznih krajih v goriškem in tržaškem zamejstvu. Od- ti. Seveda ne bodo manjkale niti njune značilne pesmi in melodije, čeprav nocojšnji večer, po namenu prirediteljev, ne bi smel biti zgolj koncert, pač pa predvsem srečanje med prijatelji pred slovesom. Srečanje s čilskima pevcema prireja kulturno društvo »Don Primo Mazzolavi:« iz Podturna, pod pokroviteljstvom občinske in pokrajinske upra ve. Vstop na koncert in srečanje, ki se bo pričelo ob 20.30, je prost. Spet poslabšanje vremena Po kratkotrajnem izboljšanju se je vreme včeraj popoldne spet skvarilo. Dež ovira zlasti reden potek trgatve. Zaskrbljenost vinogradnikov je iz dneva v dan večja, saj je pričelo grozdje močno gniti. Zaradi obilice padavin na ožjem goriškem območju do sedaj ni bilo neposredne nevarnosti za poplave, čeprav so vodni tokovi precej narasli. V torek je znašal pretok Soče pri HC v Solkanu 750 kubičnih metrov na sekundo, včeraj opoldne pa se je znižal že za polovico. Voda še naprej upada. prt je bo 13. oktobra v Števerjanu z otroško predstavo »Zvezdica zaspanka«. ZSKP bo tudi poskrbela za proslavo 80-letnice rojstva Srečka Kosovela, ki bo v decembru. Pripravljajo pa se tudi na revijo pevskih zborov Ce-cilijanka, ki bo v drugi polovici novembra. Predsednik ZSKP je bil na pogovoru z vodstvom Slovenskega stalnega gledališča. Govorili so o finančnih težavah te ustanove in tudi o programu, ki naj bi »bolj ustrezal slovenski publiki«, je rečeno V tiskovnem poročilu. Poskrbeli bodo, da bi še člani društev, ki so včlanjena v ZSKP, i-me i v kratkem sestanek z vodstvom SSG. Pomembno bo tudi srečanje, ki bo med člani ZSKP in ZSKD 22. oktobra letos. Prvo tako srečanje so imeli lani. Zavzeli so se tudi za skorajšnje odprtje slovenskega razreda v zavodu ITI Galilei. S tem v zvezi so poslali brzojavko ministrstvu za šolstvo. V kratkem bodo porazdeli'i podpore glasbenim šolam in posameznim društvom. Imenovali so tudi svoja dva zastopnika v odbor SSO. razstave Občinska uprava obvešča, da bo potujoča razstava o zgodovini pošte v Italiji odprta še do sobote, 6. t.m. Urnik ogleda: od 10.30 do 12.30 ter pd 17.30 do 19.30. Razstava je v deželnem avditoriju. razna obvestila SPDG - Rekreacija vabi na razgovor o organiziranju te dejavnosti v tekoči sezoni. Razgovor bo jutri ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma. kino Gorica VERDI 17.30-22.00 »La časa«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30—22.00 »Porno college girl«. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 »Scuola di polizia«. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »Intimità morbosa«. Prepovedan mladini pod 18. letom. EXCELSIOR 18.00—22.00 »Di che segno sei«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 »Kamion smrti«. 20.00 »Strup in med«. SVOBODA 20;00 »Žena v ognju«. DESKLE 19.30 »Resnične zgodbe — 13. del«. Svojevrstna zamisel v Tržiču parkirišče v opuščenem predoru? V Avditoriju čilska pevca Charo Cofrè in Hugo Arevaio V pomembni knjižni zbirki DZS Politična publicistika in pisma slovenskega pisatelja Jurčiča Izšla je 140. knjiga zbirke Zbrana do a slovenskih pesnikov in pisateljev, najpomembnejše in najobsežnejše knjižne zbirke, ki izhaja pri nas že četrto desetletje. Iz-išla knjiga prinaša 11. knjigo zbranega dela Josipa Jurčiča v redakciji urednika Janeza Logarja. S tem je Državna založba Slovenije izpolnila obljubo, da bo poskrbela za nadaljnje izdajanje te zbirke in še posebej Jurčičevega zbranega da a. In s tem je svojo obljubo izpolnil tudi urednik, ki je po smrti prvotnega urednika Jurčičevega dela Mirka Rupla, prevzel nehvaležno nalogo in takratnemu glavnemu uredniku zbirke Antonu Ocvirku na ljubo sprejel nadaljnje urejanje zbranega de'.a Josipa Jurčiča. Mirko Rupel je uredil devet knjig Jurčičivega zbranega dela, nekatere od njih so izšle v ponatisu. Smrt mu je preprečila nadaljevanje dela. Janez Logar se je lotil dela in pripravil za natis najprej deseto knjigo in zdaj še enajsto. Medtem ko je deseta knjiga prinesla še Jurčičeve literarne članke in pod istke, razen tega pa tudi prvi del političnih člankov, je sedanja enajsta knjiga posvečena izključno politični publicistiki. Prinaša pa tudi Jurčičeva pisma. Kaj pomeni taka izdaja se zavemo, če pomislimo, da nam Jurčičeve publicistike doslej ni uspelo izdati v knjigi, čeprav je bilo to delo za samega Jurčiča in za s’ovenstvo velikega pomena. Najprej je že Fran Levec, ki se je po Jurčičevi smrti lotil izdajanja pisateljevega zbranega dela, opustil misel na izdajo političnih spisov. Potem je Ivan Prijatelj, ki je znova pripravljal Jurčičevo zbrano delo za knjižno izdajo po prvi svetovni vojni, omagal. Rupa je doletela smrt, preden je zaključil redakcijo Jurčičevega zbranega dela. In šele zdaj dobivamo torej te pomembne Jurčičeve spise v sodobni znanstveni izdaji, s kritičnimi opombami in pojasnili. Urednik je načrt za deseto in enajsto knjigo objavil že v deseti knjigi in tam prikazal tudi obseg gradiva. Deseta knjiga naj bi, in tudi je, prinesla vse Jurčičeve literarne članke, podlistke in ocene, enajsta knjiga pa prinaša drugi del političnih člankov in pisma. Jurčič se je s prvim političnim člankom pojavil v Slovenskem narodu, v katerega uredništvo je prišel, julija 1868, nato pa je s prispevki sodeloval do svoje smrti spomladi leta 1881. Ker je znano, da je moral Jurčič pogosto sam pisati celoten časopis, je tega gradiva ogromno. In prav izbiranje gradiva in ocenjevanje, kaj je Jurčičevega in kaj ne, je terja’o od urednika poglavitni napor. O vsem tem beremo v spremni urednikovi besedi. Opombe k posameznim tekstom pa povedo še vse tisto, kar samo besedilo ne pove. Urednik pojasnjuje — in to bo bralec lahko takoj tudi sam ugotovil — da je kazal Jurčič v domači politiki dosti spravljivosti in uvidevnosti, da pa je bil neizprosen z domačimi in tujimi nasprotniki, kadar je šlo za obrambo slovenskih narodnih pravic. Posebno oster je bil do narodnih odpadnikov. Opazno je tudi Jurčičevo prepričanje, da se moramo Slovenci opreti na druge jugoslovanske narode, če se hočemo narodnostno obdržati, saj bi po raz1 padu Avstrije prišli pod Veliko Nemčijo, kar bi pomenilo za nas neogibno smrt. Zanimivo je tudi, kako uspešno se je Jurčič, čeprav ni bil pravnik, branil pred sodiščem v tiskovnih pravdah. Jurčič je prejel veliko pisem, ki so tudi ohranjena. Sam pa je bil, kot je znano, slab dopisovalec in se je mnogim tudi zameril, ker na pisma ni odgovarja’. Največ Jurčičevih pisem pa so ohranili Fran Levec, Fran Levstik, Josip Vošnjak in Janko Kersnik. Od drugih naslovljencev imamo le nekaj dopisov. Pisma se niso izgubila, kot rečeno, le Jurčič je slabo odgovarjal. Odtod sorazmeroma skromna korespondenca, ki jo v celoti tudi prinaša enajsta knjiga zbranega dela. Izdaja Jurčičevih političnih čankov in pisem pomeni skupaj s prejšnjo knjigo, pomembno izdajo Jurčičeve publicistike. Kulturno zgodovinsko pomembno gradivo je s tem prvič široko predstavljeno slovenski javnosti, z uvodnimi razlagami in pojasnili k tekstom. Odtod tudi pomen te izdaje v zbranih delih slovenskih klasikov. Sl. Ru. Kulturni mozaik Ex tempore v Skednju Na desetem ex tempore slikarskem tekmovanju škedenjskega združenja »Pro Loco« so se prejšnjo nedeljo vsi slovenski udeleženci odlično uveljavili. Bilo jih je šest z onstran meje in sedem iz Trsta. Desetčlanska žirija ni imela lahkega dela in je morala pretehtati, komu podeliti prvo nagrado. Odločila se je za mladega Miljčana Franca Chersi-colija in njegovo veliko platno »Jesenski dam, čustveni prikaz okolja, v katerem je potekalo tekmovanje. Prejel je nagrado dežele, ki je delo tudi odkupila, saj po pravilniku prve nagrade ne morejo podeliti inozemcem, kot