UDK — UDC 05:624 G R A D B E N I V E S T N I K L J U B L J A N A , O K T O B E R 1974 LETNIK 23, ŠT. 10, STR. 241-268 Objekt: Restavracija pri postaji »D« na Kaninu, na višini 2202 m Izvajalec: SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE HRASTNIK EXPORT IMPORT V E L E T R G O V S K O P O D J E T J E Z A S T O P S T V O T U J I H F I RM V prejšnji številki smo obdelali zasteklitev pritličja z nekaljenim — kristalnim float steklom, danes pa bomo predstavili izvedbo sekuritnih elementov na objektu P O S L O V N O P A R K I R N A H I Š A Projektirana višina zasteklitve je ca. 485 cm in potrebno se je bilo vklopiti v to višino tudi s kaljenimi stekli. Glede na to, da je maksimalna površina kaljenega stekla v enem kosu ca. 2,00 X X 3,44 m, ni bilo nikakor mogoče, da se postavi eno steklo v profil zasteklitve, in je bilo potrebno steno kaljenega stekla deliti po višini na dva dela. Najprimernejša višina je bila v nivoju vrat­ nega krila in tako je bila tu predvidena prečka kot obojestranski stabilizator, širine 30 cm v ležečem položaju. To je obenem omogočilo dosego stabilnosti celotne sekuritne stene, ker je ležeč stabilizator vezan s stabilizatorjema na obeh zaključkih stene v tlorisu. S tem smo dosegli ustrezno vezavo z zasteklitvijo nekaljenega stekla — 4 mm široka fuga izpolnjena s silikonskim transparentnim kitom, prav tako pa je stena razdeljena v dve »kaseti«, kar predstavlja povečanje stabilnosti pri morebitnih zu­ nanjih vplivih oziroma delovanju raznih faktorjev na steno. Nevtraliziranje posedkov stropne plošče, pritličja, kar je izvedeno kot konzola, smo izvedli tako, da smo fiksen U profil, ki teče horizontalno ca. 50 cm pod betonsko ploščo nekako v nivoju sekundarnega stropa in služi za oporo zasteklitvi kristalnega stekla, izrezali v širini sekuritne stene ter ta del izvedli z dvema teleskopoma, vezanima na fiksno ploščo tako, da deluje ta del vezave kot amortizer pri prenosu povesov. S tem smo dosegli nevtralizacijo povesov konzolne plošče, pri čemer pa je ohra­ njena stabilnost sekuritne stene na pravokotne učinke na steno. Horizontalni učinki pa so nevrtalizirani, kot smo že navedli v prejšnjem odstavku. Pri celotnem objektu velja posebej omeniti harmonika sekuritna vrata 9,00 X 3,30 m, kjer deluje prvo krilo lahko kot klasična vrata, pri čemer je ostali del sicer v celoti pomične stene fiksen. Izvajalec oziroma dobavitelj sekuritnih sten Je tvrdka Brüllmann, Kreuzlingen, Švica, ki je poleg tvrdke Temperit eden najsolid- nejših v Evropi. V E S T N I H ŠT. 10 — LETNIK 23 — 1974 V S E ß l N A - C O A I T E N T S Članki., študije, razprave ANDREJ UMEK: Articles, studies, proceedings Elasto. plasti5en upogib okroglih p l o š č ..................................................242 Elastoplastic bending of circular plates MIRAN SAJE: Račun konstrukcij s programom E A S E ............................................. 249 Analysing structures by EASE Iz naših kolektivov BOGDAN MELIHAR: From our enterprises Novice iz kolektivov; GP Obnova Ljubljana ............................................................................254 GP Tehnika Ljubljana ............................................................................255 Konstruktor Maribor ............................................................................... 255 GIP Ingrad Celje .....................................................................................256 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S.: Anotacije iz jugoslovanskih revij 257 K naslovni sliki , 228 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana DANILO BELŠAK: Potresi, posledica miniranj 259 O dgovorni urednik: Sergej B ubnov, dipl. inž. Tehnični urednik : p ro f. B ogo Fatur Uredniški od bor : Janko Bleiweis, dipl. inž., Vladim ir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš Marinček, Maks Megušar, dipl. inž., Anton Podgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R evijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov S lovenije, L ju bljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 50101-678-47602. Tiska tiskarna Tone Tom šič v L ju bljan i. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za podjetja , zavode in ustanove 300 din Uvod Veliko raziskovalcev se je zanimalo za upora­ bo infinitezimalne teorije plastičnosti pri izračunu plošč in lupin in to zaradi težnje po zmanjšanju teže konstrukcij, predvsem pa zaradi želje, da ugo- tove njihove lastnosti kar najbolj realistično. Pri svojem delu pa so naleteli na matematično nepre­ mostljive težave in so se zato zatekali k numerič­ nim ali približnim metodam, ki omogočajo poeno­ stavitev problema. Na tem mestu naj omenimo le najpomembnejša dela. Do znatne poenostavitve problema pride, če namesto infinitezimalne uporabimo deformacijsko teorijo plastičnosti. To dejstvo je izkoristil Soko­ lovski [1, 2] in izračunal krivulje obtežba-upogib za osnosimetrično obtežene okrogle plošče. Večje število avtorjev je tudi iskalo rešitev problema v uporabi teorije plastičnih linij za pre­ račun plošč in lupin. Ker pa ta postopek ni v di­ rektni zvezi s temo tega članka, naj navedemo le, da zaintneresirani bralec lahko najde obsežen se­ znam literature s tega področja pri Hodgeu [3, 4], Kot smo že omenili, predstavljajo enačbe plošč in lupin v zvezi z infinitezimalno teorijo plastično- nosti analitično, v zaključeni obliki nerešljiv pro­ blem. Ker pa imajo te nasproti vsem drugim for­ mulacijam problema, kot so enačbe plošč in lupin v zvezi z deformacijsko teorijo plastičnosti in pa postopki po teoriji plastičnih linij, to veliko pred­ nost, da natančno opisujejo obnašanje konstrukcije v elasto-plastičnem področju, postajajo numerične rešitve teh enačb vse bolj atraktivne. Med možni­ mi numeričnimi postopki pa metoda končnih ele­ mentov, po našem mnenju, največ obeta. Pomem­ ben korak v tej smeri so napravili Popov in sode­ lavci [5]. Študirali so elasto-plastičen upogib osno­ simetrično obtežene okrogle plošče. Ploščo so raz­ delili na 'kolobarjaste elemente in njih togost do­ ločili s pomočjo numerične integracije po debelini plošče. Material plošče je sledil idealno elastične- mu-idealno plastičnemu odnosu med napetostjo in specifično deformacijo. Dobljeni rezultati podajajo upogibe in momente kot funkcije radija za dane obtežbe. Namen tega članka je razširiti študijo Popova in sodelavcev [5] na materiale, ki slede poljubne­ mu zakonu med napetostjo in specifično deforma­ cijo. Ta zakon je podan z nizom točk. Nadaljnji namen je kritična presoja uporabnosti teorije majhnih upogibkov za preračun okroglih plošč v elasto-plastičnem območju. Pri tem se pokaže, da okrogla plošča, ki jo lahko še označimo kot »tan­ ko« in s tem dovoljuje uporabo teorije majhnih upogibkov, za realistično izbrane lastnosti mate­ riala, že pri sorazmerno majhnih obtežbah izkazuje upogibe takega velikostnega reda, da vpliva mem­ branskih sil ne moremo več zanemariti. Torej se vpliva elasto-plastičnih lastnosti materiala in membranskih sil v večini realistično izbranih pri­ merov kombinirata. V naslednjem poglavju so obravnavane elasto- plastične lastnosti materiala po infinitezimalni te­ oriji plastičnosti, ki predstavljajo razširitev študije Popova [5] na poljubno obliko delovnega diagrama materiala. Na osnovi le-teh so potem izpeljane enačbe, ki podajajo diferenciale napetosti kot funkcije diferencialov specifičnih deformacij. V tretjem poglavju je nato obravnavan odnos med prirastki rezultant napetosti in prirastki deforma­ cij srednje ravnine plošče. Rezultati tega poglavja so potem v četrtem poglavju izkoriščeni za nume­ rični preračun elasto-plastičnega upogiba plošč po teoriji majhnih upogibov, članek pa se zaključuje z diskusijo rezultatov. Odnos napetost— specifična deformacija Kot znano lahko diferencialno majhen prira­ stek specifične deformacije razstavimo na dva dela: elastični in plastični del. Za elastični del velja po­ splošeni Hookov zakon, ki se za homogen in izotro- pen material glasi: E 1 + v v d S ij d Oij d Okk djj . . . 1 E E E kjer je £ jj elastični del komponente tenzorja speci­ fičnih deformacij, O ij komponenta tenzorja napeto­ sti in E elastični modul ter v Poisonov količnik. Za plastični del diferenciala specifičnih deformacij pa povzemamo izraz, kot ga je podal Fung [6], p . d f đ fd ?ij = G --------------d Oki . . . 2 d Oij d aid kjer je 7 d f d f d f ' d f P P £mn d X d emn/ d ömn p in Ejj komponenta tenzorja plastičnega dela speci­ fičnih deformacij, f je ploskev plastifikacije in iz nje izhajajoče obtežne ploskve. Te so za Misesov pogoj plastifikacije in izotropno utrjevanje dane z enačbo f = l 2 - x • • • 4 kjer je I2 druga invarianta tenzorja deviacij nape­ tosti in X parameter utrjevanja. Z vstavitvijo enab- be (4) v (2) dobimo: p dejj = G o’ij o’ki d oki ■ • • 5 kjer je o’jj komponenta tenzorja deviacij napeto­ sti, Č pa je koeficient dan z enačbo (3). Določimo ga na osnovi enoosnega preizkusa materiala. To nam da p 4 Oe d Oe P kjer so ee in oe plastični del primerjalne specifične deformacije, odnosno primerjalna napetost. Iz načbe (6) torej sledi, da je G obratno proporciona­ len kvadratu primerjalne napetosti in naklonske- p mu kotu tangente na krivuljo oe = f (ee) in tako danemu stanju nepovratnih specifičnih deforma­ cij. V enačbah, ki podajajo funkcijsko zvezo med diferenciali tenzorja napetosti in tenzorja specifič­ nih deformacij, ga lahko torej za dano napetostno stanje smatramo kot konstanto. V skladu s supozicijami teorije tankih plošč in lupin se vsak materialni delec v konstrukciji naha­ ja v ravninskem stanju napetosti. Če sedaj odnos diferencial napetosti—diferencial specifične defor­ macije pišemo za ravninsko napetostno stanje in smeri glavnih napetosti označimo z 1 oziroma 2, na osnovi enačb (1) in (5) dobimo kjer je 2 CE11 = E + GE2 o’22 CE12 = CE21 — v E — GE2 on’ o’22 . . . 9 2 CE22 = E + ČE2 o’ii 2 2 C = 1 — v2 + ČE (o’ii + 2 v o’n o’22 + o’22) Odnos diferencial napetosti—diferencial speci­ fične deformacije, podan z enačbami (8), bomo v naslednjem poglavju rabili pri določanju odnosa med diferenciali rezultant preseka in deformacija­ mi srednje ravnine. Odnos rezultante napetosti specifična deformacija srednje ravnine Za študij osnosimetrično obtežene okrogle plo­ šče je umestno izbrati osnosimetričen element, to­ rej obročasto ploščo. Zato je namen tega poglavja izpeljati odnos med rezultantami napetosti in spe­ cifično deformacijo srednje ravnine za obročasto ploščo. Prirastke napetosti pomnožimo z njihovo od­ daljenostjo od srednje ravnine plošče in nato re­ zultat integriramo po debelini plošče. To nam da h/2 h/2 A Mi = 2 J" A on z dz, A M2 = — 2 J A 022 z dz . . . 