ueije - sKiaaisce D-Per III 19/1971 1119710588,7 J \>k>LKN COBISS 1 LETO VII. ŠT. 7 + CELJE, JULIJ 1971 GLASILO KOLEKTIVA Poročilo z mednarodne razstave pekovske opreme IBA 1971 v Berlinu Mednarodne razstave pekovske in slaščičarske opreme IBA — 1971 (Internationale Backerei Faichaus-steEung) v Berlinu so se poleg mene udeležili še ing. Stepišnik Edi, tehnolog za pekarne in direktorja pekarne in slaščičarne »ROGLA« Slov. Konjice in pekarne Rogaška Slatina. Namen in naloga obiska sta bila spoznati se z uspehi in dosežki v tehnologiji in strojni opremi na področju pekarstva v Nemčiji, kot v svetu. Najina pozornost in interes sta bila še posebno v seznanjanju, kontaktiranju z izdelovalci opreme, ki bi bila interesantna, da jo uvedemo med opremo naših obstoječih pekarn, seveda pa tudi za strojno opremo bodoče pekarne. Za ogled razstave smo imeli na razpolago samo dva dneva, kar je zadoščalo le za ogled številne opreme, medtem ko se različnih demonstracij in simpozijev, ki so se vrstili po umiku v dneh sejima, nismo mogli udeležiti. Zdi se mi primerno, da napišem par besed o razvoju te mednarodne razstave. Letošnja razstava je že v času od leta 1874, ko je takratna nemška pekovska industrija pripravila prvo razstavo pekarstva v Berlinu. V letu 1949 je bila v Kalinu prva tovrstna povojna razstava, sledile so ši 1952. leta v Stuttgartu, 1955. leta v Hamburgu, 1958. leta v Muntihmu, leta 1961 v Franckfur-tu, leta 1964 v Dortmundu, leta 1968 v Stuttgartu. IBA 1971 v Berlinu je že osma mednarodna strokovna pekovska razstava v povojnem času, ki se prireja vsako tretje leto. Po številu razstavljalcev, številni in pestri opremi, je letošnja prireditev iprerastiia vse dosedanje, čeprav je število razstavljalcev zaradi težje pristopnositi oziroma tranzitna preko Vzhodne Nemčije in carinskih problemov, bilo nekoliko manjše. Skupnega razstavnega prostora je bilo 62 tisoč m2 s steklenimi paviljoni. Razstavljalo je preko 300 razstav-Ijalcev iz 13 držav, od tega preko ene tretine nemških. Vse to dokazuje, da je ta prireditev že tradicionalna in si je v tem obdobju pridobila mednarodni sloves in nosa upravičeno primat kot naj večja specializirana razstava v pdkovski stroki. V mislih moramo imeti dejstva, da je nemška pekovska industrij la na izredno Visoki ravni, kar tudi pogojuje uspeh razstave. Prav oni so prednjačili v številu razstavljalcev z različno opremo, za manjše pekovske obrate, kot tudi kompletno opremo za najsodobnejše tovarne s kapaciteto od 20 ton kruha in naprej 1 Da je tudi njihova tehnologija predelave moke v različne končne produkte pred ostalimi državami, zgovorno priča podatek, da se izdeluje samo v Nemčiji 200 vrst kruha in preko 1000 vrst raznega drobnega peciva. V primerjavi, da je v Belgiji 50, v Franciji 40, na Holandskem 25 in v Angliji 20 vrat kruha. Vsa oprema je bila razstavljena y 18 paviljonih. Prvi je bil preurejen v nekakšen muzej opreme, celo Egiptovski kruh iz časov Faraonov si je bilo moč ogledati. V drugem so bile razporejene vse mogoče vrste kruha, domala iz celega sveta, od kitajske pogače iz riža do raznih južnoameriških kruhov, ki jih pečejo iz moke semen različnih trav. Tudi. Jugoslovani smo prispevali k temu asortimanu francoski sendvič Iknuh in »bige«. V ostalih paviljonih pa je bila razporejena vsa oprema za pekarne različnih kapacitet. Vsak razstavlja-lec je imel opremo izbrano v funkcionalno celoto, tako je bilo tudi ogromno demonstracijskih pnohnih pečenj kruha in peciva. Prevladovala je oprema za manjše obrtniške pekarne od delilnih strojev za kruh in pecivo, do raznih strojev za obdelavo in pečenje testa v različnih kombinacij. Za nas sta bili predvsem interesantni liniji za obdelavo testa za kruh tipa KOMBINAT od Fritsch-a ter linija za pecivo, ki zajema tehtanje komadov in celotno obdelavo do pečenja. Na takšni liniji se lahko izdeluje več vrst peciva. Fa