naj bi bil to Ljubljančan Veljko Toma z veselim prikazom škedenjskega griča. Ta je prejel drugo nagrado. Ostalih šest nagrad so dodelili Videmčanu Gasparinettiju, Goričanu Di Gironcoliju, našemu Demetriju Ceju, Furlanu Ercoli ju Colauttiju, Tržačanu Janežiču in pa Koprčanu Janezu Mateliču, edinemu predstavniku nove struje transavantgarde. Ostala priznanja (kupe. kolajne in plakete — prej omenjeni so dobili denarne nagrade) so šla A. Colauttiju, Robertu Kozmanu (doslednemu slovenskemu impresionistu), medtem ko sta njegova sinova Aleksij in Sergij med nagrajenimi mladoletniki. In naprej z imeni nagrajencev: Tone Šipek, De Paulis, Jure Cihlar, Slauco, Ferruccio Bernini, Mecchia, Ricci, Ferri, Babuder, Scaramella, Dudine Zamar. Pohvaie: Erika Košuta, Zoppolato, Delach, Tommasini, Klarič, Veglia, Pauslerjeva in Katica Toman. Veliko plaketo vladnega komisariata pa je prejel domačin Mariano Cernè, ki je seveda nastopil izven konkurence. Nova številka Primorskih srečanj Pred nami je 49. številka Primorskih srečanj, na katero smo v našem dnevniku sicer že opozorili, vendar ne bo napak, da k temu dodamo še nekaj misli. V celoti gledano gre pri vsebini opažati, da je to res »primorska revija« (drugače niti ne bi moglo biti), ki razrašča svoje tipalke tudi na zamejsko stvarnost, ki je enakopravno vključena v dogajanje tega prostora. To je vsekakor reviji v prednost, pri tem pa moramo pripomniti, da na njenih straneh ni dovolj relevantno poudarjeno leposlovje oziroma kulturološka naravnanost (pri tem mislimo na vse tiste umetniške dosežke, ki nastajajo na Primorskem in katere bi morala revija zabeležiti). O vsebini te številke pa samo to. Zdi se nam pravilna odločitev predstavljanja »primorskih strokovnjakov«, tokrat je zapisan pogovor z Ivanom Siličem. Zelo berljiv in dragocen je tudi prispevek Alda Rupla o družbenopolitičnih spisih Andreja Budala, kot tudi povzetek z okrogle mize na temo Socializacija jezika in italijanske kulture v kontekstu pluralizma področja, ki je bila letos na,Koprskih srečanjih v organizaciji reške revije Panorama. Potekal je konec septembra v Cankarjevem domu Mednarodni festival znanstvene fantastike Sodoben zahodni kulturni svet, ki narcisistično proslavlja vsak svoj še tako votel in brezvsebin ski obred, ni mogel kar tako obiti in se ne spomniti, na vseh ravneh in bržkone prek vseh svo-jih agencij, tudi tega Orvoellovega leta, ki se počasi izteka... ne da bi se uresničile zaenkrat katastrofalne napovedi tega velikega angleškega humanista. Nam niso preveč po godu obča mitizacija ali brezpogojno odklgpjanje njegove poslanice za bodočnost — našo sedanjost, kot tudi ne podobna skrajna zadržanja do še drugih izzivov, tokov, protagonistov in vozlišč sodobne kulture. Takšna akritična stališča značilno kažejo na danes prevladujoči eklekticizem v kulturi in družbi, ki konformistično in neplodovito požira vase vse, staro in novo človeško snovanje. Pa vendar, ob taki poplavi orwellovskih manifestacij, nas ni motila ta oznaka, pravzaprav se nam je zdela utemeljena za festival ZF (znanstvene fantastike), prav z ozirom na specifično vsebino tega. Prvi dan so bile na sporedu tri manifestacije, ki so potekale istočasno v raznih prostorih CD, v znamenju Orwella. Ironično odmaknjen prikaz »Velikega brata«, ki ga je pripravil Niko Goršič s pomočjo videotehnologije. Okrogla miza na temo Bodočnost — 'negativna utopija ali socialistična alternativa, ki so jo poživili predvsem »mladi« intelektualci kot Darko Strajn, Pavle Zgaga in Slavoj Žižek. V jugoslovanski premieri pa je bil predstavljen nemški TV film Mi, ki ga je V. Jasny posnel po Zamjatinovem romanu. Po tem sovjetskem ZF pamfletu sta se baje zgledovala tudi kasnejša bolj znana snovatelja negativne utopije, omenjeni Orwell s svojim »1984« in Aldous Huxley, ki je napisal Krasni novi svet. Potem pa je bil glavni protagonist film. Tako novosti kot klasiki fantastičnega filma, ki so se predvajali v srednji dvorani in v videokabinetih CD. Iz repertoarja klasikov ZF smo si lahko zopet ogledali na velikem ekranu Kerschnerjev Oči Laure Mars in Herzogov Nosferatu, na videotraku pa npr. delovna dokumentarca Supermana in Vojne zvezd, disneyevski Tron, Spielbergova Bližnja srečanja tretje vrste, Godzillo... Novo predstavljena filma, ameriški Liquid Sky — Heroin in nemški Dekoder, pa sta se precej razlikovala od klasičnih modelov tega žanra. Fan-stastična oz. futurdoška razsežnost zavzameta v pripovedni zgradbi in ekonomiji obeh del le postransko, skoraj vsiljeno vlogo. Mi smo jo pravzaprav razumeli kot narativno pretvezo za razgaljeno in kruto pričevanje o sedanjem. Pri obeh so mnogo bolj pomenljivi glasba, vizionarna in apokaliptična novovalovska elektronika in seveda celotna ikonografija. Oba režiserja, Amerikanec Slava Tsukerman in Zahodni Nemec Muscha, sta montirala znotraj film ske strukture posebne videoefekte in sekvence dokumentarnega TV gradiva in tako dosegla izviren efekt združenja in kontaminacije različnih vizual- nih jezikov. Njuno raziskovanje v tej smeri, kljub mladostni gostoizraznosti, je še posebno zanimivo danes, ko se tako zbližujejo in usklajujejo najbolj vitalni mediji množičnega sporočanja. V znamenju te multimedialne sinteze sta bila tudi nastopa avstrijske skupine Blizz Frizz iz Gradca in Dunajčanke Inge Graf + ZYX, ki sta sugestivno združevali zvočne in vizualne prvine, tako da te je občutje performance kar prevzelo. In omenimo še radijski igri, Strniševo Mavrična krila in Rešitelje Pavla Lužana, ter srečanji s častnima gostoma festivala, angleškim piscem ZF lanom Watsonom in domačim gojiteljem te zvrsti Borisom Grabnarjem. Ob njuni prisotnosti je tudi potekal JVKÒN 6, t.j. šesti kongres jugoslovanskih ljubiteljev ZF, ki sta ga organizirala društvo NOVA in Sekcija za spekulativno umetnost iz Ljubljane. Za zaključek bi lahko našteli kako nedoslednost v organizaciji, ko ne bi poravnale vsako tako vrzel in naše slabe misli čedne in prijazne hostese CD. Še nekaj. Morda je imel letošnji ljubljanski festival ZF vso pravico, da si je pripel Orwellovo belo krizantemo. Potemtakem bi moral vztrajati v tej izbiri in nositi ta cvet do zadnjega. Ne razumemo torej, kako in zakaj je tega izgubil že prvi dan in zatem je, za nadomestek, kar zaneseno mežikal morda prehrupni in banalni modi za vse, kar zveni in zgleda novovalovsko... DAVORIN DEVETAK Danes v CD o Kosovelu Danes se bo ob 10. uri začel v Cankarjevem domu znanstveni simpozij o Srečku Kosovelu, ki so ga pripravili Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Slovenska matica, Slavistično društvo Slovenije in Društvo slovenskih pisateljev. Pobudo za simpozij je dalo predsedstvo RK SZDL, da bi s srečanjem počastili 80-letnico rojstva tomajskega pesnika. Z referati o Kosovelovem pesništvu bodo na simpoziju sodelovali Bratko Kreft, Franc Zadravec, Ciril Zlobec, Marko Kravos, Gin o Brazzoduro, Niko Grafenauer, Jo"ka Milič, Denis Poniž in Matej Rode. Simpozij bodo sklenili z recitalom — Kosovelovim večerom. Simpoziju bo jutri in v soboto sledilo redno letno zborovanje Slavističnega društva Slovenije, na katerem bodo s štirimi temami zaobjeli slovensko reformacijsko književnost ter se lotili tudi nekaterih drugih slovenističnih in didaktično - metodoloških tem (npr. kako izboljšati pouk književnosti v srednji šoli). TONE SVETINA Med nebom in p e Mo m _________________ 260. _________________ »Tudi Bog ne, Lojze?« »Ne, Pavle, tudi Bog ne, ker ga ni. Ni te bilo na sestanku, ko smo govorili o teh stvareh.« »Kaj pa je potem?« je vprašal deček in premolknil. Za nekaj trenutkov je zavladala prazna tišina, potem pa je v daljavi votlo zagrmelo. »Nič ni, Pavle, nič. Boga ni, nebes ni in pekla ni, ničesar ni, samo ljudje smo in narava.