10 o o kjer je h debelina plošče in z oddaljenost neke točke od srednje ravnine. V nadaljevanju naše analize razdelimo ploščo po višini v 2n plasti, za katere sedaj smatramo, da so tako tanke, da spre­ membo elasto-plastičnih lastnosti materiala, ki iz­ virajo iz spremembe napetostnega stanja po višini ene plasti, lahko zanemarimo. Nadalje predposta­ vimo, da enačba (8) približno daje zvezo tudi med prirastki napetosti in končnimi prirastki specifič­ nih deformacij, kolikor so slednji dovolj majhni. Potem dobimo d en — + ć o’ ii j d au — — č o ’n o’22 j d 022 . . .7 d E22 — — G a’n o’22 d an + (t-j- — + č a’22 d an Sedaj izrazimo diferenciale napetosti kot funk­ cije diferencialov specifičnih deformacij in dobimo d on En E12 d en d 022 E21 E22 d £22 II lij A Mi = - 2 2 J (E1!! A e1!! + E!i2 A 6*22) z dz 1=1 V i n hj . . . 11 A M2 = - 2 2 J (E^I A e1!! + E1*; A e1®) z dz 1=1 V i kjer je E'n, E1̂ = E^i in E1̂ karakterizirajo elasto- plastične lastnosti materiala z ozirom na dano na­ petostno in deformacijsko stanje v 1 -ti plasti in A e1!! in A e1̂ so prirastki specifičnih deformacij v tej plasti. V enačbah (11) sedaj izrazimo prirastke specifičnih deformacij A e1 in A e1̂ s prirastki za­ krivljenosti srednje ravnine v skladu s teorijo okroglih plošč kot na primer [7] in dobimo 1 A Mi = 2 21 J (E1!! A ki + E'i2 A k2) z2 dz 1= lh i= i n hj A Mo = 2 ^ J (EJ2i A k , + E‘22 A ko) z2 dz 1=11’ , . . . . 12 kjer sta A k i in A k2 spremembi zakrivljenosti sred­ nje ravnine plošče v radialni oziroma tangencialni smeri. Izvrednotenje integralov v enačbah (12) nam da naslednje rezultate M Mil _ "Cu Ca' 'A Ma) .C21 c22 d k t l A k2 J . . .13 kjer so koeficienti Cjj v enačbi (13) dani z nasled­ njo enačbo, ki je le formalno podobna enačbi v študiji Popova [5], rcu Ci2 h3 n [E 1!! E*i2 L Cm Cž2 12 n3 [ e>21 E *22 J 31 + 1) . . . 14 Enačbi (13) in (14) sedaj podajata odnos med prirastki rezultant napetosti in prirastki deforma­ cij srednje ravnine. Te rezultate bomo v nasled­ njem poglavju uporabili za izračun togosti posa­ meznih elementov. Določitev togosti elementov Kot smo že uvodoma omenili, izberemo kot os­ novni končni element pri študiju elasto-plastične- ga upogiba okroglih plošč, upoštevaje majhne upo­ gibe, obročasto ploščo. Tak element ima sedaj dve vozliščni liniji in na vsaki od teh linij specifici­ ramo dva pogoja zveznosti, in sicer upogib in nje­ gov odvod v radialni smeri. Torej ima naš izbrani element štiri prostostne stopnje. Iz teorije okroglih plošč pa vemo, da ima analitična rešitev upogiba obročaste plošče prav tako štiri neodvisne konstan­ te. Zato v našem primeru ne bomo sledili postopku za določanje togosti elementa, ki je običajen pri metodi končnih elementov, temveč se bomo poslu­ žili znanega postopka povzetega po teoriji linear­ nih nosilcev, ki bo postal jasen iz naslednjih izva­ janj. Z vstavitvijo enačbe (13) v ravnotežne enačbe za element plošče [7] in upoštevaje odnos med za­ krivi j en ostjo srednje ravnine in upogibom dobimo diferencialno enačbo za upogib obročaste plošče kot (P 2 ( X \ 2 ( 1 4 A w + — A w”’ + —J A w” — — A w’j = 0 C->9kjer je w upogib obročaste plošče, ž2 = —— in /. C« pozitivna vrednost korena iz )?. Z ozirom na vred­ nosti, ki jih l lahko zavzame (ž = 0 fizikalno ni mogoča), ima enačba (15) dve rešitvi l 4= 1 : A w =ai r* + 1 + a2 r + a3 r2 + aj '... 16 in X = 1 : A w = ai + a2 r2 + a3 lnr + a3 r2 lnr .. .17 V enačbah (16) in (17) nastopajo štiri konstante a;, i = 1 . . . 4, ki jih izrazimo s pomočjo upogiba in naklona na vozliščndh linijah elementa. Tako do­ bimo ( l v } = [ B D] { a ) ..18 kjer je { A v }T = { zl W j, A w ’i, A W j, A w ’j } . . . 19 in se indeks i nanaša na notranjo in indeks j na zunanjo vozliščno linijo in ( a }T = 'ai, a2, a3, aj} . . . 20 Pripomniti velja še, da koeficienti v matriki [Bd] zavise od tega, iz katere enačbe za upogib (16) ali (17) smo izhajali. Sedaj vstavimo enačbo (16) odnosno (17) v enačbo (13). To nam da odnos med rezultantami napetosti in { a }. Po krajšem računu dobimo {dF} = [Bf] • { a} . . .21 kjer je {dF}T = {dQi, z)M;, zfQj, zIMj) . . . 22 ter Qi, M; in Qj, Mj so prečna sila in radialni mo­ ment na i-ti odnosno j-ti vozliščni liniji. S kombi­ nacijo enačb (18) in (21) sedaj dobimo {AF} = [Bf] [Bd]—1 { A v } . . .23 Produkt matrik [Bf] in [BD]—1 predstavlja togost elementa ob danem napetostnem stanju v njem in ga označimo s [K]. Tako lahko sedaj pišemo {A F } = [K]. { v } . . .24 Po doslej opisanem postopku določimo togosti vseh obročastih elementov. Za določitev togosti srednjega, diskastega elementa pa moramo posto­ pek nekoliko modificirati. Ta element ima namreč eno samo vozliščno linijo in torej le dve stopnji svobode. Vendar tudi v funkciji pomikov, enačba (17), imamo v tem primeru samo dve neodvisni konstanti. Iz pogoja, da je upogib v sredini plošče končen, namreč sledi, da morata biti konstantni a3 in at enaki nič. Od tu naprej pa poteka postopek analogno onemu za obročasti element in ga zato ne bomo posebej obravnavali na tem mestu. Na osnovi znanih togostnih matrik elementov sedaj tvorimo togostno matriko sistema po običaj­ nem postopku metode končnih elementov [8], Na osnovi te togostne matrike pa izračunamo za dan prirastek obtežbe prirastke deformacij, specifičnih deformacij in napetosti. Na osnovi slednjih pa do­ ločimo nove togosti za posamezne elemente. Po tem postopku stopnjujemo obtežbo. Rezultati Po doslej omenjenem postopku je bil izdelan računalniški program v Fortran IV za računalnik CDC 3300. Kot računska primera smo vzeli dve okrogli enakomerno obteženi plošči, eno na robu polno vpeto, drugo na robu prosto ležečo, z razmer­ jem debeline proti radiju h/a = 0.1. Za to razmer­ je smo se odločili kot kompromis med težnjama, da bi bila tako napaka, ki nastane zaradi neupošteva­ nja strižnih deformacij, kot tudi napaka zaradi pri­ vzetja teorije majhnih upogibov, čim manjši. Z zmanjševanjem razmerja h/a se namreč zmanjšuje napaka, ki smo jo napravili neupoštevaje vpliv strižnih deformacij za upogib plošče. To* napako lahko ocenimo na osnovi elastičnega upogiba [7]. Za izbrano geometrijo in Poissonov količnik 0.31 znaša napaka pri upogibu v sredini 0.92 % za pro- stoležečo in 5.80% za vpeto ploščo. Na drugi strani pa z zmanjševanjem debeline plošče pri dani ob­ težbi raste količnik w/h in z njim vpliv membran­ skih sli na upogib. Tudi to napako lahko ocenimo na osnovi elastičnega upogiba. Največja je pri prostoležeči plošči s horizontalno' nepomičnim ro­ bom, kjer znaša pri wmax/h = 0.25 kar 11.6%, naj­ manjša pa je pri vpeti plošči s horizontalno po­ mičnim robom, kjer znaša za isto razmerje wmax/h le 0.91 %. Z ozirom na obe napaki, ki se pri našem raču­ nu pojavljata zaradi omejene veljavnosti elemen­ tarne teorije upogiba plošč, smatramo, da pri izbra­ ni debelini dobimo rezultate, ki niso preveč obre­ menjeni ne z eno ne z drugo napako, tako v ob­ močju elastičnega kot elasto- plastičnega upogiba. Upogibki, pri katerih po teoriji elastičnega upogiba nastopi 2 % napaka zaradi neupoštevanja mem­ branskih sil, so označeni v slikah 2 in 4. Za naše računske primere smo izbrali homogen izotropen material. Njegov odnos med napetostjo in specifično deformacijo sledi modificirani Ram- berg-Osgoodovi enačbi (slika 1), njegov Poissonov količnik pa je 0.31. Nadalje smo predpostavili izo- tropno utrjevanje. Na slikah 2 in 4 so prikazani diagrami za brez- dimenzionalen upogib v središču plošče nasproti brezdimenzionalni obtežbi za na robu polno vpeto in za na robu prostoležečo ploščo. Obtežba je bila reducirana z enoosnim polnoplastičnim momentom M0 = -°" k-, upogibi pa z debelino plošče h. Na vsa- 4 ki od obeh slik so prikazani diagrami za tri raz­ lične vrednosti eksponenta n v Osgoodovi enačbi in sicer za n = 4, 10 in 100. S tem razponom smo zajeli materiale z izrazitim utrjevanjem pa do ma­ terialov, ki se približujejo elastično-idealno pla­ stičnemu obnašanju. Iz vseh šestih krivulj vidimo, da smo stopnje­ vali obtežbo tudi preko mejne obtežbe po teoriji polno plastičnih linij [9]. Ta rezultat je bil tudi pričakovan, saj materiali za vse naše računske pri­ mere izkazujejo manjšo ali večjo stopnjo utrjeva­ nja. Na slikah 3 in 5 je prikazana zgornja desna četrtina prereza polno vpete odnosno prostoležeče plošče z vrisanimi mejami med elastičnim in pla- stificiranim delom prereza za različne stopnje brez- dimenzionalne obtežbe. Material je sledil Ramberg- Osgoodovem diagramu z n = 100. Iz prikazanih slik vidimo, da se pri osnosimetrično obteženih okroglih ploščah prerez ne plastificira samo v do­ ločenih linijah ali točkah, kar bi opravičevalo ana­ lizo po teoriji mejnih stanj, temveč se plastificira tako v globino kot tudi v radialni smeri. Zato sma­ tramo, da bi bilo težko pričakovati boljše ujemanje med našimi rezultati in mejnim stanjem po teoriji plastičnih členkov, kot je prikazano na slikah 2 in 4. Slika 2 Primerjavo rezultatov, dobljenih v okviru te naloge, z rezultati drugih avtorjev smo izvedli na primeru enakomerno obtežene, prostoležeče, okrog­ le plošče in so prikazani v sliki 6. V naših izraču­ nih smo vzeli n == 100 pri modificiranem Ramberg- Osgoodovem diagramu napetost specifična defor­ macija. Rezultati Popova [5] in primerjalni izračun s pomočjo programa MARC CDC pa so napravljeni za idealno elastičen-idealno plastičen material. Iz Slike 6 je razvidno, da so med rezultati nastopila manjša odstopanja. Rezultati dobljemi v okviru te naloge in oni s pomočjo programa MARC CDC, se Slika 4 čenih indikacij. Tukaj smo po vsakem prirastku obtežbe določili novo togost plošče, ki pa smo jo potem smatrali kot konstantno med naslednjim ko­ rakom. Pri takem postopku pa se izračunane defor­ macije s spodnje strani približujejo svojim realnim vrednostim, ko zmanjšujemo prirastek obtežbe. Te realne vrednosti pa bi bile dosežene šele ob upo­ števanju infinitezimalnega prirastka, ki pa ga ob uporabi numeričnih metod nikakor ne moremo do­ seči. Zato je tudi jasno, da dobimo z uporabo iz­ brane računske metode pri še tako majhnem, a končnem prirastku obtežbe, mejno obtežbo, ki je ujemajo v elastičnem in v začetku plastičnega ob­ močja. Nato pa se z naraščajočo obtežbo razhajajo. Slednji se asimptotično približujejo mejni obtežbi po teoriji plastičnih linij, dočim naši rezultati izka­ zujejo višjo mejno obtežbo. Dokončnega razloga za to nismo uspeli ugotoviti, obstaja pa več indikacij. Predvsem velja pripomniti, da se delovna diagra­ ma obeh materialov razlikujeta, čeprav ta razlika, kot je razvidno iz slike 1, ni velika. Zato bi celot­ no razliko v diagramih na sliki 6 le stežka pripisali samo temu dejstvu, čeprav tudi to ni nemogoče. Nadalje velja tudi, da bi za podrobnejšo primerja­ vo rezultatov morali poznati računski postopek, uporabljen pri programu MARC CDC. Toda tudi samo že na osnovi računskega postopka uporablje­ nega v našem programu lahko pridemo do dolo- nekoliko višja od dejanske. Kombinacija tega vpli­ va z utrjevanjem, ki ga material z n = 100 še ved­ no izkazuje, je po našem mnenju odgovorna za zgo­ raj omenjeno razhajanje rezultatov. Rezultate Popova pa je nekoliko težje primer­ jati z našimi, ker so nam na razpolago le v omeje­ nem obsegu v njegovem že predhodno omenjenem članku [5]. Iz primerjave vidimo, da so