DEBAG in REGINA, ki izdelujeta to linijo, sta nam na našo željo prikazali delovanje, da smo si lažje predočili funkcionalnost te opreme in videli kako veliko vrednost bi imela linija, vključena v našo proizvodnjo. O teh strojih im napravah bomo v našem listu še podrobneje pisali, da bo vsak član kolektiva dobil jasnejšo predstavo o nujnosti nabave, ki se naj uvede v naše pekarne. Vidno mesto na razstavi je zavzela Fa VVFRNER & PFLEIDERER iz Stuttgarta, ki je prikazala vse, od malih strojev do avtomatskih linij, srednjih in velikih kapacitet, za tovarne kruha. V te so vključeni tudi avtomatski kontinuimi stroji za za-mes testa, kar je za Jugoslavijo novost, v nekaterih evropskih državah pa bodo že kmalu zastareli. Fa VVFRNER & PFLEIDERER je eden največjih proizvajalcev opreme za pekarne v evropskem, pa tudi v svetovnem merilu, z njo pa smo že v ožjem kontaktu glede načrtovanja opreme za novo pekarno. V svetu je irnpuls in težnja k vedno sodobnejšim in naprednim tebniologijiam ter sodobnejši opremi v proizvodnji, tega pri nas zaenkrat še izredno pomembnega prehrambenega artikla — kruha, izredno hiter in korenit. Pri nas smo že itak .precej v ozadju, sedaj pa se ta razmah še povečuje. Še vedno imamo pomisleke — ali je nova pekama sploh potrebna, kar pa postane človeku nerazumljivo, da misli, da se v manjših mestih gradijo pekarne, v Celju pa životarimo. Naša tehnologija v pekarnah z opremo vred nima v večini evropskih držav nobene vrednosti, razen zgodovinske. Potrebno bo storiti odločen korak tudi na področju pekarstva, da se nekoliko odmaknemo od klasične obrtne proizvodnje kruha in izboljšamo težavne pogoje dela pekovskemu delavcu. Ladislav Pleterski Od česa zavisi kvaliteta pražene kave (Nadaljevanje)______________________ Upoštevati moramo dejstvo, da imajo zima s ploščato oblito popolnoma drugačne pražilne lastnosti, kot zrna okrogle oblike tfczv. spenil kava«. Zaradi okrogle oblike imajo zrna perl kave debelejše stene od ploščatih, kar seveda oitežtoča hiter pretok toplote. Zaradi okrogle oblike se tudi obe polovici pri prasketanju mnogo manj razširita kot pel zmiih ploščate oblike — to je pa zopet vzrok slabšega prodiranja toplote skozi notranjost in se vsled tega pri prasketanju reža le malo razširi. To je tudi razlog, da se vse perl kave pražijo pod vplivam večjih ali manjših količin vlage, ki zaradi okrogle oblike zrna in majhne reže (ki se pri prasketanju samo malo razširi) le težko uhaja iz zma. Nasprotno pa vidlimo pri ploščatih zrnih, da se tekom prasketanja reža mnogo bolj razširi — zaradi tega pa tudi toplota lažje prodira in se širi v notranjosti zma. Iz doslej navedenega prihajamo do zaključka, da zahtevajo določene velikosti in oblike zrna včasih po-popoilntoma nasproten način praženja medtem, ko se pa lahko razne druge sorte med seboj po pražiilnih lastnostih dobro dopolnjujejo. Praviloma pa bi morali prilagoditi vsako vrsto kave optimalnemu pražil-nernu postopku oziroma takšnim pnažilnim pogojem, M dajo najboljše aroimate. Za proučevanje tistih pražiiniih pogojev, ki bi najbolj odgovarjali tvorbi optimalne kvalitete je najprimernejši laboratorijski mi-kropražiilnik, kjer lahko za vsiako posamezno sorto ugotovimo njene individualne piražilne lastnosti. Ko smo za določeno mešanico ugotovili pražilne lastnosti vsake komponente posebej, se moramo ravnati po podatkih, ki nam jih da organoleptična ocena (in ev. plinsko kirorna-tografiski rezultati) posameznih komponent in nato kombinacije teh. Izberemo tiste pravilne podatke, ki so bolj ali manj prilagojeni vsem sortam v mešanici. Najmanj pa prilagodimo pražilni proces tisiti sorti kave, ki je v mešanici zastopana v najmanjšem odstotku in ki se tudi v pražilni lastnosti najbolj razlikuje od glavne komponente v mešanici. Komercialno surovo kavo lahko uvrstimo z ozirom na njene pražil-ne lastnosti, na strukturo in obliko zma v posamezne »pražilne skupine«. Tako bomo razlikovali štiri skupine, za katere je z milkroposku-som določiti optimalne pražilne pogoje. 