« »Zakaj pa se potem borim, če ni ničenar?« »Saj sam veš, da za svobodo. Za vero in za Boga se borijo beli na Kranjskem pa Italijani in Nemci.« »Seveda, na svobodo; to so nam vzeli!« »Tako je, za svobodo in za življenje tudi!« Svoboda, to je bila čarobna beseda, ki jo je Pavle razumel, če ni Boga, bo molil k Svobodi za mano. Zaprl je oči in pred njim so se odprle čarobne pokrajine v zelenju, v cvetju, z velikim, toplim soncem in blagim vetrom. Daljave so se odpirale v razkošni modrini, polne prosojne svetlobe; žuboreli so studenci čiste vode, morje rož je odpiralo cvetove, ptice so se preletavale in pele, živina je mukala po livadah, čudne ploskve barv so se z neba lomile med drevje, veter je bil pesem in je valoval blago, v smeri neskončnosti. Nenadoma se mu je zdelo, da plava v tej opojni raznolikosti, jo boža z očmi, se je dotika z rokami in prsti. Čuti jo, kako valovi v njem in skozenj. Sam je samo delček tega valovanja, ki mu bije v senceh z ritmom tihe ure brez kazalcev, brezšumno in brez bolečine. »Bom mar umrl, ko so bolečine popustile, bom utonil?« je pomislil. »V snu brez vrnitve se bom spojil s šumenjem dežja, z bliski viharne noči, ki sekajo temo skozi reže med deskami.« Oba sta se pogreznila v globok spanec s težkimi sanjami. Prespala sta noč in še nekaj jutra. Ko se je Lojze zbudil, je dež še vedno pohlevno, zdaj že komaj slišno Škrabi j al po strehi. V sanjah se mu je zdelo, da sliši rezgetanje konj in vidi italijansko vojsko na pohodu. Za njima gredo... V medli svetlobi se je najprej ozrl k bratu. Obrazek je bil mrtvaško bled in še vedno orosen s kapljicami, oči zaprte, usta rezko zategnjena. Roke pa je imel sklenjene na prsih, kot bi molil, ali tako, kot bi ležal na parah. Ustrašil se je in začutil v srcu ost krivde. Mar je deček ponoči izkrvavel? Ali se je zadušil od pljučnice? Stresel ga je, pa ni odprl oči, ni se ganil. Je mrtev? Zunaj je zarezgetal konj, za njim so se oglašale mule. To pa niso bile sanje... Po kolovozu se je na livado spuščala kolona italijanske vojske s težkimi mitraljezi. Lojze je poškilil skozi največjo režo. Oficir na konju se je bližal seniku. Razločno je slišal povelje: »Tu bomo počivali in nahranili konjp.« Zaškripala so vrata. »Sena je dovolj.« Lojze je otrpnil od groze. Otipal je bombo na Pavletovem pasu. Previdno jo je odvezal in vzel v roke. Italijanski vojaki so spredaj jemali seno in prešerno žlobudrali. Bili so jima čedalje bliže. »O, Karlo, mati, oče, o, Marijta, Tone, Kristina! Kje ste, da sva nenadoma tako sama in nesrečna?« II. Od Bečanovih otrok, ki so se že v prvem letu pridružili vstaji, je bila le Kristina toliko srečna, da je leto dni vstaje, čeprav je doživela nekaj spopadov, prestala brez nezgode: ni bila ranjena niti opraskana ne. V eni izmed čet Severnoprimorskega odreda je bila po smrti bratov sama; iz Brkinske čete je bil z njo le preizkušeni borec Trenta, Franetov dolgoletni prijatelj ter borca Gašper in Ivančič, s katerima se je poznala še izpred vojnih let. Vojne napore je kot mlado, kmečkega dela vajeno dekle dobro prenašala. V borbah in na pohodih se je po vzdržljivosti kosala z vsakim moškim. Tudi disciplina ji ni delala nobenih preglavic, zlahka se je podrejala in izvrševala vsakovrstne naloge borca, stražarila je, hodila v patrulje kot moški, včasih, če je bilo treba, delala tudi kot bolničarka, prala je borcem, šivala zvezde na kape, krpala nogavice in obleko, streljala v bojih in opravljala aktivistično delo, kadar je bilo treba pridobivati kmete za boj. V partijo jo je tako kot Marijo sprejel komisar Aljoša, še v Zidanškovem bataljonu. Aljoša je bil načitan, prijeten fant blagih oči, goreč idealist, ki ni poznal zahrbtnosti in je bil do vseh borcev bratovsko prijazen in dober. Kristina se je zaljubila vanj. To je bila nežna ljubezen, skrita pred svetom. Najraje bi jo bila zatajila tudi pred seboj. O tem, da bi njemu pokazala ali celo povedala, kako ji je všeč, ji niti na misel ni prišlo. Včeraj v povratnih srečanjih prvega kola v treh evropskih nogometnih pokalih POKAL PRVAKOV ŠESTNAJSTINA FINALA Stuttgart (ZRN) — Levski (Bol.) (1:1) Liverpool (Angl.) — Lesch (Polj.) (1:0) Dynamo (NDR) — Aberdeen (Škot.) (1:2) JUVENTUS (It.) — ILVES (Fin.) (4:0) Panathinaikos (Gr.) — Feyenoord (Niz.) (0:0) La Valletta (Malta) — Austria (Av.) (0:4) BENFICA (Port.) - C. ZVEZDA (Jug.) (2:3) Goteborg (Šve.) — Avenir (Luks.) (8:0) Athletico (Šp.) — Bordeaux (Fr.) (2:3) Honved (Madž.) — Grasshoppers (Švi.) (1:3) Sparla (ČSSR) — Valerengens (Nor.) (3:3) Dnjepr (SZ) — Tranzonspor (Tur.) (0:1) Akranes (Isl.) — Beveren (Bel.) (2:2) Shamrock (Irska) — Lienfield (S. Ir.) (0:0) Lyngby (Dan.) — Labinoti (Alb.) (3:0) Omonia (Ciper) — Dinamo (Rom.) (1:4) POKAL POKALNIH PRVAKOV ŠESTNAJSTINA FINALA Moss (Nor.) — Bayem (ZRN) (1:4) Porto (Pori.) — Wrexham (Wal.) (0:1) Barcelona (Šp.) — Metz (Fr.) (4:2) HAJDUK (Jug.) - DINAMO (SZ) (0:1) STEAUA (Rom.) — ROMA (It.) (0:1) Fortuna (Niz.) — Copenhagen (Dan.) (0:0) Dynamo (NDR) — Malmii (Šve.) (0:2) Mannaeyjar (Isl.) — Wisla (Polj.) (2:4) Luxemburg (Luks.) — Trakia (Bol.) (0:4) Besiktas (Tur.) — Ra pid (Av.) (1:4) Larisa (Gr.) — Siofoki (Madž.) (1:1) Hamrun (Malta) — Ballymena (S. Ir.) (1:0) Kuusysi (Fin.) — In ter (ČSSR) (1:2) Everton (Angl.) — Dublin (Ir.) (0:0) Celtic (Škot.) — La Gantoise (Bel.) (0:1) Servette (Švi.) — Apoel (Ciper) (3:0) ) POKAL UEFA DVAINTRIDESETINA FINALA Standard (Bel.) — Glentoran (S. Ir.) (1:1) Tottenham (Angl.) — Sporting (Port.) (3:0) Atletico Madrid (Šp.) — Sion (Švi.) (0:1) Eindhoven (Niz.) — Vorwaerts (NDR) (0:2) Ajax (Niz.) — Red Boys (Luks.) (0:0) Innsbruck (Av.) — Real Madrid (Šp.) (0:5) Dukla (ČSSR) — Videoton (Madž.) (0:1) Auxerre (Fr.) — Sporti ng Lis. (Port.) (0:2) Raba Eto (Madž.) — Manchester (Angl.) (0:3) Borussia (ZRN) — Banska (ČSSR) (3:2) RIJEKA (JUG.) — REAL VALLADOLID (ŠP.) (0 Heart (Škot.) — Paris S.G. (Fr.) (0:4) Werder (ZRN) — Anderlecht (Bel.) (0:1) Duiidee United (Škot.) — Aik (Šve.) (0:1) Queen’s (Angl.) — Reykjavik (Isl.) (3:0) Helsinki (Fin.) — Dinamo Minsk (SZ) (0:4) Pogon Szcecin (Polj.) - Koln (ZRN) (1:2) Bi ugge (Bel.) — Nottingham (Angl.) (0:0) Lokomotiv (NDR) — Lillestroem (Nor.) (7:0) Odense (Dan.) — Spartak Moskva (SZ) (1:5) Aarhus (Dan.) — Widzew Lodž (Pol.) (0:2) Hamburg (ZRN) — Southampton (Angl.) (0:0) Rangers (Škot.) — Bohemians (Ir.) (2:3) Linz (Av.) — Oesters Vaxjo (Šve.) (1:0) INTER (It.) - SPORTUL (Rom.) (0:1) Limassol (Ciper) — Bohemians (ČSSR) (1:6) Xamax (Švi.) — Olympiakos (Gr.) (0:1) ŽELJEZNIČAR (Jug.) — SLIVEN (Bol.) (0:1) Univ. Craiova (Rom.) — Real Betis (Šp.) (0:1) CSKA Sofija (Bol.) — Monako (Fr.) (2:2) FIORENTINA (It.) - FENERBACHE (Tur.) (1:0) RABAT AJAX (Malta) — PARTIZAN (Jug.) Izidi Kval. 2:2 Levski 4:0 Liverpool p.e. 5:4 Dinamo 2:1 Juventus 2:1 Phanathinaikos 0:4 Austria 2:0 Benfica 9:0 Goteborg 0:0 Bordeax 2:1 Grasshoppers 2:0 Sparta 3:0 Dnjepr 0:5 Beveren 1:1 Lienfield 3:0 Lyngby 2:1 Dinamo OV Izidi Kval. 1:2 Bayern 4:3 Wrexham 1:4 Metz 2:5 Dinamo 0:0 ROMA 3:0 Fortuna 4:1 Dynamo 1:3 Wisla 1:1 Trakia 1:1 Rapid 2:0 Larisa 2:1 Hamrun Danes 1:0 Everton 3:0 Celtic 3:1 Servette Izidi Kval. 2:0 Standard 6:0 Tottenham 2:3 Sion 3:0 Eindhoven 14:0 Ajax 2:0 Real Madrid 0:0 Videoton 2:2 Sporting Lis. 2:2 Manchester 4:1 Borussia ) 4:1 RIJEKA 2:2 Paris S.G, 2:1 Anderlecht 3:0 Dundee 4:0 Queen’s P.R. 0:6 Dinamo 0:1 Koln 1:0 Brugge 3:0 Lokomotiv 1:2 Spartak 1:0 Lodž 2:0 Hamburg 2:0 Rangers 1:0 Linz 2:0 INTER 2:2 Bohemians 2:2 Olympiakos 5:1 ŽELJEZNIČAR p.e. 5:3 Universitatea 2:1 CSKA 1 2:0 FIORENTINA ) 0:2 PARTIZAN OPOMBA — (p.e.: po enajstmetrovkah) Italijanske ekipe naprej