razlike med našimi in njegovimi rezultati minimalne. Zdi se nam še najverjetneje, da so te razlike nastale pri prenosu rezultatov Popova na risbe v njegovem članku in nato še na naše risbe. Zato smatramo, da se rezultati Popova in rezultati, dobljeni v naši na­ logi, ujemajo v mejah risarske natančnosti. Pripom­ niti pa moramo, da rezultati Popova zajemajo sa­ mo območje, kjer se rešitve, dobljene v tej nalogi, ujemajo z rešitvami programa MARC CDC. Torej ne prispevajo k rešitvi dileme, ki se je pojavila pri večjih obtežbah. Iz slik 2 in 4 ter naših predhodnih ocen napak zaradi zanemaritve deformacij vsled strižnih sil in membranskih napetosti srednje ravnine je razvid­ no, da je uporabnost teorije majhnih upogibov plošč, pri študiju elastoplastičnega upogiba okrog­ lih plošč, omejena na razmeroma majhno območje parametra h/a. Zato bi 'bilo v nadaljnjih študijah verjetno interesantno vključiti pri debelejših plo­ ščah vpliv strižnih napetosti, pri tanjših pa vpliv membranskih sil. Šele tedaj bi lahko smatrali, da je problem elastoplastičnega upogiba okroglih plošč rešen. LITERATURA [1] Sokolovski, V. V., »Elastoplastičen upogib okroglih in obročastih plošč,« Prikl. Mat. Meh., Zve­ zek 8, No. 2, 1944, strani 141—166. UDK 624.9:529.3 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) ST. 10, STR. 242—248 A. Umek: ELASTO-PLASTICEN UPOGIB OKROGLIH PLOSC Tenka okrogla plošča z osnosimetričnimi robnimi pogoji je obtežena z enakomerno obtežbo, ki deluje pravokotno na njeno nevtralno ravnino. Za material smo predpostavili, da je elastoplastičen, z Misesovim pogojem plastifikacije in izotropnim utrjevanjem. Plo­ ščo smo podrazdelili na obročaste končne elemente, katerih funkcije pomikov so enake analitičnim rešit­ vam za ortotropne obročaste plošče. Obtežba narašča v končnih stopnjah. Za vsako tako stopnjo smo dolo­ čili togostno matriko z ozirom na obstoječe napetostno stanje v plošči in nato izračunali prirastke napetosti in pomikov. Te prirastke sedaj prištevamo k stanju po predhodnem koraku in tako dobimo novo stanje nape­ tosti in deformacij. Dobljene rezultate smo primerjali z rezultati drugih avtorjev in jih podali v grafični ob­ liki. [2] Sokolovski, V. V., Teorija plastičnosti (nemška izdaja), 1955. [3] Hodge, G. P., »Yield Point Load of an Annular Plate,« Jour. Appl. Mech., Vol. 26, No. 3, 1959, strani 454—455. [4] Hodge, G. P., Limit Analysis of Symmetric Plates and Shells, Prentice-Hall, Inc., Englewood Cliffs, New Jersey, 1963. [5] Popov, E. P., Khojesteh-Bakht, M., in Jaghami, S., »Analysis of Elastic-Plastic Circular Plates,« Jour­ nal of the Engineering Mechanics Division, ASCE, Vol. 93, No. EM6, 1967, strani 49—65. [6] Fung, Y. C., Foundations of Solid Mechanics, Prentice-Hall, Inc., Englewood Cliffs, New Jersey, 1965. [7] Timošenko, S., in Vojnovski-Kriger S., Teorija ploča i ljuski, Gradjevinska knjiga, Beograd, 1962. [8] Zienkiewicz, O. C., The Finite Element Method in Structural and Continuum Mechanics, Me Graw- Hill, New York. [9] Reckling, K. A., Plastizitätstheorie und ihre Anwendung auf Festigkeitsprobleme, Springer Verlag, Berlin, 1967. ' UDC 624.9:529.3 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) NR. 10, PP. 242—248 A. Umek: ELASTOPLASTIC BENDING OF CIRCULAR PLATES A thin circular plate with axisymmetrical boun­ dary conditions is subjected to a uniformly distributed loading, perpendicular to its neutral surface. The ma­ terial is assumed to be elastoplastic, obeying von Mi­ ses’ yielding critirion and isotropic hardening rule. The plate is subdivided into annular finite elements, whose displacement functions are equal to the ana­ lytic solutions for annular orthotropic plates. The lo­ ading increases in finite steps. For each such step a stiffness matrix, corresponding to the existing stress field, is calculated and the resulting stress and displa­ cements increments are abtained. The total stress and displacements fields are then obtained by adding ail the increments. The results are presented in graphical form and compared to those of other authors. Račun konstrukcij s programom EASE UDK 624.074.7 m i r a n s a j e , d i p l . i n ž . UVOD Junija 1972 je dobila Ljubljana izredno zmo­ žen računalnik CYBER ameriške firme CDC. Z njim je prišlo večje število izdelanih računalniških programov, ki zajemajo najrazličnejša področja znanja. Med gradbeniškimi programi je za statika prav gotovo najbolj zanimiv program EASE (Ela­ stic Analysis for Structural Engineering), ker je mogoče z njim reševati statiko poljubnih mešanih konstrukcij, ki so sestavljene iz nosilcev, sten, plošč in lupin. Program se omejuje na elastično po­ dročje materialov in teorijo prvega reda. Zaradi dokajšnje splošnosti programa, njegove zaneslji­ vosti, preprostosti podajanja podatkov in kvalitet­ nih rezultatov, je EASE zelo primeren za uporabo v praksi. Metoda, s katero analizira EASE konstrukcije, je dobro znana metoda končnih elementov. Ker je to približna metoda, je bilo potrebno sistematično študirati konvergenco rezultatov. Razen za 'linijske konstrukcije, za katere daje identične rezultate kot klasična statika ali program STRESS, je natanč­ nost rešitve po metodi končnih elementov odvisna od kvalitete končnih elementov, od števila elemen­ tov in od oblike porazdelitvene mreže. Študije o tem so podane v delu (1); tu bomo podali le za­ ključke in praktična navodila. Končni elementi, ki jih uporablja EASE, so še preprosti in slabši, kot jih poznamo danes v svetovni literaturi. Kljub te­ mu dajejo okrog 90 % natančne rešitve. Da pa bo rešitev inženirsko natančna in poceni, moramo po­ znati tisto obliko in gostoto porazdelitvenih mrež, ki tako natančnost zagotavlja. Medtem ko je za stene in plošče možno dati o mrežah dovolj zanes­ ljive recepte, to pri lupinah ni mogoče. Konvergen­ ca rezultatov je namreč zelo odvisna od robnih po­ gojev in oblike lupine. O KONČNIH ELEMENTIH V PROGRAMU EASE EASE uporablja tri vrste osnovnih elementov: linijske elemente (z 12 prostostnimi stopnjami), elemente trikotne oblike za ravninske probleme (6 prostostnih stopenj) in trikotne elemente za upogib plošč z 9 prostostnimi stopnjami. Togostne matrike teh elementov so izpeljane ob naslednjih predpo­ stavkah: 1. Majhne deformacije. 2. Material je elastičen in izotropen, podan z elastičnim modulom in Poissonovim številom. 3. Debelina oziroma prerez elementa je kon­ stantna. Nadalje velja za nosilce, da — pomiki zaradi strižnih sil niso zanemarjeni — prerez nosilca je dvojno simetričen — prerezi ostanejo ravninski tudi po defor­ maciji; za membranske elemente, da — se pomiki v ravnini elementa spreminjajo linearno; za ploščni element pa — velja Kirchoffova hipoteza o ravninskih prečnih prerezih — pomiki v ravnini trikotnika ne povzročajo momentov — normalna napetost azz je nič — pomiki po elementu potekajo po polinomu 3. reda in imajo zvezne prve odvode. Normalni od­ vod prečnega pomika je zvezen tudi čez rob ele­ menta, kar je neobičajna kvaliteta končnega ele­ menta z 9 prostostnimi stopnjami. Zaradi nje je konvergenca rezultatov enakomerna in dokaj hi­ tra, rezultati pa so vedno manjši od teoretičnih. To pa omogoča uspešno ekstrapolacijo rezultatov. Togostno matriko lupinskega elementa določi program s sestavljanjem togostnih matrik mem­ branskega in ploščnega elementa. Zato veljajo zanj iste predpostavke kot za obe vrsti elementov, iz katerih je sestavljen, poleg tega pa še opozorilo, da je možno superponirati napetostno stanje v ste­ ni in v plošči le pri malo ukrivljenih lupinah. Vozliščni parametri elementov so pomiki v treh med seboj pravokotnih smereh X, Y, Z in za­ suki okrog teh smeri. Njim ustrezajo vozliščne sile Fx, Fy in Fz in momenti Mx, My in Mz. To pomeni, da podajamo robne pogoje konstrukcije kot znane pomike ali zasuke podpor, velikosti sil v prostih vozliščih pa predpišemo z obtežbo. O SPOSOBNOSTIH PROGRAMA EASE Glede oblike konstrukcije, obtežbe in robnih pogojev velja naslednje: 1. Geometrija konstrukcije Geometrija konstrukcije je opisana s koordi­ natami vozlišč. Vsa vozlišča so prostorska vozlišča, ki j ih podamo v kartezijevskih ali cilindričnih koor­ dinatah. Ukrivljene linijske nosilce in krive kon­ ture ploskovnih elementov moramo aproksimirati z lomljeno črto. Močno ukrivljena kontura zahteva hkrati zgoščevanje porazdelitvene mreže. 2. Obtežba Obtežba je — vozliščna; to so točkovne sile in momenti v treh medsebojno pravokotnih smereh in vozliščna temperaturna obtežba a c — po elementih; gre za zvezno enakomerno ali linearno obtežbo nosilcev in za enakomerno prečno obtežbo ploščnih in lupinskih elementov — pospešek cele konstrukcije, kar omogoča preprost račun zaradi obtežbe z lastno težo. Možno je kombiniranje obtežnih primerov. 3. Robni pogoji Robni pogoji za vozlišča so podatki o vozliščih s podporami. Podamo jih kot znane pomike ali za­ suke podpor. Če je pomik točke znan, je neznana sila, ki ustreza pomiku. Ta sila je reakcija. EASE reaktivnih sil ne podaja; s posebno zvijačo pa jih je kljub temu mogoče dobiti. V smereh globalnega koordinatnega sistema ali v drugih smereh lahko predpišemo — pomike ali zasuke — togostne koeficiente elastičnih podpor. — z zaporednimi naravnimi števili označimo vozlišča, trikotne elemente in nosilce; v vseh treh primerih začnemo z 1 — izračunamo koordinate vozlišč v globalnem koordinatnem sistemu. 2. Določitev povezanosti elementa s konstruk­ cijo lega elementa je enolično določena z njegovi­ mi vozliščnimi številkami. Te podamo po vrstnem redu elementov. 3. Podatki o elementih Vsak element ima lahko svoje elastične in geo­ metrijske lastnosti. Določiti moramo: — vrste materialov — prereze nosilcev — lokalne koordinatne sisteme nosilcev — sprostitve krajišč nosilcev — vrsto, debelino, material in napetostno rav­ nino za trikotne elemente. V krajiščih nosilca lahko sprostimo zasuke v smereh lokalnega koordinatnega sistema, kar omo­ goča npr. členkasti priključek nosilca (palice) na steber. Če je v podpori kateri od pomikov (zasukov) sproščen, to je, ni predpisan, je ustrezna sila (mo­ ment) nič. Vendar te sile ne predpisujemo kot rob­ ni pogoj, ampak pri obtežbi konstrukcije kot zuna­ njo silo. 4. Rezultati Poleg izpisanih vhodnih podatkov nam EASE posreduje še: — togostno matriko konstrukcije — pomike in zasuke vozlišč — notranje sile v nosilcih — sile in momente v trikotnikih v želeni smeri — upogibne napetosti na spodnji in na zgornji strani trikotnika. Vsi rezultati so v istih merskih enotah kot vhodni podatki. PRIPRAVA PODATKOV Preden začnemo s pripravo podatkov, moramo realni gradbeni konstrukciji prirediti statični (ma­ tematični) model in obtežbo. Stopnjo poenostavitve, do katere nujno pride, naj določi izkušen statik, ki pozna zmožnosti programa. Ko je matematični model znan, razdelimo ploskve in trikotne elemen­ te. Mreža naj bo kar najbolj regularna, tako da bo mogoče čim večkrat uporabiti olajšave pri poda­ janju podatkov zaradi ponavljanja. Priprava podatkov je razdeljena na pet sku­ pin: 1. Podatki o geometriji konstrukcije — najprej izberemo merske enote — nato določimo globalni koordinatni sistem 4. Zunanja obtežba Tu gre za: — obtežbe v globalnem koordinatnem sistemu — obtežbe v lokalnem koordinatnem sistemu — obtežbe zaradi lastne teže in temperaturne obtežbe. 