1. skupina: sem spadajo majhne do srednje zrnate kave sveže barve z zaprto in izbočeno režo, kakor tudi vse perl« kave sveže barve 'in vsake provemčijjanse. 2. skupina: v to skupino uvrščamo sveže barvana zrna velike oblike z zaprto a izbočeno režo. Sem spadajo še zrna srednje velikosti z bolj odprto režo in manjšo izbočenostjo, kakor tudi močno obledele perl« kave kakršnegakoli izvora. 3. skupina: sem spadajo velika zima s svežo bamvo, manij izbočeno režo in vsa zima, katerih barva je tudi v notranjosti obledela (torej zrna vsake provenijense). 4. skupina: sorte z velikimi zrni, katerih masa je tudi v notranjosti obledele barve in pa vse ostale, ki j,ih ne moremo uvrstiti v prve tri skupine. Navedeno klasifikacijo lahko izrazimo tudi z enostavnejšo formulacijo: Surove kave, ki zahtevajo v začetni fazi praženja, kakor tudi v stadiju razpokanja, visoke, srednje in nizke oz. zelo nizke temperature. Velikega, da ne rečemo skoro odločilnega pomena je način proizvodnje toplotne energije. Ni namreč vseeno ali . ogrevamo pražilniik s koksom, plinom, elektriko direktno ali indirektno ali. pa z infrardečimi žarki. Pri vseh toplotnih izvorih je predvsem upoštevati možnost hitrega in zanesljivega reguliranja temperature (zvišanja ali zmanjšanja), kakor tudi zanesljive registracije temperature, pri čemer naij bodo merilna mesta razvrščena tako, da dajo objektiven prikaz intenzitete toplote v celotni pražilni masi. Segrevanje s koksom je sicer poceni. vendar ne nudi nobene možnosti hitre regulacije temperature. Koks zgoreva razmeroma počasi — regulacija pa je možna samo z r piranjem loput za dovod zraka v kurišče oz. pražilni boben. Nekoliko boljša je proizvodnja toplote z generatorskim plinom (zgorevanje koksa z dodatkom vodne pare, pri čemer nastane zmes gorljivih plinov — generatorski plin). Hitrost zgorevanja koksa je odvisna od velikosti kosov — čim manjši je koks, tem hitrejše je zgorevanje. Najidealnejše ogrevanje bobna (indirektno), ali ogrevanje notranjosti pražilnega bobna (direktno), je ogrevanje s plinom — plinom iz plinarne ali pa z butanom. Pri tem pa moramo paziti na konstrukcijo šoib za zgorevanje — šobe morajo biti tako diimenzijoniirane, da je zgorevanje pri normalnem doivodu zraka kvantitativno — to je zgorevanje z brezbarvnim (modrim) plamenom, ki ne pušča nobenih saj na hladnejših stenah. Jakost kurjenja oz. proizvodnjo toplote v kalorijah lahko izračunamo s plinomerom, M mam pove koliko m3 plina smo porabili v časovni enoti. Tudi ogrevanje z električnim tokom dopušča hitre spremembe ogrevalne jakosti, saj je možno s pomočjo uporov in regulacijo količin pretoka zraka doseči v najkrajšem času željene višje ali nižje temperature. Vendar pa kljub temu ne nudi električno ogrevanje pnažitnika tiste prednosti, kot kurjenje s plinom. Medtem ko je temperatura plina v direktnem kontaktu z maso pražilnika, vpliva pri električnem ogrevanju edino le sevalna toplota, ki je manj intenzivna in ki omogoča tudi le bolj počasno stopnjevanje temperature. Vsem, ki se bavijo s praženjem kave je znamo, da obstojajo v praksi pražilni bobni z zunanjim in notranjim ogrevanjem. Medtem ko lahko za zunanje ogrevanje uporabimo vsako vrsto goriva, je to pri pražilnikah z notranjim ogrevanjem nemogoče, ker pridejo gorilni plini direktno v kontakt z zrni kave. Zaradi tega ne smemo pri notranjem ogrevanju uporabiti takega goriva, ki daje pri zgorevanju katranaste produkte — ti so zdravju škodljivi in kvarijo aromo pražene kave. Direktno ogrevanje pražilne mase z zgorevanjem plina v pražiOnem bobnu omogoča intenziven kontakt gorečega plima s kavnim zrnom — razumljivo je tudi, da je v tem slučaju regulacija temperature enostavnejša. Omeniti moramo še to, da je temperatura kurilnih