Jugoslovanske enajsterice s spremenljivo srečo POKAL PRVAKOV Juventus — llves 2:1 (0:1 ) STRELCA: Kuuluvainen v 18. min., Platini v 58. in v 66. min. JUVENTUS: Tacconi, Favero, Ca brini, Prandelli, Brio, Scirea, Bria-schi, Limido, Vignola, Platini (od 66. min. Koetting), Boniek (od 46. min. Rossi). TURIN — Juventus si je bil z visoko zmago v Tempere ju (4:0) praktično že zagotovil napredovanje v drugo kolo. Sinoči je zato igral brez posebnega »navdiha«, kar pa bi lahko drago plačal seveda ne glede u-vrstitve v nadaljnje kolo, temveč zaradi »ugleda«. Požrtvovalni Finci so namreč skozi ves prvi polčas vodili in le zasluga Platinija je, da je nekoliko predramil svoje soigralce. Francoski as je namreč dosegel dva gola in tako prislužil svojemu moštvu pričakovano, toda ne »slavne« zmage. Benfica — C. zvezda 2:0 (0:0) STRELEC: Manuel v 74. in 80. min. CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Ivkovič, Krivokapič, Krdževič, Elsner, Miletovič, Sugar, šestič, B. Djurov-ski (od 81. min. Jankovič), Nikolič, Janjanin (od 68. min. Milovanovič), J. Halilovič. LIZBONA — Beograjski Crveni zvezdi ni uspelo obdržati tesne zmage iz prve tekme (3:2) in je tako izločena iz tega pokala. Beograjčani pa so bili vse do 74. min. povsem enakovredni domačinom in bi lahko v prvih minutah drugega polčasa celo dosegli zadetek. V 74. in 80. min. pa je spretni portugalski napadalec z dvema zadetkoma pokopal vse upe Beograjčanov. POKAL POKALNIH PRVAKOV Steaua — Roma 0:0 ROMA: Tancredi, Oddi, Bonetti, Righetti, Nela, Maltiera, Conti, Ccre-zo, Pruzzo, Giannini, Oraziani (od 23. min. Antonelli, od 79. min. Chierico). BUKAREŠTA — V tekmi, ki glede kakovosti ne sodi niti v amaterska prvenstva, je Roma včeraj igrala neod očeno brez zadetka proti bu-kareštanski Steaui in se tako uvrstila v nadaljnje kolo. Rimski riogometaši so očitno dopotovali v Bukarešto, da osvojijo točko. Igrali so zelo obrambno, po drugi strani pa so bili Romuni izredno neučinkoviti v napadu. Roma bi lahko celo zmaga'a, ko bi ne sodnik spregleda" očitne enajstmetrovke, ko je romunski branilec kar prijel žogo z rokama v kazenskem prostoru, dve minuti pred koncem pa je domači vratar ubranil enajstmetrovko, ki jo je nespretno izvedel Righetti. Hajduk — Dinamo Moskva 2:5 (2:1) STRELCI : Gazajev v 8. min., Devetič v 40. min., Zl. Vujovič v 50. min. (11-metrovka), Gazajev v 55. min., Bulanov v 65. min., Gazajev v 77. min. (11-metrovka), Hapsalis v 80. minuti. HAJDUK: Pudar, Andrijaševič, Vu-lič, Gudelj, Bakrač (v 70. min. špa-njič), čelič, Zl. Vujovič, Sliškovič, Šalov (v 70. min. Dražič), Asanovič, D&veric. OSIJEK — Hajduk, ki je tokrat i-gral v Osijeku, ker so mu po izgredih na lanski tekmi s Tottenhamom za eno kolo prepovedali nastopati doma, bi moral nadoknaditi gol razlike s prve tekme, vendar so prav Sovjeti prvi povedli in tako je njegova naloga posta’a še težja. Do konca prvega polčasa je sicer izenačil in tudi sam prešel v vodstvo, v nadaljevanju pa so gostje bili dosti u-činkovitejši in prodornejši in povsem zasluženo visoko zmagali. POKAL UEFA Inter — Sportul 2:0 (0:0) STRELCA: Brady v 68. min., Rum-menigge v 84. min. INTER: Zenga, Bergomi, Baresi, Mandorlini (od 89. min. Marini), Col-lovati, Ferri, Pasinato (od 37. min. Causio), Sabato, Altobelli, Brady, Rummenigge. MILAN — Kari Heinz Rummenigge je bil glavni protagonist sinočnjega srečanja v Milanu, kjer je Inter z dobro igro v drugem polčasu dosegel dva zadetka in tako nadoknadil razliko iz prvega srečanja (0:1) ter se uvrstil v drugo kolo. Fiorentina — Fenerbache 2:0 (1:0) STRELCA: Passerella v 34. min. iz enajstmetrovke, Pulici v 85. min. FIORENTINA: G alb, Gentie, Contratto, Ori ali (od 46. min. Occhipin-ti), Moz, Passerella, Massaro, Socrates, Monelli, Pecci, Pellegrini (od 74. min. Pulici). FIRENCE: — Fiorentina je po pričakovanju, toda ne brez težav premagala požrtvovalno turško moštvo Fenerbacheja, ki ga vodi Jugoslovan Veselinovič Nogometaši Fiorentine so si zmago povsem zaslužili, Turki pa so se tudi hudovali na sodnika, ker jim ni v drugem polčasu dosodil enajstme trovke. Rijeka - Valladolid 4:1 (2:1) STRELCI: Fegic v 5. min., Hrstič v 24. min.. More v 26. min., Fegic v 77. min., Desnica v 84. min. RIJEKA: Ravnič, Malbaša, Hrstič, Juričič, Radin, Sredojevič, Kahrovič (od 60. min. Milenkovič), Gračan, Matrljan (od 65. min. Radmanovič), Fegic, Desnica. REKA — Izid bi kazal, da se je reško moštvo brez večjih težav uvrstilo v šestinajstino finala tega pokala. Razpleti na igrišču pa so bili povsem drugačni. Rečani so sicer povedli z 2:0, po grobi napaki o-brambe pa so gostje stanje zmanjšali na 1:2. V zadnjih 15 minutah pa je Ri jeki uspel podvig: Fegic je dosegel tretji zadetek, Desnica pa je že zaokrožil izid Partizan — Rabat Ajax 2:0 (1:0) STRELCA: Mance v 18. min., Ste-vanovič v 64. min. PARTIZAN BEOGRAD: Omerovič, Radovič, Rojevič, Ješič, Kaličanin, Radanovič, Djelmaš (od 61. min. Popovič), Smajič (od 64. min. Stevanovič), Mance, Dimitrijevič, Klinčar-ski. BEOGRAD — Beograjski Partizan je brez težav premagal poprečne nogometaše iz Malte. S po enim zadetkom v vsakem polčasu je dosegel enak izid kot v prvem srečanju in tako po pričakovanju napredoval v šestanjsti.no finala. Željezničar — Sliven 5:1 (2:1 j STRELCI: Simeonov v 16. min., čurič v 20. min., Bahtič v 28. in 56. min., Baljič v 63. min., Bahtič v 69. min. ŽELJEZNIČAR SARAJEVO: Škrba, Berjan, Baljič, čurič (od 79. min, Samardžija), Sabandžovič, čilič, Bahtič (od 85. min. Mahtovič), Odovič, Škoro, Baždarevič, Nilič. SARAJEVO — Srečanje se ni pričelo najbolje za Sarajevčane, ki so že v uvodnih minutah prejeli zadetek. Na srečo p^jim je uspelo popraviti stanje že v prvem polčasu. V nadaljevanju pa se je razigral Bahtič (skupno je dosegel kar tri zadetke) in Željezničar je tako osvojil visoko zmago, s katero se je seveda uvrstil v nadaljnji del. Sinoči v Trstu v italijanskem košarkarskem pokalu Tržačani premagali Videmčane Mladinske igre Kosovel presenetil Stefanel — Australian 85:78 (43:44) STEFANEL TRST: Coleman 18, Ddllon 30 (4:5), Fischetto 10 (4:4), Bertolotti 13 (1:2), Vitez, Riva 8. Lanza 6, Bobicchio, Goni, Collarini. AUSTRALIAN VIDEM: Turel 4 (2:2), Luzzi Conti, Loren zon 4 (2:2), Della Fiori 12, Gagnazzo 4 (2:3), Bettarini 8 (2:2), Gaddy 13 (3:4), Milani 7, Dalipagič 24 (4:4), Valerio. SODNIKA : Fiorito iz Rima in Li-gabue iz Milana ; PM: Stefanel 9:11, Australian 13:14; PON: Lorenzon (37); SON: Stefanel 16, Australian 18; GLEDALCEV: 2.000 V nadaljevanju italijanskega pokala je tržaški Stefanel osvojil prvo domačo zmago in se pridružil Benet-tonu na vrhu lestvice 2. skupine. Tekma je zadovoljila sicer malo- Šahovski dvoboj Karpov - Kasparov Znova remi v Moskvi MOSKVA — Včerajšnja osma partija šahovskega dvoboja za svetovni naslov med Karpovom in Kasparovom se je končala z remijem že po dvajsetih potezah. Bele figure je tokrat imel mladi izzivalec Kasparov, ki se je odločil za katalonsko otvoritev. Trenutno je v vodstvu Karpov s 3:0. Mennea 20"07 BRINDISI — Na atletskem mitingu v Brindisiju je Pietro Mennea pre- številne gledalce, ki so se predvsem navdušili v prvi polovici prvega polčasa, ko sta obe ekipi s hitrimi akcijami dosegli nekaj lepih košev. Največ aplavzov je bil deležen mali režiser tržaške ekipe Fischetto, ki je izvedel nekaj uspešnih asistenc. V drugem polčasu pa je videmska ekipa precej popustila, Stefanel pa je z nekaj zaporednimi koši Dillona tudi visoko povedla. Belopolti Američan je bil sinoči nedvomno najboljši na igrišču. Izkazal se je tako v napadu, kjer je izvedel nekaj uspešnih prodorov, kot v obrambi, kjer je dobro kril Dalipagiča. »Praja« je zato metal manj kot običajno (4:7 pri metih za 3 točke