5. Robni pogoji, o katerih smo že govorili. Posebnost programa EASE je »generiranje« podatkov, to je olajšava pri pripravi podatkov. Ge­ neriranje na videz komplicira pripravo, v resnici pa jo olajša in prihrani uporabniku veliko časa. REZULTATI Izpis rezultatov je iz dveh delov: prvi je pri­ kaz podatkov, kot jih je program razumel; drugi del vsebuje rezultate, vendar le, če so podatki pra­ vilno pripravljeni. Rezultati računa so pomiki vozlišč in notranje sile v nosilcih in napetostne rezultate v težiščih tri­ kotnih elementov. 1. Pomiki vozlišč so izračunani v globalnem koordinatnem sistemu. V vsakem vozlišču dobimo tri pomike in tri zasuke. 2. V trikotnikih dobimo napetostne rezultante Sxx, Syy, Sxy (osne sile), Mxx, Myy, Mxy (momenti). Smeri x, y poljubno izberemo s tem, da podamo smer napetostne ravnine. Izkušnje kažejo, da izboljšamo rezultate, če izračunamo povprečno vrednost napetostnih rezul­ tant dveh ali celo štirih trikotnikov, ki skupaj tvo­ rijo pravokotnik. Dobljena vrednost velja za teži­ šče pravokotnika. NAPOTKI ZA PORAZDELITEV ELEMENTOV PO KONSTRUKCIJI V V delu (1) smo sistematično iskali odgovore na naslednja vprašanja: 1. Odvisnost natančnosti rešitve od spreminja­ nja števila elementov 2. Vpliv usmerjenosti elementov oziroma vr­ ste mreže 3. Slabe in dobre strani regularnih in neregu­ larnih mrež 4. Konvergenca rešitev, računski časi, čas pri­ prave podatkov in ekonomičnost programa. Pri stenah velja: 1. Točnost rezultatov se z večanjem števila ele­ mentov malo poveča. Za 5 */# napako moramo raz­ deliti vse prereze na 4 odseke. Velikost elementov v mreži naj bo čim bolj konstantna. 2. Regularne mreže dajo točne rezultate, če imajo veliko elementov. So numerično zelo stabil­ ne. Podatke zanje pripravimo hitro. Pravilno iz­ brane neregularne mreže so bolj ekonomične, saj ob enako dobrih rezultatih pridobimo 30 °/o račun­ skega časa. Računanje s takimi mrežami na različ­ no natančnih računalnikih (IBM 11 30, CDC 6400) kaže, da so numerično manj stabilne. Priprava po­ datkov zanje je lahko zamudna. 3. Presenetljivo je, da ima usmerjenost ele­ mentov tako velik vpliv. Čeprav se je težko odlo­ čiti, katera oblika mreže je vedno najboljša, pred­ lagamo pravokotne trikotnike s hipotenuzo, ki gre od leve proti desni. 4. Izkušnje kažejo, da računski čas (system unit) zadošča naslednji približni enačbi računski čas = število elementov (sek) Natančni rezultati (napaka manjša od 5%) so zelo dragi. 5. Napetosti dobimo točneje kot pomike. Za plošče smo ugotovili: 1. Ne glede na robne pogoje in obtežbo je naj­ boljša mreža z elementi iz točke 3 zgoraj. 2. Pomiki, ki jih dobimo, so vselej manjši od teoretičnih. Če vsak prerez plošče delimo na 4—5 odsekov, bomo zanesljivo dobili rešitve z napako manj kot 5 °/o. Konvergenca ploščnega elementa je boljša od konvergence membranskega elementa. 3. Velja naslednji približni obrazec za račun­ ske čase: računski čas = 1.2 X število elementov (sek) 4. Program je dovolj ekonomičen, vendar le v območju 100—300 elementov. O splošnih lupinah ni mogoče povedati veliko. Iz detajlne študije rotacijskega paraboloida nad trikotnim tlorisom s programom EASE, ki smo jo izdelali, pa sledi: 1. Lupine, ki jih je mogoče računati po mem­ branski teoriji, se dajo dobro računati tudi s pro­ gramom EASE. 2. Rešitev je tem boljša, čim več točk lupine je podprtih. 3. Pri računu upoštevajmo vse konstrukcijske detajle (odebelitev lupine, širino podpore, izvedbo podpore, robne nosilce), simetrijo konstrukcije in simetrijo in antisimetrijo obtežbe, pri projektiranju pa dejstvo, da je lupina z robnim nosilcem precej bolj nosilna kot brez. Največ preglavic delajo pri računu singularna mesta, to so npr. priključki ste­ brov na lupino. Nujno je upoštevati ojačitve na tem mestu. 4. Računski čas določimo po naslednji približ­ ni formuli: računski čas = 2 X število elementov (sek) ki je za tiste lupine, ki slabo konvergirajo in jih moramo računati z velikim številom elementov, izrazito neekonomičen. Svetujemo, da vsako lupino računate dvakrat: enkrat z grobo mrežo in drugič z gostejšo mrežo. Ujemanje rezultatov obeh mrež zagotavlja, da je rešitev dobra. PRIMERI REKONSTRUKCIJ Iz povedanega sledi, da lahko s programom EASE računamo pet vrst problemov: 1. Linijski sistemi: okvirji, paličja, brane. N = 1 N : 2 N = 4 N = 8 100 % ANALITIČNA REŠITEV 100?< ANALITIČNA REŠITEV 100% ANALITIČNA REŠITEV 100% Slika 3 2. Stene: študij zarez, stene z odprtinami, s spremenljivo debelino, razni geomehanski problemi (ravninsko deformacijsko stanje), zemeljske in be­ tonske pregrade, stene z zelo nepravilno geometrijo itd. 3. Tanke plošče: oblika je poljubna, debelina se spreminja, plošča ima odprtine, podprta je s ste­ bri, ima rebra itd. 4. Tanke lupine: isto kot za stene in plošče, lomljena oblika (nezvezni zasuki srednje ploskve), ima robne nosilce, poljubno obtežbo itd. 5. Mešane konstrukcije, ki so sestavljene iz konstrukcij 1—4. ZAKLJUČKI Program EASE je preizkušen in zanesljiv pro­ gram. Namenjen je predvsem računanju velikih mešanih konstrukcij, zato ekonomsko ni konkuren­ UDK 624.074.V GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) ST. 10. STR. 249—254 , Miran Saje RAČUNANJE KONSTRUKCIJ S PROGRAMOM EASE V pričujočem prispevku je s praktičnega stališča ocenjen računalniški program EASE firme CDC iz ZDA za računanje statike mešanih prostorskih kon­ strukcij po teoriji majhnih deformacij v elastičnem področju. Ugotovljeno je, da pri večini konstrukcij iz sten, plošč in nosilcev dobimo poceni rešitve, ki se od teoretičnih razlikujejo za 5 do 10 odstotkov, natanč­ nejše rešitve pa so drage. Za lupine ni splošnih navo­ dil, ker je rešitev odvisna od geometrijske lupine, rob­ nih pogojev in števila singularnosti. iz naših holehtivov *V BS-3 — NOVA STANOVANJSKA SOSESKA V LJUBLJANI (»Obvestila« GP Obnova Ljubljana) V okviru akcije pospešene usmerjene gradnje sta­ novanj so se pričela pripravljalna dela za izgradnjo stanovanjske soseske BS-3 v Stožicah na vzhodni strani Titove ceste. V novi soseski je načrtovano 2700 stanovanj pre­ težno v objektih P +4. delno pa tudi v stolpnicah, z vsemi spremljajočimi objekti. Investitor za izgradnjo soseske je Stanovanjsko podjetje »-FOND«, izvajalec pa je ZGP »GIPOSS« s svojimi člani, ki so udeleženi: SGP »Pionir« s 25 V#, GP »Tehnika« s 25 %, GP »Obnova« s 50 %>. Prva faza obsega izgradnjo 840 stanovanj, ki mora biti zaklju­ čena v letu 1975. čen specializiranim programom. Za tiste konstruk­ cije, za katere še nimamo specializiranih progra­ mov, je EASE brez konkurence in zato težko govo­ rimo o ekonomičnosti. Izkušnje pa kažejo, da je glede na stanje cen ta program tudi za te primere dovolj poceni. Opomba: Študijo o programu EASE sta financirala Sklad Borisa Kidriča (nal. 242/59) in Računski center FAGG Ljubljana. L i t e r a t u r a 1. Saje M.: Uvajanje obstoječih novih programov za elektronske računalnike s področja teorije kon­ strukcij, Ljubljana 1973 (financ. SBK in RC FAGG Ljubljana). 2. EAC/EASE General Information MANUL, Ja­ nuary, 1970. 3. EAC/EASE Elastic Analysis for Structural En­ gineering, User’s Manual, August 1969. UDC 624.074.7 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1974 (23) NR. 10, PP. 249—254 Miran Saje ANALYSING STRUCTURES BY EASE In this article the computer program EASE (CDC, USA) for the first order static analysis of mixed space structures has been analysed from the practical point- of-view. It has been found out that in most construc­ tions, composed of walls, plates and beams, the solu­ tions differing from the theoretical ones for 5 to 10 percents, are reasonably cheap, whereas the more precise solutions are too expensive. There are no ge­ neral instructions for shell analysis, since it depends on the geometry of a shell, on the boundary conditions and on the number of singularities. Uporabljeni bosta dve tehnologiji. »Obnova« bo gradila po sistemu velikopanelne montažne gradnje, druga dva izvajalca pa po sistemu litega betona s tu­ nelskimi opaži. Zazidalni načrt soseske je izdelal Ljubljanski ur­ banistični zavod, izdelava projektov pa je bila pover­ jena našemu projektivnemu biroju. Vzporedno so po­ tekala pripravljalna dela in sicer z vključevanjem tehnologije v sam projekt in pa stalno preverjanje ter usklajevanje posameznih elementov z možnostmi pro­ izvodnje. Zaradi novih predpisov o maksimalnih sta­ novanjskih površinah je bilo potrebno nanovo projek­ tirati oziroma adaptirati že obstoječe proizvodne na­ prave. Osnovni elementi proizvodnih linij so ostali isti, menjati pa je bilo potrebno vse stranice fasadnih in stropnih kalupov ter nanovo formirati baterijo za pro­ izvodnjo zidnih elementov. Ta dela so bila poverjena naši mehanični delavni­ ci, Metalni v Krmelju in Kovinskemu podjetju v Do­ bovi. Dela na postavitvi betonarne potekajo v redu. Delno nas zadržuje to, da na gradbišču še ni električne energije in moramo uporabljati agregat. Dovoljenje za pričetek ostalih pripravljalnih del smo dobili v juliju letos. Pričetek gradbenih del pa je odvisen od izdaje gradbenega dovoljenja. Projekti so bili v roku predani investitorju. Zaradi kratkih rokov bo pospešena gradnja za­ htevala povečane napore vseh sodelujočih, predvsem pa disciplino pri izvajanju nalog. PROBLEMI Z MINERALNIMI AGREGATI Iz istega vira, kot je prejšnji sestavek, povzemamo: »Za črpanje gramoza na ljubljanskem področju je 14 slovenskih gradbenih podjetij ustanovilo specializirano delovno organizacijo »Prod«, v katero bodo vlagali svoja sredstva. GIP »Obnova« je zastopana v »Produ« z 10 °/o. Če bi na kratko povedal, da bomo morali do začetka 1967. leta vložiti 160 S milijonov za odkup zemljišča in komunalno urejanje in v 1975. letu še okoli 200 milijonov za osnovna sredstva, vidimo, kako velika finančna sredstva vlagamo v akcijo, ki nam bo zagotovila material, brez katerega ni mogoče nemote­ no delati za prihodnjih 10 let. Finančna konstrukcija vlaganja v »Prod« pa predvideva, da se bodo že 1978. leta začela sredstva vračati.« IZ »GLASNIKA« DELOVNE SKUPNOSTI GP »TEHNIKA« LJUBLJANA Kje gradimo? Kaj in kje građi GP Tehnika? — Na Trgu revolucije — stolpnica B, — Poslovni objekt F; —'N a Ferantovem vrtu — stanovanjski objekt D in F; — V Trnovem — poslovni objekt T + P, in T 2, stanovanjska objekta A l in A2; — Na Viču — Ilirija, skladišče B. — Telovadnica šole Majde Vrhovnikove — zuna­ nja ureditev; — Prizidek stavbe CK ZKS; — Sumi — poslovna zgradba (za tržišče); — Jeranova ul. — samski dom (lastna investicija) in — Manjše stanovanjske gradnje (indiv. hiše). Nadaljevani objekti iz leta 1973: — Klinične bolnišnice —• posteljni objekt, diagno­ stično-terapevtski-servisni objekt (DTS); — Medicinska fakulteta in podzemni hodnik; — RTV Ljubljana — redakcija, — fotofilm, — studii in tehnike; “ — Moste Izolirka — hala; —• Tovarna Saturnus — nadzidava — hala; — PPH — poslovno parkirna hiša na Miklošičevi cesti z lokali; — Centralno zimsko kopališče v Tivoliju; — Bavarski dvor — stolpnica S 2 in premestitev kolektorja; — Skladišče Streliška; — Proizvodna hiša Geodetskega zavoda v Sarano- vičevi ulici; — Hotel Union — adaptacija; — Lek Šiška — proizvodni objekt, — zunanja ure­ ditev, — laboratoriji; — Vodovodna cesta — stanovanjski objekt E; — Vidovdanska ul. — Dom samskih delavcev; — Kumrovec — Spomendom, — stanovanjska zgradba; — Šiška, soseska SS 8/1. 