in 4:7 pri metih za dve točki), njegovi tovariši pa niso bili, z izjemo Della Fiori ja, uspešni. Boris Vitez je sinoči igral le ne- tekel 200 m v sijajnem času 20”07, kar je tretji najboljši rezultat letos (Lewis 19’'80, Baptiste 19”96). Žico treniral VIDEM — Brazilski as Udinese ja Žico je včeraj, po poškodbi na tekmi proti Laziu, zopet začel trenirati. Trenutno se še ne ve, če bo Žico nared za nedeljsko srečanje v prvi italijanski nogometni ligi proti Torinu. Jašin hitro okreva MOSKVA — Zdravstveno stanje legendarnega sovjetskega nogometnega vratarja Leva Jasina je »zelo zadovoljivo«. Tako so včeraj povedali v moskovski bolnici, kjer so 21. septembra Jašinu amputirali nogo kaj minut ob koncu prvega polčasa, njegov nastop pa je bil tokrat precej medel: metal je le enkrat in zgrešil, sicer pa je bil na igrišču dokaj odsoten. (Marko Obrak) Košarka: pokal prvakov V prvem kolu košarkarskega pokala prvakov bo rimsko moštvo igralo v Kobenhavnu, zagrebška Gibona pa se bo v Sofiji pomerila z domačo e-kipo CSKA. Včeraj nobene regate PORTO CERVO — Zaradi slabega vremena včeraj niso mogli izpeljati predzadnje regate druge faze svetovnega prvenstva za 12-metrske jadrnice. Kot smo že poročali, si je v drugi skupim »Azzurra« že priborila vstop v finale, veliko bolj izenačena pa je prva skupina. Planica ’85 - KRANJ — Jubilejni festival športnega in turističnega filma je hkrati začetek praznovanja zlate Planice. Med festivalskim programom 102 filmov iz 31 držav, so uvrstili zunaj konkurence nekatere najlepše filme, ki spominjajo na zgodovino slovenskega smučanja in še posebej Planice. Kranjski filmski festival si prizadeva, da v svojem okrilju vsako leto pripravi vrsto spremljajočih prireditev. Letos je posebna čast doletela Planico ob njenem zlatem jubileju. Osnovni cilj organizatorjev svetovnega prvenstva bo varnost vseh tek- Kosovel — Emilia Romagna 19:18 Openski rokometaši so včeraj pripravili res lepo presenečenje, saj so premagali ekipo Emilie Romagne. To moštvo namreč sestavljajo praktično isti igralci, ki so pred pribižno mesecem dni osvojili »trofejo dežel«. Kosovelovi fantje so tokrat pred nabito polno športno dvorano igrali odlično in njihova zmaga je bila povsem zaslužena. Gole za naše so dali: Če-bulec 8, Tognetti 4, čač 5, Komar 1, Čeme 1. Danes zjutraj čaka Kosovel še zadnja tekma, in sicer proti ekipi iz Tridenta. V Rim pa od naših tekmovalcev,, kot znano, niso odpotovali le rokometaši. Od včeraj se v italijanski prestolnici mudita tudi atletinja »Kosovela« Tanja Kalc in pa lokostrel- daleč in varno movalcev, ne pa lov za svetovnim rekordom za vsako ceno. SP pa bo od 15. do 17. marca 1985. Ampak to ne pomeni, da v Planici 85 ob zlatem jubileju ne bi skakali daleč in globoko. Skakalnica bo pripravljena za varne polete do 185 m. Planiška dolina pričakuje v novi sezoni skakalce in prijatelje skokov pripravljena. 90-meterska, 120-meter-ska in 185-meterska so pripravljene po najnovejših dognanjih smučarskega skakanja in samo čakajo, da na njih preizkusijo skakalci svoje srce. M. Šušteršič ka briškega društva Naš prapor Vesna Lutman. Kalčeva bo jutri nastopila na kvalifikacijah v teku na 800 m z ovirami. Čaka jo nato še polfinale ih upajmo tudi finale, v katerem bo poskušala ponoviti uspeh iz lanskega leta, ko je osvojila prvo mesto. Ravno tako jutri in v soboto še bo z najboljšimi vrstnicami pomerila tudi Lutmanova, ki je v Rim dopotovala s starši. Že na občinskem, pokrajinskem in deželnem delu iger je predstavnica Našega prapora (ne pa društva Arco Isontino, kot poročajo nekateri časopisi) pokazaila precejšnje sposobnosti. Upajmo, da bo to •potrdila tudi v Rimu. -■ ODBOJKA: PRVENSTVO DEKLIC Brežankam prvi derbi Breg — Sokol 3:0 (15:8, 15:11, 15:5) BREG: Velikonja, Tavčar, Zobec, Maranzina, Malmenvall, Elizabet Žerjal, Elena Žerjal, Možina, Komar. SOKOL: Radetič, Legiša, Perdec, Pizziga, Masten, Visintin. i Brežanke so uspešno začele letošnje prvenstvo deklic. V slovenskem derbiju so brez težav premagale vrstnice Sokola, ki se je na igrišču predstavil le s šestimi igralkami. Tekma sama s tehničnega vidika ni bila posebno kvalitetna in obema e-kiparna se je poznalo, da so začele pozno trenirati. Dolinčanke so bile boljše v napadu pa tudi v sprejemu so napravile manj napak kot Nabre-žinke, tako da zmaga domačink1 ni bila nikoli v dvomu. R. Gruden kratke vesti - kratke vesti Ob jubilejnem festivalu v Kranju komentar trenerja andreja žagarja ob robu naših nogometnih igrišč Sodnika ni bilo od nikoder... Po poletnem premoru, z začetkom amaterskih nogometnih prvenstev, na daljujemo s tedensko rubriko »Ob robu nogometnih igrišč« z upanjem, da posredujemo našim bralcem nekaj zanimivosti. V nedeljo se je začelo nogometno prvenstvo 3. AL. Padriško-gropajska Laja pa tokrat ni igrala in ne zaradi neugodnih vremenskih razmer ali pa neuporabnega igrišča, temveč... ker je manjkal sodnik. Da bi zvedeli kaj več o tem sicer nenavadnem dogodku smo se obrnili do trenerja Gaje Severina Kozino in mu zastavili nekaj vprašanj. »Kaj se je zgodilo v nedeljo?« »Tekma 3. AL Op. Supercaffè-Gaja je bila napovedana za 15. uro na Opčinah. Nogometaši obeh ekip so bili pripravljeni in tudi voditelji društev so že vse pripravili in čakali na sodnika. Po 45 minutah nestrpnega čakanja (kot predvidevajo pravila) sodnika ni bilo od nikoder. Zato smo sporazumno z Op. Supercaffè odločili, da ne čakamo več. Med tem časom smo seveda na podlagi pravil poiskali, če je morda na igrišču kakšen sodnik, ki bi lahko v odsotnosti dodeljenega sodil tekmo. Na žalost na igrišču ni bilo nobenega sodnika in tako smo morali že prvo prvenstveno tekmo odložiti.« »Ste se morda sporazumeli kdaj boste igrali zaostalo tekmo in kdo vam bo povrnil prevozne stroške?« »Nič nismo o tem govorili, ker določitev datuma odloženih tekem ni v pristojnosti društev, temveč nogomet- ne zveze. O povrnitvi stroškov niti ne sanjamo, ker vemo, da zveza jih ne povrne. Zelo pametno pa bi bilo če bi nogometna zveza poslovala tudi v nedeljah, ko so tekme na sporedu. Podobnih primerov kot je bil naš v nedeljo, je gotovo več v naši deželi, saj imamo skupno kar 290 amaterskih ekip. V primeru potrebe se nimaš na koga obrniti, nasprotno, uradi zveze ne delujejo niti ob sobotah popoldne. Res je sicer, da odsotnost sodnika ni vsakdanja stvar, osebno sem to prvič doživel, vem pa, da v mladinskih ligah so to večkrat zgodi.« »Po pravici povedano vam je bilo žal za to odložitev?« »Nedvomno nas je ta odložitev pre- Disciplinski ukrepi Štirje igralci naših mladinskih e-kip so bili v tem tednu diskvalificirani, kar vsekakor ni lepa vest. Za dve koli ne bosta smela igrati Roberto Bandi (Breg - mlajši cicibani) in Marco Cusma (Vesna - naraščajniki), za e-no pa Stefano Zeugmi (Zarja - naraščajniki) in Dimitri Ferluga (Kras -najmlajši). Reprezentanti Selektor pokrajinske nogometne reprezentance naraščajnikov Adriano Vari jen je na izbirna treninga, ki sta bila včeraj in danes, povabil skupno 34 nogometašev, med katerimi so tudi član Vesne Fabio Zarotti in člana Zarje Alessandro Castelli in Dimitri žagar. cej prizadela. Vsaka ekipa se psihološko dobro pripravi za prvi nastop in mi nismo izjema. Posebno nas je zanimalo videti kakšne možnosti imamo v tem prvenstvu, ker po mnenju mnogih Op. Supercaffè spada v krog favoritov za napredovanje.« »Po treh sezonah se ponovno vračaš h Gaji, katero si vodil že sedem prvenstev. Kako je prišlo do tega?« »V začetku sezone 81/82 sem zapustil G a jo in pristopil k proseškemu Primorju. Naslednjo sezono sem vodil mladinsko ekipo Costalunge. Lani pa sem se odločil, da bom počival in to sem tudi storil. Letos so me ponovno povabili predstavniki Gaje na razgovor in ker v glavnem poznam vse nogometaše, ki sem jih vodil že pred tremi leti, sem ponudbo sprejel.« »Po lanski izredno slabi kakšna misliš bo letošnja sezona za naše ekipe?« »Slabša od lani gotovo ne more biti, trije izpadi (Vesna, Kras, Primorje) brez nobenega napredovanja, to se gotovo ne bo ponovilo. Prav zaradi tega so vse naše ekipe, razen Zarje, zamenjale trenerje. Na splošno upam in želim, da bi letos našim ekipam šlo boljše, čeprav je skrajni čas, da se lotimo popravljati storjene napake. V prvi vrsti treba posvetiti nekoliko več pozornosti mladinskim ekipam.« Ta problem, ki ga Kozina dobro pozna in je imel tudi nekaj pripomb, je vsekakor vreden daljše razprave. Zato mislimo, da mu bomo namenili nekaj prostora v eni izmed naših tedenskih rubrik. (B. Rupel) Lep pogled Čas pripravljalnega obdobja je kar hitro minil in že je za nami prvo kolo prvenstva C-l lige za sezono 1984/85. Od 20. avgusta, ko smo začeli s pripravami, do začetka prvenstva je ekipa opravila 30 treningov in šest trening tekem, škoda, da je odpadla dogovorjena tekma s Stefanelom. In zdaj k rezultatom prvega kola. Udine Nord je zmagal v Forliju, kar po mojem ni veliko presenečenje, saj so Videmčani ostali s skoraj nespremenjeno ekipo. Njihova igra temelji na izkušenih igralcih, ki jih niso presenetili malo slabši pogoji za igro v Forliju. Že no turnirju Del Negro v Trstu so pokazali, da bodo trd nasprotnik za vsako ekipo. Italmonfal-cone je klonil doma proti Castelfran cu in to šele po podaljšku. Če se zopet povrnem na turnir Del Negro, preseneča njihov tesen poraz: ali so izboljšali svojo igro, ali pa Castelfranco še ni v pravi formi, bodo pokazala naslednja kola. Naš naslednji nasprotnik CUS Modena je prepričljivo slavil v Ravenni, za katero nimam nobenih podatkov o sestavi letošnje ekipe. Na vsak način je zmaga 93:85 dokaz, da je CUS Modena vsega spoštovanja vreden nasprotnik. Povratnik iz B lige Vicenza je odpravila mestnega tekmeca TAsest s štirinajstimi točkami razli- na lestvico fce. Pomlajeni Tržačani se očitno niso mogli zoperstaviti izkušenim domačinom. Verjetno je tudi publika prispevala svoj delež. Na nek način preseneča poraz Stefanela v Trevisu, z drugim povratnikom iz B lige San Donajem. Stefanel verjetno ni opustil ambicij za napredovanje in ga zato ta poraz lahko kar precej stane, saj je govor o neposrednem tekmecu za napredovanje. Virtus Padova je premagal Fidenzo z 82:73, kar je bilo pričakovati, saj velja Virtus kot močna in ambiciozna ekipa. Fidenza tudi lani ni stortala dobro, toda v drugem delu si je s serijo zmag priborila na koncu 9. mesto. Ceam Bologna je izgubil svojega najboljšega igralca Benellija in s težavo premagal Oderzo. In zdaj še nekaj o naši tekmi. Na podlagi informacij o spremembah v Caveji smo pričakovali tršega nasprotnika. Zato razlika 32 točk preseneča, čeprav moram poudariti, da nismo igrali slabo. Dober skok v obrambi in v napadu pa sta seveda možnosti Caveje povsem izničila. Seveda je o vrednosti tega rezultata še prezgodaj govoriti. Po nekaj kolih bo jasno kam sodi Caveja in kam sodimo mi. Trdim pa, če zadržimo tak skok in zavzetost ter še popravimo nekaj napak v obrambi bodo morali naši nasprotniki še večkrat kapitulirati. Na vsak način pa se boste strinjali z mano, da je pogled na lestvico po prvem kolu za Jadran zelo lep in bi bilo še lepše, če bi tak ostal tudi do konca prvenstva. Bogat izkupiček Krasa naši nogometaši v mladinskih ligah Konec prejšnjega tedna je bil v Veroni prvi izmed državnih turnirjev v tretji kategoriji in m adinski konkurenci. Tega turnirja so se seveda u-deležili tudi štirje Krasovi igralci in šest igralk. Izkupiček rdeče-belih je bil nadvse zadovoljiv in nad vsakim pričakovanjem. Tekmovanje imenovano »16. državni turnir za trofejo mesta Verona« se je pričelo v soboto, ko so bile na vrsti moške dvojice v okviru tretje kategorije. Tu zasledimo lep uspeh Krasovih parov Štoka-Colja in Do'jak-Miliè. Med 32 dvojicami so prvi zelo tesno izgubili tretjo tekmo (—19, —19) proti dvojici, ki je kasneje zasedla drugo mesto. Druga Kra-sova dvojica pa je v svojem drugem srečanju naletela na poznejši zmagovalni par Giardini - Mantovani iz Ravenne, (—19, —16). V isti kategoriji je med posamezniki nepredvidljivi Boris Štoka prijetno presenetil in v o-stri konkurenci 128 nastopajočih je po petih zaporednih zmagah v polfinalu moral priznati premoč Giardinija — poznejšega zmagovalca — in tako pristal na odličnem tretjem mestu. Kresov uspeh je dopolnil še Igor Colja, ki je pristal na zelo dobrem 9. mestu. V mladinski konkurenci posamezno pa so Kraševci igrali s spremenljivo srečo, tako da se je med 32 najboljšimi uvrstil le Ervin Dol jak. Niti v ženski konkurenci ni uspeh ìzosta'. V mladinski konkurenci se je tokrat najboljša Kresova igralka Tanja Ukmar uvrstila na odlično 5. mesto, potem ko je v četrtfinalu naletela na Arrisijevo, državno pionirsko prvakinjo, ki nastopa tudi v državni mladinski reprezentanci. Odlične so bile tudi Ksenija in Nevenka Marušič z 9. oziroma 10. mestom, saj sta v o-smini finala naletel na naši stari znanki Zampinijevo in Vignolo, ki se lahko enakovredno kosata tudi s starejšimi in bolj izkušenimi igralkami. Za Krasovi dekleti je bil potemtakem poraz neizbežen. Med tretjekategomi-cami posamezno bi Ukmarjeva kmalu pripravila senzacijo. Med 64 nastopajočimi se je po petih zmagah prebila do finala, kjer pa je natotela na Semenzo, igralko iz Milana, ki je v preteklosti že dosegla nekaj dobrih u-vrstitev. Ksenija Marušič je pristala na 17. mestu. Kresov uspeh na turnirju v Veroni je dopolnilo drugo mesto po točkah ekipno in tako so se Krasovi fantje in dekleta vrnili domov z res bogatim izkupičkom. (Z. Skupek) SPDT obvešča, da se jutri, 5. t.m., prične predsmučarska telovadba, ki jo vodi prof. Ivan Furlanič. Telovadba bo vsak petek na stadionu »1. maj« s pričetkom ob 20.30. Vabljeni! Športna šola Sv. Ivan obvešča, da so se na stadionu »1. maj« v Trstu pričele vadbene ure NARAŠČAJNIKI San Marco — Sovodnje 8:0 (3:0) SOVODNJE: Contin, Lakovič, Hmeljak, Vižintin, Ferfolja, Tomšič, Lavrenčič, Argentin, Stefano, Gulin, Cotič. Sovodenjci so v Sesljanu doživeli pekoč poraz, ki pa ni odražal stanja na igrišču. Res je, da so si domačini zaslužil zmago, ne pa z 8 goli raz^ like. K takemu porazu je tudi pripomoglo slabo igrišče in odsotnost dveh standardnih sovodenjskih branilcev. (A. C.) CICIBANI Costalunga - Breg 5:2 (2:2) STRELEC ZA BREG: R. Gombač 2. BREG: Cigli Fano, Mondo, štrajn, M. Gombač, Mauri, R. Gombač, Švara, (Švab). Kljub porazu Bregovi cicibani v za osnovnošolsko mladino z naslednjim sporedom : ob torkih in petkih: 1. in 2. razred od 15. do 16. ure; 3., 4. in 5. razred od 16. do 17. ure. Odbojkarski odsek 6D Breg obvešča, da bodo treningi minivolleya za deklice letnika 1972 in 1973. ob po-ncdcljskih in četrtkih od 16.30 do 18.00, za deklice letnika 1974 in 1975 pa ista svojem krstnem nastopu v tej kategoriji niso razočarali. Nasprotno! V prvem polčasu so bili celo boljši od favoriziranih domačinov. Dvakrat so namreč vodili (1:0 in 2:1), v nadaljevanju pa je prišla na dan boljša telesna priprava nogometašev Costalunge (M. Švara) Primorje — CGS 0:5 (0:3) PRIMORJE: Spadoni, Osi (Husu), Bahor, Trampuš, Emili, Vodopivec, Sardoč. Na domačih tleh so cicibani Primorja visoko izgubili proti brez dvoma boljši ekipi CGS, ki je skozi vse srečanje imela pobudo v svojih rokah in tudi brez večjih težav zmagala. Proseč ani so igrali nekoliko bolje le v drugem polčasu. (V. Husu) IZIDI 2. KOLA Costalunga - Breg 5:2, Primorje -CGS 0:5, Supercaffè - Portuale 1:0, Muggeaana - S. Andrea 1:4. dneva od 18.00 do 19.30 v dolinski telovadnici. Odbojkarski odsek