8/2 in 7/1 stanovanjske zgradbe (skupno z Gipossom); — Petrol Zalog — hala; — TVD Partizan Šiška — prizidek; — Bežigrad, soseska BS 3 — stanovanjske zgradbe; — LIK Kočevje — hala; — Sesvete Staklo — hala; — Pivovarna Union — silos in podaljšanje kana­ lizacije; — Dana Mirna — proizvodna hala; — Izletnik Celje — hala; — Školska knjiga Zagreb — hala; Na gradbišču Kranj: — z nadaljevano gradnjo Brdo — adaptacije in povečave in — novi objekt —• rekonstrukcija vile Bled. NOVICE IZ »GLASILA« SGP »KONSTRUKTOR« MARIBOR ■ 3. junij — dan gradbincev: Kot priloga »GLASILA« št. 3—4 je bila izdana po­ sebna publikacija v kateri je poleg uvodne informacije objavljen v celoti tudi svečani govor predsednika sin­ dikatov gradbenih delavcev Slovenije tov. Alojza Ce- puša. ■ Seminar o avtomatski obdelavi podatkov (AOP): Služba AOP je z lastnimi kadri v celoti organizi­ rala 3-dnevni seminar, na katerem je bilo 45 udeležen­ cev iz vseh štirih TOZD gradbeništva (Maribor, Po-“ murje, M. Sobota, Gradbenik, Lendava in Granit, Slov. Bistrica). ■ Pričetek del pri »Pomurki«: Na slovesni otvoritvi je republiški sekretar za kme­ tijstvo zakopal temeljni kamen za ogromno investicijo. S tem smo pričeli v Murski Soboti z deli na našem, v tem času največjem, gradbišču. Za investitorja KIK Pomurka — TOZD mesna industrija bomo zgradili ob­ jekte za novo mesno industrijo. Z investitorjem smo se dogovorili za prvo fazo izgradnje. Pogodbena vred­ nost znaša 55 milijonov dinarjev. Poleg glavnega ob­ jekta klavnice in predelovalnice bomo zgradili še 11 spremljajočih objektov. ■ Nova pošta v Lendavi: Dne 23. junija 1974 je bila predana v uporabo no­ va zgradba pošte in UJV. S predajo tega objekta je naš kolektiv slavil novo delovno zmago in spet pridobil na ugledu kot soliden in hiter izvajalec gradbenih del. Objekt je v celoti grajen iz armiranega betona z opaži Hünebeck. Cena objekta znaša 4,700.000,— din. Tako poštni del kakor tudi del UJV je opremljen z najsodobnejšo opremo, v poštni del pa bo še naknadno vgrajena najnovejša centrala »Iskre« z 12 UKV zveza­ mi. Začetek gradnje je bil 1. marec 1973, objekt pa bi morali končati do 1. septembra 1974, kar pomeni, da je dejansko zgrajen in predan uporabnikom dva me­ seca pred rokom. ■ Novi objekti v gradnji: TOZD Gradbeništvo Pomurje je v preteklih dveh mesecih pridobila nova dela ter sklenila pogodbe v skupni vrednosti 12,045.352 din, in sicer: — Ureditev parkirišča pri termalnem kopališču v Moravcih v vrednosti 1.052.404 din. — Čistilne naprave in zbirni kanal za kopališče v Moravcih — v vrednosti 1,059.544 din. Rok dovršitve je 1. november 1974. — Povečava vinske kleti na Kapeli. Vrednost del je 1,518.280 din. —• Nova delavnica KROJ — Murska Sobota. Vred­ nost del je 3,155.754 dinarjev. — Novogradnja »Pekarne« v M. Soboti. Pogojena vrednost del je 4,359.192 din. Dovršitveni rok je 15. februar 1975. —■ Ostala dela v skupni vrednosti 900.178 din. ■ Štepanjsko naselje: Po devetih mesecih dela v Ljubljani smo se pri­ vadili in smo v tem času tudi precej naredili. Na prvi stolpnici opažu jemo in betoniramo zad­ nje, tj. 13. nadstropje. Pričeli smo tudi z deli: na drugi stolpnici. Izkop gradbene jame je že izvršen. Z> osta­ limi deli na objektu pa še ne moremo pričeti, saj še ni gradbenega dovoljenja, pa tudi težko pričakova­ ni žerjav večje nosilnosti še ni prispel iz Francije. Tako se nam je porušil plan, ki smo si ga začrtali na pričetku tega leta, ko smo planirali kontinuirano delo z OURTINORD opaži, ki se bodo na prvem objek­ tu sprostili v 10 dneh, na novi stolpnici pa jih bomo začeli uporabljati šele čez kakšna dva meseca. Gradbišče je na vseh koncih prekopano, dela na zunanjih priključkih potekajo počasi, tako da imamo precej težav z dovozom gradbenih materialov. Sicer potekajo naša gradbena dela po planu, neko­ liko smo v zaostanku z obrtniškimi in inštalacijskimi deli. ■ Zapuščamo ZR Nemčijo: Tudi naše podjetje v Konstruktorbau GmbH u. Co. v Miinchnu, ki je bilo ustanovljeno v letu 1968' in ka­ tero je v tem času zgradilo številna stanovanja v Bad Godesbergu, Stuttgartu, Münchnu, Perlachu, Söckingu, Olimpijskem naselju v Miinchnu in Fiirstenfeldbrucku, ter številne druge industrijske objekte v Miinchnu in Ludwigshafnu, ni moglo mimo krize, ki se je pojavila v ZR Nemčiji v gradbeništvu že v začetku leta 1973. Vse ponudbe, ki jih je podjetje pošiljalo raznim inve­ stitorjem, so bile zavrnjene. Po temeljiti analizi je bilo odboru za delo v inozemstvu predlagano', da podjetje Konstruktorbau GmbH u. Co. KG preneha z delom 30. junija 1974. S tem datumom je torej Konstruktorbau GmbH u. Co., ki si je pridobilo v ZR Nemčiji od 1968. leta širok krog investitorjev, kateri so zadovoljni spreje­ mali izgotovljene objekte, prenehalo delovati. Delavci se bodo vrnili v Jugoslavijo h Konstruktorju in nada­ ljevali delo bodisi v domovini, v Avstriji ali pa v LR Madžarski, kamor se trenutno pripravljamo na izvršitev velike naloge. ■ Hale so stekle: Z lanskim letom smo pričeli pri TOZD gradbeni­ štvo Maribor z gradnjo montažnih industrijskih hal. Ker so potrebe investitorjev največje po razponih okrog 10 metrov, smo se najprej odločili za montažno halo z ravno kritino. Takšne smo zgradili proizvodne hale v Lenartu za Marles, za Almo na Studencih ter v Limbušu za Mar­ les. Ravno montažno halo smo že pričeli graditi še v Rušah za Metalplast. V letošnjem letu pa bomo zgradili še halo za Viator v Lendavi z 12 m in 18 m razpona, za Ledavo v Murski Soboti pa celo halo z 20 m raz­ ponom. Ker se pa potreba industrije ne konča pri halah z razponi do 20 m, smo osvojili proizvodnjo — ločno montažno halo z razponom 25 m. Trenutno gradimo ta­ ko halo v M. Soboti za KIK Pomurko, halo za Karo- serist v Mariboru ter halo za železokrivnico na Stu­ dencih, ki je naša lastna investicija. S tem smo res v zelo kratkem času pri industrijski gradnji napravili velik skok in se pridružili gradbenim podjetjem, ki so se s to vrsto gradnje začela baviti že mnogo' prej. IZ GLASILA KOLEKTIVA GIP »INGRAD« CELJE ■ Gradnja objektov v letu 1974: Naše podjetje gradi trenutno 57 objektov, od tega 31 prevzetih v letošnjem letu. Investitorjem je bilo predanih 18 objektov. Ne­ kateri od teh so: skladiščna hala za Tehnomercator, hladilnica pri klavnici Šentjur, jeklarna v Železarni Store, 106 stanovanjski blok Lava lb, 25-stanovanjski blok v Žalcu, stanovanjski blok A-4, terasasti blok v nizu C v Ljubljani in drugi. V letošnjem letu je bilo oddanih 327 stanovanj. V gradnji pa je trenutno okrog 800 stanovanj in sicer v Celju 391, v Žalcu 55, v Konjicah 44, Šentjurju 48 in Ljubljani 232 stanovanj. Poleg stanovanj gradi podjetje tudi samopostrež­ ne trgovine v Dramljah. Šoštanju in Šmartnem ob Paki, prizidek šole v Vojniku, telovadnici na Dobrni in v Laškem, proizvodno halo za Alpos v Šentjurju, halo za žično, halo za Tapetništvo, objekte v Železarni Štore in adaptacije v Papirnici v Radečah. Prišteti je treba še gradnjo mostu v Sevnici. Podjetje prehaja na nov sistem gradnje Outinord, ki zahteva manj gradbene delovne sile. ■ Predor Križni vrh uspešno premagan: Predor skozi hrib Križni vrh blizu Poljčan je bil posebna ovira pri elektrifikaciji železniške proge proti Mariboru. Treba je bilo odstraniti hrib nad predorom,i porušiti predor in napraviti oporne zidove. Vrednost gradbenih del je 8,500.000 din. Dela so se pričela v decembru lani in morajo biti končana v septembru letos. Rušenje oboka predora je bilo sprva predvideno tako, da bi namestili pomični opaž. Vlaki bi lahko sicer neovirano vozili, vendar bi tako rušenje trajalo več kot dva meseca. Prav zato se je vodstvo odločilo za rušenje predora z miniranjem. Vse delo smo skle­ nili opraviti v 24 urah. V tem času je bil zaprt ves promet po železniškem tiru. Dela na rušenju in pri odstranitvi ruševin pa so bila gotova v štirinajstih urah, tako da je prvi vlak peljal po progi že dvajset ur po rušenju. Rušenje 180 m dolgega predora z odvozom 2.600 kubičnih metrov ruševin je bila zahtevna naloga, še zlasti glede na kratko odmerjen čas. In končno — od­ stranitev hriba je terjala odvoz več kot 130.000 m3 ma­ teriala. Delo' je bilo uspešno opravljeno. S tem delom si je »Ingrad« pridobil pri investitorju veliko zaupa­ nje in si odprl možnost za izvajanje novih nalog. ■ Inas okna: Naš obrat Inas v Medlogu izdeluje betonska okna treh stalnih dimenzij: 120/100, 100/60 in 80/50. Okna so licenčni izdelek tovarne Assman iz Avstrije. Okvir okna je armiranobetonski, okovje je plastično, zastek­ litev je enojna. Okna pa so idealna za vgrajevanje v hlevih, industrijskih halah in skladiščih, v indiv. gradnji pa v kletnih in garažnih prostorih z dodatkom mreže iz luknjičaste pločevine. Obrat v Medlogu je eden izmed najbolj industri­ aliziranih in sam proces izdelave se približuje teko­ čemu traku. Okna, ozir. njih betonski del se izdeluje na vibracijski mizi iz drobno zrnatega betona MB 300. Grobi okvir se položi na paleto in takšen gre v vla­ žilno komoro, kjer okno stara 24 ur. Naslednji proces je zorenje oken. V komori s tuši se okno s pomočjo vode in vlage stara približno 5—7 dni. Tako v treh dneh okno pridobi takšno trdnost, da ga ponovno pa- letiziramo in odpeljemo na deponijo surovih oken, kjer počaka toliko časa, da dokončno dozori. V drugem delu obrata pa istočasno s proizvodnjo poteka proces kompletiranja oken. Tu okna opremi­ mo s plastiko in steklom, položimo v kartonske ovitke in tako pakirano okno je pripravljeno za prodajo. ■ Nova moderna železokrivnica: Novo železokrivnico smo zgradili na prostoru IGM v Medlogu. Že pri načrtovanju smo ugotovili, da bo­ mo morali zaradi pogojev dobave betonskega železa na jugoslovanskem trgu najti takšno rešitev, ki omo­ goča predelavo železa, dobavljenega v palicah (L -= 14 — 16 m) in v kolutih (0 6 do 0 1 6 ) teže do 400 kg. Ugotovili smo, da v Nemčiji in Avstriji dobavljajo betonsko železo izključno samo v palicah in je do­ bava v kolutih prepovedana. Mi pa dobivamo navadna betonsko železo od 0 6 do 0 16 v kolutih, ostale profile pa v palicah dolžine 14 m, včasih pa tudi enkrat zavrte ( 2X12 m). Jeklo iz ČBR pa dobivamo izključno v palicah. Tako smo tehnološki načrt novega obrata moi'ali prilagoditi navedenim pogojem in izkušnjam doseda­ njega dela. Ogledali smo si obrat firme »Erste Steiri­ sche Betoneisenbiegerei« v Gradcu in po vseh pridob­ ljenih ponudbah naročili opremo nemške tovarne »MUHR und Bender« ter italijanskih tovarn »OMES« iz strokovnih revij in časopisov MATERIALI I KONSTRUKCIJE — Beograd 1974, St. 6 Dr. B. J o v a n o v i č : Uticaj naponskih spregova u linearnoj teoriji savijanja tankih ploča. Str. 3—8. Ing. J. R a d o l o v i č : Deformacije i pomaci debelih kružnih cijevi. Str. 9—12. Dr. ing. S. B l e č i č , prof. univ.: Ispitivanje uticaj a osnovnih parametara režima hladnog valjanja ba­ karnog lima na anizotropiju njegove zatezne čvrs- stoče. Str. 13—23, 17 sl., 5 tab. Ing. F. S l i b e r : Uticaj zaostalih napona od savija­ nja limova kvaliteta Nioval 47 na deformabilnost i sigurnost tlačnih cevovoda. Str. 24—31, 5 sl., 2 tab. Bibliografija. Str. 32—35. Kongresi — Savetovanja — Simpozijumi — Kolokvi- jumi. Str. 35—40. NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1974, St. 6 Prof. ing. M. M a n o j l o v i č : Nove metode za preči­ šćavanje odpadlih voda. Str. 1—6, 2 sl. Ing. M. J a v o l i m e k i Ing. J. Ž i v k o v i c : Nova isku itva u odredjivanju pogodnosti glinene sirovi­ ne za proizvodnju lakog ekspandovanog agregata. Str. 6—10, 7 sl. Mgr. Ing. I. B a s o t o v : Prigušivanje kot nastavlje­ nih čeličnih konstrukcija. Str. 11—14, 6 sl. Ing. V. D u č i č : Hloridi u malteru kao aktivatori ubrzane korozije pocinkovanih cevi. Str. 14—16. Ing. J. K o v a l j o v : Raspodela naučno- tehničke in­ formacije po oblastima rada u gradjevinarstvu. str. 16—18, 1 tab. Prof. Ing. M. T r o j a n o v i č : Savremeni mo.tovi od armiranog i prednapregnutog betona Str. 19—20. Kalendar aktivnosti u okviru SGITJ za 1974. g. Str. 20—24. in »MEP«. Enostavnejšo opremo, kot so valjčne mize in vozovi, je izdelal naš strojno ključavničarski servis. Prepričani smo. da bo obrat zmogel proizvesti vse potrebne količine in vrste armature, saj je dimenzio­ niran za letni učinek 5000 ton, ki pa se lahko poveča z uvedbo več imen. ■ Zmernejša fluktuacija: Od skupnega števila 1712 zaposlenih konec junija 1794 je prišlo v prvem letošnjem polletju v GIP In-1 grad 337 delavcev, odšlo pa jih je 293. Lani je bilo koncem junija 1709 zaposlenih, v prvem polletju jih je prišlo 519. odšlo pa 405. Številčna primerjava z istim obdobjem 1973. leta kaže, da je letos prišlo 182 in odšlo 112 delavcev manj kot leta 1973 ob le neznatni spremembi števila zapos­ lenih. To letošnje, dosedaj nenavadno zmerno fluktu­ acijo, pri razmeroma zadostni ponudbi proizvodnih gradbenih delavcev — razen kvalificiranih — pojas-* njujemo z naslednjimi vplivi: — v zimskih mesecih so se lahko izvajala grad­ bena dela brez zastojev; — odšlo je manj gradbenih delavcev, po katerih ni več tolikšnega povpraševanja v inozemstvu. To jih sili k zaposlitvi »doma« in zmanjšuje možnost zbiranja; — zvišanje osnov in meril za delitev osebnih do­ hodkov ter dostopna cena prehrane odločilno vplivata na ustalitev. Bogdan M elihar U istom broju Tehnike: Dr. Ing. V. B u l a t , prof. univ.: Poslovni problemi — pristup i proces rešavanja. Tehnika 6/1974, str. 3—8, 3 sl. M. R u b i n s t e i n , prof. univ. prof. Los Angeles, USA: Vrednosti i rešavanje problema. Tehnika 6/1974, str. 8—13. M. V u č e l j i č : Diagram za odredjivanje procenta vlažnosti materiala. Tehnika 6/1974, str. 19—21. Mgr. Ing. J. T o d o r o v i č : Jedan predlog modela za projektiranje integracije. Organizacija rada 6/1974, str. 1—5. Ing. M. K l a r i n , asist, univ.: Ergonomija i odnos realne i životne sredine. Organizacija rada 6/1974, str. 6—8, 4 sl. Mgr. Dipl. ek. R. K n e ž e v i ć : Marketing informaci- oni sistem-preduslov efikasnog marketing planira­ nja. Organizacija rada 6/1974, 11—15, 8 tab. Prof. R. J o v i č i č : Obrazovanje zaposlenih i infor­ matika. Organizacija rada 6/1974, str. 16—19. IZGRADNJA, Beograd, 1974, št. 7 Mgr. Ing. S. S t e v a n o v i č : Oscilacije masivnih te­ melja pri proizvoljnom dinamičkom opterećenju. Str. 1—9, 4 sl. Ing. Č. V u j i č i č : Jedan primer fundiranja na šipo- vima gradjenim po postupku »Dijafragmi«. Str. 10 do 13, 5 sl. Ing. G. N e n a d i ć : Koeficijenti izvijanja i redukova- ni uporedni naponi za Čelike CN 24 i ČN 36 po novom standardu JUS C.B0.500/1970. Str. 14—17, 2 sl., 3 tab. Ing. M. D j o k o v i č : Izgradnja stambenog bloka 22 u Novom Beogradu. Str. 18—28, 14 sl. Dr. ing. D. M i l o v i č : Rezultati laboratorijskih ispi­ tivanja leatnih naslaga (II.). Str. 29—44, 49 sl. Ing. I. M l a d j e n o v i č : Od ideje do realizacije stra­ na (VI.). Str. 45—48, 6 sl. Ing. M. S t o j i č : Formiranje ukupnog prihoda OOUR. Str. 49—51, 1 sl., 1 tab. Projektovanje-Gradjenje- Objekti. Str. 52—55, 9 sl. Iz inostranih časopisa. Str. 55—56, 5 sl. Vesti i saopštenja. Str. 57. Pregled periodike i knjiga. Str. 58—60. GRADJEVINAR, Zagreb — 1974, št. 4 Ing. J. M u ž e vi č : IGH-OOUR Zavoda za ispitivanje materijala Rijeka — 10 godina rada. Str. 109—111, 4 si. Ing. D. K o v a č e c : Most preko Mrežice. Str. 112 do 115, 6 si. Ing. L. B a r b a r i č : Primjena vakuum kanalizacije. Str. 115—120, 6 si. S naših i inozemnih gradilišta. Str. 120—124, 11 si. Kratke vijesti. Str. 124—129, 2 si. Kongresi i sastanci. Str. 129—134. Iz inozemnih časopisa. Str. 135—139, 9 si. Bibliografija. Str. 139. Obavijesti. Str. 139—143. K N A S L O V N I S L I K I OBJEKT: Restavracija pri postaji »D« na Kaninu, na visini 2202 m INVESTITOR: Alpski turistični center — Bovec PROJEKTANT: dipl. ing. arh. Janez LAJOVIC, AB Arhitektni biro Ljubljana IZVAJALEC: SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE HRASTNIK Restavracija pri gornji postaji kaninske žičnice na višini nad 2202 m je bila v bližnji preteklosti po vsej verjetnosti najvišje gradbišče v Jugoslaviji. Za Splošno gradbeno podjetje Hrastnik je bila brez dvoma drzna odločitev prevzeti tako zahtevno gradnjo, oddaljeno od sedeža podjetja, na veliki nadmorski vi­ šini, na terenu, kjer so izredno težki pogoji (goli ka­ men, brez osnovnih komunikacijskih sredstev, brez vo­ de, delavci izpostavljeni pogostim hitrim vremenskim spremembam). Pozabiti ne smemo, da je področje okrog Kanina med najbogatejšimi s snežnimi padavinami. Restavracija na Kaninu ima 283 sedežev, moderno kuhinjo, sobe s 36 ležišči, prostore za personal, ambu­ lantni prostor, garaže za teptalce snega, sanitarije, na­ prave za čiščenje vode, veliko razgledno teraso, televi­ zijski stolp. Neto površina vseh prostorov znaša 1365 kvadratnih metrov, razgledna terasa pa ima 719 m» Objekt je zgrajen iz litega betona in železa, stene so obložene z »Velox« ploščami. Vgrajenih je blizu DOKUMENTACIJA ZA GRADJEVINARSTVO I ARHITEKTURU — Beograd 1974, št. 254 ILG — 567 Proizvodnja u gradjevinarstvu do kraja marta 1974. g., 4 str. ILG — 568 Proizvodnja u industriji gradjevinskog materijala do kraja marta 1974. g., 4 str. ILG — 569 Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u januaru 1974. g., 2 str. ILG — 570 Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u februaru 1974. g., 2 str. ILG — 571 Lični dohoci u gradjevinarstvu i ostalim oblastima privrede u martu 1974. g., 2 str. ILG — 572 Stambena izgradnja u društvenom sektoru u prvom tromesečju 1974. g., 2 str. DGA — 1295 Primena metode parne korelacije u ana­ lizi troškova gradjevinskih radova, 44 str. DGA — 1296 Zaštita mehanizacije i industrijskih ob­ jekata od atmosferskog elektriciteta, 8 str. KIG — 159 Klasifikovani indikatori za gradjevinar- stvo (od r. br. 311 do r. br. 402 — prikazi članaka iz jugosl. i stranih stručnih časopisa), 24 str. TKD — 249 Prosečna prodajna cena proizvod jača gradjevinskog materijala za teritoriju SFRJ u ma­ ju 1972, 1974, 1973 godine, 10 str. Ing. a . s. 1000 m3 betona in 1101 armature. Za gradnjo je bilo potrebno ročno izkopati 5000 m3 skale VI. kategorije. Na gradbišču je bio poprečno zaposlenih 40 de­ lavcev. Posebno zahtevni pri gradnji so bili transporti iz Bovca do gradbišča. Material so delavci transportirali deloma po skoro 6 km dolgi tovorni žičnici, deloma s helikopterjem. Konfiguracija in hitra sprememba vre­ mena sta žal povzročili tudi zrušitev enega helikopterja in dveh človeških življenj. Prvi temelji so bili zabetonirani 28. 7. 1973. Zadnja, IV. plošča je bila zabetonirana 28. novembra 1973, nato so sledila ostala dela. Delavci so kljub hudi zimi ves čas vztrajali na gradbišču, od tega več kot mesec dni popolnoma od­ rezani od ostalega sveta. Stanovanjske barake so bile v tem času v celoti zasute s snegom, ki ga je bilo 5—6 m. Sicer so pa delavci v normalnih razmerah po- potrebovali 3—4 ure napornega dela in hoje, da so pri­ speli iz doline na gradbišče. Ta situacija se je znatno izboljšala, ko je v drugi polovici decembra stekla gondolska žičnica. Ta je omo­ gočila znatno izboljšanje stanovanjskih razmer, pre­ hrane, higiene — skratka, vzpostavljena je bila zveza s svetom. Kljub vsem težavam je bila restavracija na Kaninu zgrajena od poletja 1973 do aprila letos do take faze, da je bil objekt lahko predan v uporabo. INFORMACIJE «• Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XV 10 Serija: RAZISKAVE OKTOBER 1974 Potresi, posledica miniranj Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani že vrsto let izvaja meritve potresnih sunkov, ki nastajajo v času miniranj ali iz kakšnih drugih vzro­ kov. Na podlagi meritev izdeluje študije o vplivih teh potresnih sunkov na sosednje gradbene objekte, poda­ ja mnenja in predloge o optimalnih pogojih in meto­ dah dela za zmanjšanje teh efektov. Z željo, da bi nekoliko bolj seznanili in razširili krog zainteresiranih, bomo skušali kratko in brez teoJ retičnih izvajanj prikazati mehanizem dogajanj, pogoje in vzroke potresov, način meritev in nekaj predlogov za njihovo zmanjšanje. Tokrat se bomo omejili le na potrese, povzročene zaradi miniranj, ki so tudi naj po­ gostejši. Mnenja smo, da je danes, ko se izvajajo miniranja tudi v bližini naseljenih področij, dokaj interesantno seznaniti širši krog strokovnjakov v gradbeni operativi o pogojih in dejstvih, na katere morajo biti pozorni, kolikor se v tehnološkem procesu odločijo za takšno metodo dela. Dati želimo skromen prispevek k zmanjšanju po­ škodb, ki nastajajo kot posledica miniranj in obratno k maksimalnemu izkoriščanju energije, akumulirane v razstrelivu, in s tem k povečanju produktivnosti dela. Ljudje v operativi so pogosto v dilemi zaradi mi­ niranja. Nekateri so preveč drzni in dovoljujejo mini­ ranja s prevelikimi količinami razstreliva, kar pusti lahko hude posledice; drugi zopet preveč boječi in se raje odločajo za drugačen, večinoma dražji način dela. Končno pa se pogosto pojavljajo še prebivalci in last­ niki hiš v bližini kraja miniranj, ki pa pogosto želijo prikazati poškodbe na hišah in objektih kot posledico miniranja, čeprav to ni bilo. Prav zaradi tega prihaja pogosto do sporov, ki končujejo največkrat tudi na so­ dišču. ZNAČILNOSTI POTRESOV Osnovna karakteristika eksplozije je ta, da se v zelo kratkem času. ki traja običajno le 0,002 sekunde, spro­ sti zelo velika energija. Pri tem nastajajo