ŠZ Bor obvešča, da so treningi miniodbojke za deklice in dečke (letnik 1972 in mlajši) vsak ponedeljek od 15. do 17. ure v telovadnici liceja »Prešeren« in vsak četrtek od 14. do 16. ure v Borovem športnem centru. Vpisovanje neposredno na treningih. LESTVICA Supercaffè, Costalunga 4; Portuale, S. Andrea, CGS 2; Breg, Muggesana, Primorje 0. Mladost - Staranzano 3:6 MLADOST: D. Ferletič, A. Ferfolja, M. Frandolič, M. Peteani, F. Zampar, Al. Ferfolja, D. Gergatot, P. Gergolet, Narduzzi, K. Lavrenčič. STRELCI ZA MLADOST: A. Ferfolja, M. Frandolič, Al. Ferfolja. Cicibani doberdobske Mladosti so letošnje prvenstvo začeli s porazom. Pred domačim občinstvom so se namreč pomerili s premočno ekipo iz Šta-rancana, ki je takoj pokazala svojo premoč (MP) Juventina - Azzurra 0:1 MLAJŠI CICIBANI Breg - Giarizzole 1:6 (1:2) STRELEC ZA BREG: Bandi. BREG: Ra poteč, Vimo, Punis, Lo-vriha, Grilanc, Bandi, Grbec (Gro-pazzi, Pavletič). Naši so bili enakovredni gostom le v prvem delu srečanja, nakar so predvsem telesno popustili. To so tudi izkoristili fizično bolje pripravljeni nogometaši Giarizzol. (M. Švara) IZIDI 2. KOLA S. Luigi - In ter SS 3:4; Breg - Giarizzole 1:6, Sončim - Montebello 3:4, Domio - Fortitudo 7:1, Zaule - S. Giovanni 1:5. LESTVICA S. Giovanni, Montebello, Inter SS 4; Domio, Giarizzole, Luigi, Sancini 2; Fortitudo, Breg, Zaule 0. obvestila - obvestila - obvestila - obvestila - obvestila Košarkarji Bora Radenske v promocijskem prvenstvu z okrepljeno postavo V. Vatovec: »Ekipa je dobra, vse bo odvisno od volje...« Kot smo že poročali so se pri vseh naših košarkarskih društvih že lotili priprav za novo sezono. Letos je bilo pri članih nekoliko več zmede, saj se dolgo ni vedelo, ali bo Polet nastopal v promocijskem prvenstvu. Ostala naša dva zastopnika pa sta še vedno odvisna od openskega društva zaradi nekaterih igralcev, ki naj bi prešli iz ene ekipe v drugo. gre predvsem za Sosiča in Pisanja, ki sta lani nastopala pri Boru Radenski, za letošnjo sezono pa je njuna usoda še neznana. V vsakem primeru pa bo tudi letos Bor Radenska vsaj na papirju naša najboljša ekipa v tem prvenstvu, saj se je v primerjavi z lanskim letom celo okrepila. Novi trener bo Valter Vatovec, ki je pred dvema letoma že uspešno treniral Borove kadete, letos pa bo prevzel vodstvo mladinske jn članske ekipe. Vatovec, ki je več Jet treniral tudi mladinske ekipe ljubljanskega Slovana, nam je odgovoril na naslednja vprašanja: „ *Kdaj ste začeli s treningi in kak-sen je vaš bližnji program?« »Začeli smo nekoliko pozno, 17. sep-tembra. Zaradi tega bomo vse do za- četka prvenstva, 20. oktobra, trenirali vsak dan, odtlej pa trikrat tedensko. Igrali bomo nekaj prijateljskih tekem: že v četrtek smo se pomerili z Libertasom, v petek pa smo šli na priprave v Idrijo, kjer smo imeli tri treninge in dve prijateljski tekmi z ljubljansko Ježico in Idrijo. Turnirjev nimamo na sporedu.« »Si z udeležbo in delom na treningih zadovoljen?« »Nisem. Na razpolago imam petnajst igralcev, na petkovem treningu pa jih je zaradi poškodb in drugih problemov bilo odsotnih kar sedem.« »V primerjavi z lansko ekipo je prišlo do nekaterih sprememb...« »Da, zaradi študijskih obveznosti je z igranjem prenehal Race, od Poleta sta se vrnila Ražem in Canciani, od Stelle Azzurre pa je k nam prišel Peretti.« »Ekipa je torej v primerjavi z lanskim prvenstvom celo okrepljena...« »Da, na papirju je zelo dobra. Vse pa bo odvisno od volje do dela posameznikov. Seveda bo igral, kdor bo treniral.« »Kakšne cilje zasleduješ v prvenstvu?« »Cilj je, da ne izpademo. Skušal bom tudi vključiti mlade igralce v e-kipo.« »Kaj pa misliš o nasprotnikih?« »Prvenstvo bo letos po kvaliteti oslabljeno, saj je več dobrih igralcev odšlo k Don Boscu, ki je napredoval v D ligo.« »Misliš, da je sodelovanje med slovenskimi ekipami, ki nastopajo v promocijskem prvenstvu koristno?« »To prav gotovo. Odstop nekaterih igralcev drugemu društvu pa ne sme ogrožati obstoj društva samega.« »Letos so pri košarki uvedli vrsto novosti (met za tri točke, prosti meti, »bonus« itd.). Misliš, da bo prišlo zaradi tega do taktičnih sprememb v igri sami?« »Prav gotovo. Predvsem se bodo izplačale agresivne obrambe. Poleg te- Loris Zobec Karel Ražem Peter Furlan Robert Klobas Marko Pisani (?) Aleksander Semen Alberto Peretti Igor Corbatti David Pregare Bruno Kneipp Pavel Volk David Čok Henrik Maver Igor Canciani Adii jan Sosič (?) TRENER: Valter Vatovec ga bodo spremembe v igro vnesle večjo negotovost.« »Boš mogoče tudi sam stopil kdaj na igrišče?« »Ne, mislim samo trenirati.« »Boš imel pomočnika?« »Kolikor bo mogoče, mi bo pri mladincih pomagal Vascolto.« (M. Oblak) center 1961 197 cm center 1958 198 cm krilo 1965 196 cm krilo 1957 195 cm krilo 1961 192 cm krilo 1965 189 cm krilo 1956 188 cm bek 1963 188 cm krilo 1967 186 cm bek-krilo 1960 185 cm bek 1966 184 cm bek 1963 183 cm bek 1965 183 cm bek 1962 175 cm bek 1955 173 cm Tako Bor Radenska v sezoni 1984-85 Naročnino Mesečna 10 000 lir - celoletna 120.000 lir. V SFRJ številka 20.00 din. naročnino zo zasebnike mesečno 180 00. letno 1800 00 din. za orga mzaciie in podietio mesečno 250.00. letno 2.500.00 din. Poèmi tekoči račun za ltoll|o Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ Ziro račun 50101 603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delovnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. vis 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir /a mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 : Osmrtnice, zahvale m sožolio po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čojo pri oglasnem oddelku PUBllEST Trst Ul Montecchi 6 tel 775 275. tl* 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI TRST Ul. Montecchi 6 PR 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - TUt 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto O« Rubei» 20 Tel. (04321 731190 Odgovorni urednik Bogumil Seme« Izdeja L JzTT m tiskar- ^Trst Clan W«nke zven g—opisnih iNoWkovFlEG 4. oktobra 1981 Ob prisotnosti predstavnikov iz šestdesetih držav Zasedanje socialistične internacionale o demokraciji v Južni in Srednji Ameriki RIO DE JANEIRO — S predstavitvijo sklepne izjave »Mir in demokracija v Latinski Ameriki in v Karibih«, so predsinočnjim sklenili v Riu de Janeiru dvodnevni sestanek socialistične internacionale, ki ga je vodil njen predsednik Willy Brandt. Kakor kaže že sam naslov izjave, je preko 200 predstavnikov socialdemokratskih in njim sorodnih strank iz več kot 60 držav obravnavalo vse najbolj žgoče probleme, ki obremenjujejo Zeleno celino od gospodarskih težav do družbenih in političnih vprašanj. »Uspeh srečanja, ki bo prispevalo k poglobitvi sodelovanja med političnimi silami v boju za demokracijo,« je ob koncu zasedanja poudaril sam predsednik internacionale Brandt, ki pa ni skril razočaranja zaradi neuspešnega posredovanja med sandinistično vlado in opozicijo glede novembrskih predsedniških volitev. In prav razplet političnega položaja v Nikaragvi je bil kamen spotike za socialistično internacionalo, ki ji v Latinski Ameriki očitajo dvolično ravnanje in predvsem prazno retoriko. Po odločni podpori sandinistični revoluciji v Nikaragvi je namreč socialistična internacionala zadela na nič manj odločno politiko Reagana, ki je takoj po prihodu na oblast postavil srednjeameriško krizo v okvir medblokovske konfrontacije. Iz vrst internacionale pa je bilo slišati vrsto pripomb, češ da se je sandinistično gibanje preveč povezalo z Vzhodom. V bistvu pa je socialistična internacionala, kakor poudarjajo »Latinci«, popustila pred ostrim pritiskom ZDA. Vendar se v Latinski Ameriki in v Karibih — poudarja sklepna izjava socialistične