veliki pri­ tiski (do 200.000 kp/cm2) in visoke temperature (do 6.000® C). Največji del te energije se porabi za droblje­ nje bližnje okolice, v kateri je bilo nameščeno raz­ strelivo. Manjši del energije se pa širi v obliki elastič­ nih valov na večjo ali manjšo razdaljo od epicentra. Ta sproščena energija povzroča torej v neposredni bli­ žini razstreliva deformacije, ki presegajo nekajkrat mejo elastičnosti materiala, v katerem se razstrelivo nahaja, zato se material zdrobi in poruši. V nekoliko večji razdalji — na meji elastičnosti materiala, nasta­ jajo le razpoke. Vpliv sprostitve energije na še večjih razdaljah pa povzroča le premikanje delcev tal, ki se pa po prenehanju delovanja povrnejo zopet v prvotno stanje brez trajnih sprememb. To območje imenujemo torej potresno območje. Potresi, nastali ob eksploziji razstreliva, se le malo razlikujejo od zemeljskih potresov, ki nastajajo kot posledica sprostitve gorotvornih sil. Razlike so le v energiji, trajanju in frekvenci. Močnejši zemeljski po­ tresi imajo energijo v epicentru 1025—1033 ergov, kar odgovarja eksploziji lO12—1015 kp razstreliva. Razlika v energiji se zaradi tega odraža v radiju delovanja, ki je pri zemeljskih potresih običajno nekaj sto metrov. Trajanje zemeljskih potresov se giblje med 0,5 do 5 sekundami. Čas delovanja potresa zaradi miniranja pa traja le 0,002 do 0,25 sekund. Ugotovljena je bila tudi razlika v frekvencah. Frekvence pri zemeljskih potresih dosežejo vrednosti I. — področje drobljenja II. — področje razpok III. — potresno področje tudi do 100 Hz, medtem pa so izmerili naj pogostejše frekvence pri potresih zaradi miniranj med 5 in 50 Hz. V bistvu so potresi dušena sinusna nihanja. Razlikujemo dve vrsti potresnih valov: prostor» ninske in površinske. Prostorninski valovi pa so zopet sestavljeni iz: — longitudinalnih ali vzdolžnih valov, pri katerih oscilirajo delci v smeri razprostiranja valovanja in transverzalnih ali prečnih, pri katerih oscilirajo delci pravokotno na smer razprostiranja. Površinski valovi pa se širijo po površini in nasta­ jajo predvsem zaradi spremembe volumna tal, ki jo povzročajo longitudinalni valovi. Hitrost širjenja površinskih potresnih valov skozi zemeljske plasti je predvsem odvisna od moči izvora povzročitelja teh valov in karakteristike tal. Vsako valovanje slabi z razdaljo od izvora povzročitelja za­ radi absorbcije v neidealnem mediju. Čvrste in kom­ paktne kamenine prenašajo valovanje mnogo boljše,1 medtem pa prihaja pri prehodu valov skozi slabovezne zemljine ali pesek do večjih energetskih izgub zaradi trenja med delci. Tudi frekvenca potresnega valovanja predstavlja važen faktor pri delovanju le-teh na neki objekt. Z večanjem frekvence se stopnjujejo* tudi vibracije ob­ jekta. Maksimalna sila. ki deluje na neki objekt pa je tudi proporcionalna frekvenci. Razmerje med valovno dolžino in dimenzijami ob­ jekta predstavlja tudi važno vlogo. Če so namreč va­ lovne dolžine mnogo večje od dimenzij objekta, tedaj bo objekt nihal kot celota in je verjetnost poškodb manjša. V primeru pa, ko so valovne dolžine manjše; ko nastajajo razlike v premikanju med dvema točka­ ma objekta, nastopajo dodatne napetosti v objektu, ki povzročajo lahko trajne deformacije ali porušitve. Vsak objekt predstavlja dokaj zapleten sistem. Pri de­ lovanju sile na ta objekt, ki se pa spreminja v času delovanja, se tudi v samem objektu pojavljajo osci­ lacije in z njimi različne napetosti. Če ta sila ni veli­ ka, ostajajo napetosti v mejah elastičnosti, v nasprot­ nem primeru, ko je ta sila večja, prihaja do deforma­ cij. Nevarnost pa se poveča, če obstajajo v samem ob­ jektu že napetosti, kar ni redek primer, saj opažamo pogosto nastajanje razpok, ne da bi bil temu vzrok potres. V takem primeru bodo nastale deformacije ob- A jekta tudi. v primeru, ko bo potresni sunek sorazmer­ no blag in v normalnih pogojih ne bi povzročil nobenih poškodb. Doslej smo obravnavali širjenje potresov v homo­ genih tleh. V naravi pa obstaja nešteto razpok, prelo­ mov in podobno, kar vsekakor močno vpliva na karak­ ter valovanja. Že iz te kratke razlage lahko zaključujemo, da je kompleksnost pojavov valovanja dokaj zapletena in se ne da posplošiti, temveč moramo analizirati vsak pri­ mer posebej. VPLIVNI FAKTORJI NA SEIZMIČNI EFEKT EKSPLOZIJE Na seizmični efekt eksplozije razstreliva vpliva: 1. Sestava in seizmične karakteristike tal. 2. Metoda miniranja in količine uporabljenega razstreliva. 3. Vrsta in način gradnje objektov. 4. Razdalja: objektov od epicentra eksplozije in še nekateri drugi manj pomembni faktorji. Prav gotovo je karakteristika tal eden najvažnej­ ših faktorjev. V empiričnih formulah o izračunavanju potresov se izraža običajno v obliki različnih koefici­ entov. Vendar pa je način ugotavljanja intenzitete po­ tresnih efektov zgolj z uporabo empiričnih formul lahko usoden. Zanesljivo lahko ugotovimo pravilne koeficiente karakteristik tal le s pomočjo instrumen­ talnih meritev. Tudi metoda miniranja lahko bistveno vpliva na intenziteto teh objektov. Predvsem z uporabo miUse- kundnih zakasnitev posameznih min ali skupin min lahko zelo omilimo posledice potresnih efektov. Dolo­ čitev milisekundnega intervala je prav tako* nazanes- Ijivejša s pomočjo instrumentalnih meritev. V stro­ kovni literaturi obstajajo sicer empirične formule za določitev tega intervala, vendar pa je takšen način do­ kaj tvegan. Z instrumentalnimi meritvami je mogoče ugotoviti najprimernejši interval in v idealnem slu­ čaju govorimo o t. im. »antiseizmičnem miniranju«, pri katerem je interferenca valov skoraj popolna. Količine uporabljenega razstreliva pri miniranju in z njo sprostitev energije, ki poleg rušenja, kot osnovnega namena, bistveno vpliva na stopnjo po­ tresa. Govorili smo že, da se energija izgublja zaradi ab­ sorbcije z razdaljo od epicentra. Pa tudi način gradnje objektov smo že omenili. m m OCENJEVANJE POTRESNIH EFEKTOV BREZ INSTRUMENTALNIH MERITEV Na podlagi dolgoletnih študijev in opazovanj vpli­ va potresnih učinkov na gradbene in druge objekte je cela vrsta avtorjev predlagala različne formule za iz- r — valovna dolžina A — amplituda ra ču n a va n je tega vp liva . N a ved im o jih le n e k a j: L eet, G randell, L a n ge fors , K ih lstrom , M ed v ed ov , G enschel. K och , K ö h le r in drugi. R ezu ltati iz n jih o v ih fo rm u l n am d a je jo le p r ib liž ­ ne in zgolj o r ien ta c ijsk e pod atk e . N eza n es ljivost teh p od a tk ov se izraža tu d i v p re ce jšn jih razlik ah m ed re ­ zu ltati fo rm u l posam ezn ih a v to r je v . P rev id n ost m ora b iti prisotna zlasti za p rim ere, ko se v n ek em o b m o č ju iz v a ja jo m in ira n ja p rv ič , ali p a tam , k je r so m inerska d ela izredno delikatna. K o t je b ilo že om en jen o , so iz v a ja n ja instrum ent ta ln ih m eritev garant, da nas em p ir ičn e fo rm u le ne z a v ed e jo na n ap ačn o pot. V n a d a lje v a n ju si b om o og led a li le n ek aj n a jo b i­ ča jn e jš ih m etod izraču n av a n ja varn ostn ih ra zd a lj: T a b e la 3: Kvaliteta zemljišča Teren Skala , k om p ak tn a 0,5 S k a la z razp ok am i 0,7 R a zp ok a n a kam n ina (lapor, peščen jak , sadra) 0,8 K on g lom era t, k om p a k ten 0,9 P eščen in g lin en teren s p od zem n o vod o v o d o v g lob in i n ad 10 m 1,0 eščen in g lin en teren s p od zem n o v o d o v g lob in i 5— 10 m 1,2 P eščen in g lin ov it teren s p od zem n o v o d o na g lob in i m an j k o t 5 m 1,4 M o čv ir je , šota 1,8 a) S. V . M E D V E D E V : T a izh a ja iz d e js tv a , da je k in etičn a en erg ija p ro ­ porcion a ln a k va d ratu h itrosti. Z ara d i tega u p ošteva le to k ot n a ja d ek v a tn e jš i param eter za o ce n o m ak sim al­ n o d o v o lje n e osc ila cije . V n orm a ln ih p o g o jih im a b i-1 stven p om en on a h itrost o scila cij, k i izzove potres VI. d o IX . stop n je p o pred ložen i skali p o tre so v (tabela 4). V tem in terva lu b o d o za n es ljiv o n a sta ja le p ošk od be na ob jek tih . H itrost osc ila c ij v tem p r im eru je ok rog 10 cm /sek . V en d a r pa lah k o p o v ro č i p ošk od b e potres, katzerega h itrost oscila cij je m ed 2— 3 cm /sek , če so m in ira n ja pogosta . Z a slabo g ra jen e o b je k te p r ih a ja do p ošk od b že m n og o p re j, p og osto že p r i IV . s top n ji p o ­ tresne skale. P ro fe so r M ed v e d e v je p red lož il n a s led n jo fo rm u lo za a p rok sim ativn i izračun varn e ra zd a lje : r = K z . K g . K b . R redl Y C ~ pri čem er p om en i: r = va rn a ra zd a lja v m K z , K g, K b = k oe fic ien ti, g le j ta b e le 1, 2, 3 R red = red u ciran a ra zd a lja d e fin ira n a k ot R,.,;d = r 3 v c C = k o lič in a razstreliva v kp. T a b e la 1 : Koeficient stanja objektov Gradbeno stanje Stopnja “ zstavb skale z a d o v o ljiv o 6 1 lahn o p ošk od ov a n o 5 1,6 narušeno 4 2,5 T a b e la 2: Koeficient metode miniranja Metoda m iniranja P ogo ji m inerskih del Ks T renutno P ov rš in sk i k op 1 R u dn ik 0,72 Izb o j n o m in ira n je (enkratno) 0,91 M iliseku nd na P ov rš in sk i k op 0,8 zakasn itev R u dn ik 0,63 (brez seizm ičn ih Izb o jn o m in ira n je m eritev ) (enkratno) 0.83 T abela 4: Karakteristike potresov Potresna Karakteristika Vcm /sek V cm /sek red V < 0 ,2 V < 0 ,2 100 stopnia 1 P otres se opaža sam o z instru ­ m en ti 2 O paža se v p osa ­ m ezn ih prim erih v času p op o ln e tišine 3 O b ču tijo ga posa­ m ezn ik i in on i, k i so ob v eščen i o m i­ n ira n ju 0,4— 0,8 4 O b ču tijo ga m n ogi, žv en k et ok en sk ih stekel 5 O dletava apneni be lež , pošk od be p ošk od ov a n ih stavb 6 T a n k e razp ok e v om etu p ošk od be s labo gra jen ih stavb 7 P o šk o d o v a n je d o ­ b r o gra jen ih stavb, razp ok e v om etu, od p a d a n je om eta, tan ke razp ok e v z id ov ju , razp oke n a pečeh in d im ­ n ik ih 6,0— 12,0 10,0— 20,0 6,3— 10 8 P om em b n e p ošk od be stavb , razp ok e na n osilc ih in z id o v ­ ju , v e lik e razp ok e na p red e ln ih z id o ­ v ih , ru šen je d im ­ n ik ov , odp a d a n je om etov 12,0— 24,0 20,0—40,0 4,0— 6,3 9 R u šen je stavb , v e ­ lik e razp ok e v z i­ d o v ju , šp ra n je v z id ov ih , ru šen je p osam ezn ih z id ov 24.0— 48.0 40.0— 80,0 2,5— 4,0 10 V e lik a ru šen ja in ru šen je stavb V > 4 3 ,0 V > 8 0 ,0 2,5 0,2-41,4 0,3— 0,6 63— 100 0,6— 1,2 40— 63 0,8— 1,5 1,2— 2,5 25— 40 1,5— 3,0 2,5— 5,0 16— 25 3.0— 6.0 5,0— 10,0 10— 16 1 R red je pod an v ta b e li 4 za tla sredn je kvalitete. Pri s la b o vezan ih ze m ljin a h je treba le tega p ov eča ti za 40 m ed tem pa p r i skalnatih tleh zm an jša ti za 30 °/o. Primer I: O cen iti 'je treba n eva rn o ra zd a ljo pri u p ora b i 1280 kp razstreliva v čvrstem apnencu b rez vod e. S tavbe v o k o lic i so d o b r o gra jen e in lahko p o ocen ah v z d rž ijo V I. stop n jo potresa . M in ira se z m ilisek u n d- n im i zakasniln iki. 3 ___ r = 1 .0 ,8 • 0,7 . 11,20 1/1280 = 68,5 m Primer II: K olik šn a m aksim alna k oličin a razstreliva se lahko u p ora b lja p r i istočasn em a k tiv ira n ju z m ilisek un đn im i deton a torji v n ek i stavb i, pri kateri se n ah a ja v ra z­ d a lji 1,6 m ob jek t, k a tereg a m oram o varovati. D o v o ­ ljen a je IV. potresna stop n ja . V tleh je kon glom erat. C = 1 , 6 __ 1 .0 ,8 .0 ,9 .3 5 0.255 kp b) N em ški g e o fiz ik iz Jene G en sch el p red la ga za o ce n je v a n je n ev a rn ih k o lič in razstreliva n a s led n jo fo rm u lo : r ;>7 l 2/3 pri čem er p om en i: R = n eva rn a ra zd a lja v m L = k oličin a ra zstre liv a v k p T a en ostavn a fo rm u la , ki j o u p o ra b lja jo v N D R in M adžarskem k ot o s n o v o za za k on ske predp ise p r i d o ­ lo ča n ju n ev a rn ih ra zd a lj p r i m in iran ju , se la h k o izdela v ob lik i ta b e le , k e r ra zen k o lič in e razstreliva n e u p o ­ števa n oben ega d ru g eg a fa k tor ja . V e lja p r i n a s le d n jih p o g o jih : 1. Z a u p o ra b lje n e k o lič in e razstreliva (L) m oram o u p o šte v a t i: a) C e lo tn o k o lič in o ra zstre liva pri trenu tn em akti­ v iran ju . b) N a jv e č je p o ln je n je p osam ezn e stop n je zakas­ n itv e p r i a k tiv ira n ju z zakasn itvam i. 2. Č e s e p os ta v i zn a k en akosti pri R , p om en i to varn o ra zd a ljo , p r i k a teri k o ličn a p o ln itve L ne sm e b iti p rek oračen a . 3. P ri d an em ra zm e r ju m ed d in R se m ora raz­ da lja R m ed in 1000 m še p otrd iti z m er jen ji. 4. P rog n oza v e l ja za vse stavbe, gra jen e iz trad i­ cion a ln ega gra d iva (op ek e , b lok i, p lošče). N jih o v o sta­ n je je s red n je d o b ro , to re j n e n a jb o ljše . P red a lčn e k on stru k c ije so n e k o lik o ob ču tljiv e jše , m od ern e arm i­ ran o b eton sk e in le sen e stavbe pa m anj o b ču t ljiv e na potrese. c) A m eriča n i iz h a ja jo iz o sn ov n e fo rm u le : , K X j/E" d P ri čem er p o m e n i: A = m a k sim a ln a am plituda inch k = konstanta, od v isn a od tal E = teža razstre liva (pounds) d = razd a lja v (ft) Č e pri m eritv a h u g o to v ijo fre k v e n co f je m og oče izračunati m ak sim aln i p osp ešek a, k i je : a = 4 . j i2 . f2 . A S p oz n a v a n jem gostote tal E v lb , se da izračunati n a jv e č ja sila iz fo rm u le E F = 4 . j i '2 . P . A X — g in n ad a lje m ak sim aln a K in etičn a en erg ija (KE) E . v 2 E K E = ----------= 2 j i - . f 2 . A 2 X — 2 . g g K je r je m ak sim alna h itrost d e lca : v = 2VrfA V Z D A so že 1947 izdali predpise , k i d o lo ča jo m a k ­ sim alne o s c ila c ije p r i grad ben ih o b jek tih , izražene so z am p litu do in frek v en co . T abela št. 5 1 (Hz) 10 20 30 40 50 00 A (m m ) 0.775 0.388 0.259 0.193 0.152 0.130 C ran dell j e u v ed e l tudi en ergetsk i k oe fic ien t, k i je d e fin ira n z : K e = 1.72 f 2 . A 2 ali a2 K e = 10.8— f 2 P ri čem er pom en i: A = a m p litu d a pom ik a (m m ) a = p osp ešek (m m /sek 2) f = fre k v e n c a (Hz) Če ta en ergetsk i k oe fic ien t izrazim o s p o m o č jo h itrosti o s c ila c ij (v) in p retvorim o angleške m ere v m etričn i sistem , ted a j d ob im o : K e = 0.043 v 2 D oločen e so tri zon e in sicer: K e> 6 N eva rn e zon e za ob je k te K e = 3— 6 Z o n e p rev id n osti K e< 3 Z on a varn osti d) V N em čiji se u p ora b lja p red v sem tabela p o ­ škodb . k i j o je p od a l K ö h le r v n asled n ji ob lik i: T a b e la št. 5 Hitrost oscilacij m m /sek Pričakovane poškodbe 0 . . . 5 P ošk od be ze lo n everje tn e 5 . . . 10 P ošk od be n e v er je tn e 10 . . . 50 P ošk od be v e r je tn e 50 P ošk od be ze lo v er je tn e K och p a je u v ed e l za m erilo log a ritm ičn o potresn o m ero S im en ov a n o tu d i v ib ra r : K s = 101gK ; P ri čem er pom en i: K ~ 4 . tj2 . f . v 2 K 3 ■•= 0.1 cm 2/ss K = m oč oscila cij v = h itrost osc ila c ij f = frek ven ca Z a u g o ta v lja n je v p liv a m in ersk ih d e l v b liž in i o b ­ je k to v pred laga K o ch n as led n jo fo rm u lo : l r P ri čem er p om en i: v = h itrost o s c ila c ij v m m /'sek r = razd a lja d o ob jek ta v m L = k oličin a razstre liva v kp k = h rib in sk i fak tor H rib insk i fa k to r k se d o lo č i z m er itv a m i in v e lja potem za m in ira n ja na d o ločen em p o d ro č ju . Iz teh in še dru gih fo rm u l la h k o sk lepam o, da so si razn i a v to r ji ze lo neenotn i v p rog n oza h in v e l ja jo p red vsem za n jih o v e d om ovin e . Z a ra d i interesantnosti b om o n av ed li p reg led d o v o lje n ih h itrosti o scila cij, ki jih p o d a ja jo n ek ateri a v to r ji: A v t o r T a b e la št. 6 ob jekt vc m /s e k S adovsk i L angefors S tavbe 1 0 — 1 4 C randell in dr. B arkan S tan ovan jsk a p o s lo p ja 5 PEU G radben i in in d u strijsk i Z S S R o b jek ti 2 — 5 Institut V N IM I P od zem eljsk a d e lov išča 2 .5 — 3 S A D (N ew Jersey ) — 4r - 9 M orris Stavbe, o b jek ti 0 .5 — 2 .5 C randell L esen e stavbe 8 .7 5 T u d i zg orn ja tabela je d ok az v eč , da se pri o c e ­ n je v a n ju n e sm em o p oslu ževati šab lonsk ih p r im er­ ja n j, te m v e č m oram o ved eti, da so k r ite r iji od v isn i o d ce le v rste m ed seb o jn o v p liv a jo č ih fa k to r je v , k i se pa sp re m in ja jo od p rim era d o prim era . T a m ed seb o jn a o d v isn ost p a se la h k o o b je k t iv n o d o lo č i le na osn ov i in stru m en ta ln ih m eritev . In teresantno je tudi to, da č lo v e šk i organ izem za ­ zna v ib r a c ije že pri am p litu d i 0.015 m m , katera pa j e za p o šk o d b e na o b je k t ih n epom em bna. O d tod izh a ja jo tu d i š tev iln e rea k cije in p r itožb e lju d i ob m in iran jih . T u d i to je eden od v z rok ov , da je izv a ja n je in stru ­ m en ta ln ih m eritev ze lo koristno , k er se s tem a v to ­ m a tičn o od k la n ja ta su b jek tiv n i faktor. INSTRUMENTALNE MERITVE P rin c ip d e lo v a n ja in stru m en tov je takšen , da sp re ­ m in ja n eelek tričn e param etre (v ib ra c ije ) v e lek trične (napetost a li tok). T a k šen in stru m en t se im en u je p re ­ tv orn ik v ib ra c ij in ga n am estim o na ob jek t , na k a te ­ rem že lim o spoznavati potresne efekte . T a p retvorn ik v ib ra c ij je p osred n o ali n ep osred n o p ov ezan z reg i- stra tor jem , katerega n aloga je . da zabeleži sp re je te p o ­ d a tk e na fo tog ra fsk i pap ir ali k a k o drugače. T i p o d a t­ k i se s p o m o č jo p retv orb en ih fa k to r je v p rera ču n a jo v za p re so jo potreb n e elem ente v ib ra c ij (hitrost, fr e k ­ v e n co , prem ik , pospešek). N a ta n ačin je m o g o če o b ­ je k t iv n o in k on kretn o p reso ja ti o in tenziteti potresov , p ov zro če n ih z m in iran jem . V prak si se ob iča jn o izv a ja v e č m eritev na ra z lič ­ n ih m estih in na p od la g i d o b lje n ih rezu ltatov sk lepa n a m ožn ost p ošk od b na ob jek tih . Istočasn o pa je mo-< g o če z d o k a jšn jo z a n e s ljiv o s t jo k orig ira ti k o lič in e ra z­ stre liva p r i m in ira n jih in tudi na pod lag i več ih o p a ­ zov an j z različn im i m ilisek u n d n im i in terva li d o lo č iti n a jp r im ern e jš i m ilisek un dn i in terva l, tore j takšen, ki b o p o v z ro č il n a jm a n jš i potres. P od a tk i instrum entaln ih m er itev se pa u p o ra b lja jo na sod iščih v prim erih sp o ro v k ot dok azn i m ateria l. D anes je na tržišču že ce la vrsta prim ern ih in stru ­ m en tov za o p r a v lja n je takšn ih m eritev . N a slikah p r i­ k a zu jem o le en takšen k om p le t in stru m en tov : Slika 4 Primer: P ri izv a ja n ju in stru m en ta ln ih m eritev je b ilo m i­ n iran o s 749 kp ra zstre liv a razm eščenega v 9 m insk ih vrtin ah in v s ta v lje n i m ilise k u n d a m i zakasnilei. M e­ ritv e so b ile izv ršen e n a ra zd a lji 144 m. M eritve so p ok a za le n a s led n je vred n osti: A (m ikr.) f (H ,) R ad ia ln a k om p on en ta 4.9 29 V ertik a ln a k om p on en ta 6.3 48 T an gen cia ln a k om p on en ta 8.3 25 Izraču n an a je b ila totalna k om p on en ta o s c i la c i j : v t o t = 1 .0 6 cm /sek V ib n ar : S = 38.7 E nergetsk i k o e fic ie n t : Ek =0 .0171 m 2/sek 2 (C randell) Iz teh p o d a tk o v je m og oče za k lju čiti, da je m in i­ ra n je p o v z r o č ilo IV . jak ostn o s top n jo , k i n i m og la p o v zro č it i p ošk od b na ob sto je č ih ob jek tih . M erjen i rezu ltati so razv idn i iz priložen ega d ia ­ gram a m eritev . ELEKTROINSTALACIJSKI VOZEL EIV 2400 »DONIT« je kot proizvajalec različnih plastičnih mas za gradbeništvo prisluhnil potrebam po novih re­ šitvah tudi pri elektroinstalacijskih elementih in razvil elektroinstalacijski vozel EIV 2400 v poliestrskem ohišju. EIV 2400 je elektroinstalacijski element, namenjen predvsem za blokovno gradnjo in združuje v ohišju, ki je iz armiranega poliestra vertikalne (dvižne) vode v obliki zbiralk, merilno in zaščitno opremo. Novost je v tem, da je ohišje izkoriščeno za dve funkciji; služi za vodenje zbiralk in namestitev celotne opreme. Zbiralke so ulite na hrbtni strani ohišja, ki je iz armirane negorljive poliestrske smole in raz­ deljeno na štiri prekate za vgraditev glavnih varo­ valk, električnih števcev, varovalk tokokrogov in dru­ ge opreme po naročilu. Izvedbe so za montažo v steno ali na steno. Z EIV 2400 dosežemo naslednje: — koncentracija enega dela elektroinstalacij v ob­ jektu na enem mestu KEM IČNA INDUSTRIJA D C N I T M E D V O D E TELEFON 71106 TELEX 31365 — industrijska proizvodnja, ki zagotavlja preciznost in kvaliteto — skrajšanje montažnih del na gradbišču — tipizacija — določene ekonomske prednosti Razpored, obseg in vrsta vgrajene opreme so lahko tudi po naročilu, seveda v mejah, ki jih dovoljuje velikost ohišja. EIV 2400 je namenjen predvsem za stanovanjsko gradnjo, vendar tehnologija izdelave omogoča tudi izvedbe za objekte družbenega stan­ darda in druge objekte. V proizvodnem programu imamo tudi razdelilne omarice iz armiranega negorljivega poliestra z istim profilom ohišja, kot je EIV 2400. Celotno ohišje je iz izolirnega materiala. Vrata so kaširana s tapetami. Asortiment tipov razdelilnih omaric je izbran tako, da zadovolji vse variante, ki se pojavijo pri izvedbi elektroinstalacij v individualni in blokovni gradnji. enterplast material prihodnosti •V« > v . '.V i i EN TERPLAST* je sod obn a , tra jn a in h ig ien sk a o b lo g a n o tra n jih in zu n an jih z id o v , s tro p o v in n ad strešn ic v vseh v rs ta h ja v n ih in sta n ov a n jsk ih o b je k ­ to v . E N T E R P L A S T je od p oren p ro ti u d a r­ ce m in sprem em b a m tem peratu re , p r o ­ iz v a ja p a se v v e č n ian sah im ita c ije le sa in v d ru g ih pasteln ih b a rv a h . E N T E R P L A S T sistem v k lju č u je tudi v e z n e e lem en te za iz v a ja n je n o tra n jih in zu n a n jih v o g a lo v in z a k lju čn ih ro ­ b o v , k i m on tažo o la jša jo , d a jo la h k o iz v e d e tu d i am ater. L._________________ 60___________________ _ y 7