internacionale — vse bolj odločno uveljavlja demokracija, toda je za njeno ustalitev potrebno, da osvoji vsa družbena, politična in gospodarska področja. S tem v zvezi so socialisti pozdravili uspeh demokratičnih sil v Argentini in Boliviji, in tudi korake naprej v tej smeri v Braziliji. Tako spodbudno sliko pa kvari krvav vojaški režim v Paragvaju, kjer pa se opozicija krepi in čedalje bolj odločno ogroža najstarejšo diktaturo Latinske Amerike. Dalje socialistična internacionala obsoja vojaški režim v Čilu in vojno v San Salvadorju, kjer ni Napoleon Duarte — štiri mesece po prevzetju oblasti sprožil obljubljenih pobud za dialog med političnimi silami. Pri tem pa se je internacionala postavila po robu tudi tujim intervencijam, ki še bolj zapletajo notranji položaj. Osumljeni navijač poskušal samomor MILAN — Giovanni Stefano Centrane, 10-letni mladenič, ki so ga v ponedeljek aretirali, osumljen, da je zabodel 21-letnega Marca Fonghessija po nedeljski tekmi med Milanom in Cremo-nesejem, je včeraj ponoči delno priznal svoje krivdo. V prvem delu zasliševanja je sicer hladnokrvno zanikal vpletenost v srhljivi zločin, nato pa je v celici policijskega zapora pusku-šal napraviti samomor, ki so ga orožniki pravočasno preprečili. Takoj nato je zahteval nov pogovor s sodnikom, kateremu je končno priznal, da je z nožem napadel Marca Fonghessija, vendar je dodal, da ni prepričan v svojo krivdo za mladeničevo smrt, saj so bile okoli njega še druge osebe z noži v rokah. Brodolom v Hamburgu HAMBURG — Na reki Labi, v središču Hamburga, se je predvčerajšnjim zgodil najhujši brodolom v povojni zgodovini Nemčije. Potem ko je trčil v vlečno vrv nekega vlačilca, se je namreč potopil trajekt, na katerem je bilo 47 potnikov. V reševalni akciji, ki je stekla nemudoma, so potegnili na suho 24 oseb in truplo ene ženske, medtem ko so vso noč zaman iskali preostalih 22 potnikov, med katerimi je tudi 11 otrok. Na sliki (telefoto AP): policijski čolni v reševalni akciji na Labi. Dokument brazilske škofovske sinode Za lačne kraja živil ni greh BRASILIA — Brazilska škofovska sinoda je na svojem zasedanju opravičila prilastitev tuje imovine »v skrajni nuji«. V svojem dokumentu »kruha lačnim« brazilski škofje navajajo 5 let trajajočo katastrofalno sušo na brazilskem severovzhodu, ki je prizadela 22 milijonov oseb. Na tem območju je kar 70 odstotkov otrok podhranjenih, zaradi lakote in najrazličnejših bolezni pa ljudje umirajo kot muhe. Škofje zahtevajo zato »takojšnjo in pravično« agrarno reformo in obsojajo »lakoto v državi, ki bi lahko z lahkoto prehranila vse svoje prebivalstvo«. Morda pa bo prav ta sedanja lakota, trdijo brazilski škofje, vzbudila gnev in sramoto, ki bi omogočila radikalne in konkretne pobude. Škofje zato opravičujejo tudi krajo najosnovnejših življenjskih dobrin, pri tem navajajo sedmo poglavje »Summe theologice« Tomaža Akvinskega. Brazilski dušni pastirji so vedno opravičevali plenjenja trgovin z živili •in skladišč, a to je prvič, da so zavzeli tako stališče v pisanem dokumentu škofovske sinode. Iz Brazilije pa prihajajo tudi druge srhljive vesti, ki niso odvisne od naravnih pojavov. Neka organizacija, ki se bori za zaščito človekovega okolja, je sporočila, da so razpršili na ozemlju bodočega vodnega bazena -hidroelektrarne Tucurui na reki Tocantis v zvezni državi Para na tone defoliantov od »rumenega dežja« do »tordella 155«, ki so jih ZDA uporabljale v vietnamski vojni. Zaradi strupov je umrlo na stotine Indijancev, številne osebe so zadobile trajne okvare, saj ni nihče opozoril prebivalstva, da bodo razpršili strupe nad bodočim bazenom. Preusmeril letalo da bi umrl v domovini BOGOTA’ — Na smrt bolni Kubanec, ne pa skupina gverilcev, kot je bilo sklepati v prvem trenutku, je bil protagonist preusmeritve kolumbijskega tovornega letala, ki je letelo na notranji progi Cartagena - Bogota. 44-letni Palilo Arochc, kubanski begunec, ki je zbolel za rakom, si je namreč želel umreti v svoji domovini in se je zato z materjo, ženo in otrokoma vkrcal na tovorno letalo družbe, pri kateri je bil zaposlen. Pustolovščina se je zaključila na havanskem letališču, kjer je policija aretirala zračnega gusarja. JACK LONDON: (32.) Klic divjine UTAe.OR.ll_l SO SE IM OSTALI OB REKI, DOKLER Sl BUCK IN tJOHN NISTA POV SEM OPOMOGLA... Otvoritev ob obletnici oktobrske revolucije Končujejo dela na novi transsibirski železnici MOSKVA — Po svoji dolžini ta železniška magistrala ni prva na svetu, vendar je po relieju in klimatskih razmerah, ki jih je morala premostiti prav gotovo brez tekmeca. Začenja se pri Komsomolska na A-murju, se pravi na obalah Tihega ocena in po 3107 km, preko 1987 mostov in skozi 9 tunelov pelje do Bajkalskega jezera in reke Lene. Gradili so jo 10 let, planirali pa osem krat toliko. Nihče ne bo nikoli mogel izračunati, koliko je veljala, saj je bilo tudi takih regij, kjer je bilo treba delati pri minus 60 stopinj Celzija in kjer je vsak meter proge veljal kilogram zlata. Pred nekaj dnevi so postavili še zadnje kilometre železniških tračnic, prvi vagoni pa bodo odrinili od od daljene prve postaje za sovjetski ok lobrski praznik. Vendar pa redni promet na tej progi za sedaj še ne bo stekel, saj bodo v začetku vozili samo na 774 km nove velikan ke, občasno pa se bodo spustili tudi do 1334 km. To pa zato, ker v teh neobljudenih krajih razen proge ni nič drugega in sedaj bo treba zgraditi postaje, mesta in vasi vzdolž nje po celi Sibiriji. V neposredni bližini nove prometne žile živi samo milijon dvesto tisoč prebivalcev, v pri hodnjih petletnih načrtih pa je pred videno, da se bo na tem območju naselilo še 600 tisoč prebivalcev. Nekatere postaje so že zgradili, druge pa končujejo. Sedaj bo treba zgraditi stanovanja, družbena poslopja, kar pa je še najpomembnejše treba bo začeti izkoriščati še nedotaknjena zemeljska bogastva, pa čeprav ta druga faza prav gotovo ne bo lahka. Vendar so z zgradivijo nove prometne žile bili ustvarjeni pogoji za hitrejšo in racionalnejšo osvojitev Sibirije. Na novo železni- ško progo gravitira približno poldrugi milijon tajge in ogromnih gozdnih površin. Z njo se povezujejo proge, la so v nekaterih predelih že obstale, tako da je v resnici nova transsibirska železniška proga dolga 3500 km. Nekateri podatki govorijo v prid trditvi graditeljev te železniške proge, ki pravijo, da gre za osmo čudo sveta. Temu botruje tudi njena predzgodovina, ki je že postala legenda. Ko so planirali sibirsko magistralo, ki leži nekoliko južneje, je bil večji del strokovnjakov za to, da se proga pomakne nekoliko bolj na sever. To je bilo v začetku tega stoletja in od takrat niso prenehali misliti o drugi transsibirski magistrali. Da zarišejo njen vzhodni del so inženirji morali prepešačiti 12 tisoč kilometrov, da bi našli najugodnejšo pot. Gradnja se je začela leta 1933 na odseku Barn - Tinda. Pet let kasneje je na tej progi že vozil prvi vlak• Lela 1941 so izdelali nov načrt, ki je predvideval, da bodo gradnjo dokončali v osmih letih. Medtem se je začela druga svetovna vojna, ko so demontirali že postavljene tračnice, saj je v Sovjetski zvezi primanjkovalo jekla. Progo so spet začeli graditi 1945. leta, 30 let kasneje pa so s helikopterji prepeljali prvih 600 delavcev, ki so začeli spet od začetka. Med njimi je bilo samo 14 zakonskih parov. Dve leti kasneje pa je ostalo le še 14 neoženjenih delavcev. Vsako leto je v Barn prihajalo 9 tisoč delavcev, povprečno pa je na progi delalo od 30 dc 40 tisoč ljudi. Po Bajkalsko Amurski magistrali je bilo napisanih desetine knjig, stotine znanstvenih študij, posneli pa so tudi več kot 50 filmov. Z njeno izgradnjo je povezana usoda nekaj sto tisoč ljudi.