plinov v primeru s temperaturo pražilnega bobna mnogo višja, medtem ko je pa toplotna kapaciteta kurilnih plinov zelo majhna. Zelo primerna je pra-žilna naprava, ki ima kombiniran dovod toplote, pri čemer ogrevajo kurilni plini pražilni boben od zunaj in vstopajo nato v notranjost bobna. V praksi najdemo pražilne bobne, ki imajo zelo različne oblike, kroglaste, cilindrične, konične in fconično-cilindinične, ki se na obeh koncih zožujejo. Oblika bobna nima na učinek praženja prav nobenega vpliva, pač pa igra debelina sten pražilnega bobna veliko vlogo. To je razumljivo, če pomislimo na sledeče: čim debelejša je stena bobna tem dalj časa traja, da doseže pri praženju željeno temperaturo — tem manjša pa je tudi možnost enkrat že doseženo temperaturo sten bobna hitro znižati na zahtevamo delovno temperaturo. Iz doslej opasanega je moč spoznati, da je od termičnih lastnosti pr azilnega bobna odvisen tehnološki postopek praženja in s tam tudi kvaliteta pražene kave. Maksimalna polnitev pražilnega bobna se normalno računa na isto količino, pri kateri je zasigurano temeljito premeševam j e pri praženju. Pri kroglastih pražainikih računamo, da pride na. tri litre prostornine en kg srednje zrnate kave. Pri cilindričnih pa lahko računamo na trojno količino. S stališča pražilne tehnologije pa ni važno samo dobro premešavam j e kave, ampak predvsem tudi to, da stene pražilnega bobna ne smejo postati prevroče. Temperatura ostenja bobna pa je odvisna od tiste površine bobna, kd jo zavzema 1 kg nasute kave. Čim večja je ta površina tem manjša je maksimalna temperatura, ki nastopa pri praženju. Za dober pnažilni učinek, kakor tudi za dosego konstantne kvalitete pražene kave moramo upoštevati sledeča dejstva: a) zelo pozitivno vpliva na kvaliteto pražene kave, kombinirano dovajanje toplote, po možnosti s separatnim notranjim ogrevanjem, b) tanke stene pražilnega bobna, c) za 1 kg kave, ki jo hočemo pra- žiti moramo imeti na razpolago najmanj 1000 cm1 2 3 4 5 površine bobna, ne oziraje se na njegovo obliko. d) priprave za merjenje temperatur stene bobna za sevalno temperaturo in temperaturo kurilnih plinov, e) ekshaustor, hladilno sito z mešalno napravo, ki omogoča hitro o-hlajenje pražene kave (tekom 5 minut), f) dušilne lopute, s katerimi je moč regulirati temperature med 220° C in 350° C. Pretvorbo kave potom praženja je moč regulirati s pomočjo štirih tehničnih momentov: 1. z izbiro učinkujoče količine toplote, 2. z izbiro učinkujoče temperature, 3. z izbiro časa, v katerem učinkuje količina toplote in temperature, 4. z regulacijo vpliva vlage — vendar pa je število možnosti, ustvariti različne učinke praženja zelo visoko — večinoma uporabljajo izkustva iz tradicionalne empiri-ke, ali pa iz ostrega opazovanja ter vestnega beleženja rezultatov. Vsaka, še tako majhna sprememba pogojev pri tehnologiji praženja, se izraža v kemični spremembi snovi, ki nastajajo pri visokih temperaturah — te spremembe pa dostikrat še ne občutimo potom organoleptične preizkušnje, ampak šele potom modemih kemijsko analitskih metod. Poglejmo si najprej posamezne činiteOje, kateri vplivajo na potek paženja. Vsi vemo, da je praženje kave še vedno postopek, ki je zavit v globoko tajnost vsakega podjetja in da nekatera podjetja »prisegajo« na metodiko praženja, ki so jo enkrat vpeljali in ki jo niti ne spreminjajo niti ne prilagajajo novo sestavljenim mešanicam. Taka podjetja so zaradi njihovega lastnega postopka morda dosegla ugodne izkoristke ali pa zelo dobre aromatske nijanse, kakor morda tudi zelo kratke pražilne čase, dobro skladiščno Obstojnost in tako dalje. Res je, da -zahteva določena sorta kave tudi določen pražilmi postopek, vendar pa je zelo verjetno, da so »iznašli« postopek samo empirično z raznimi činom primerjave in kemične anali-činom prmarjave in kemične analize. To pa je mogoče doseči samo v primemo urejenem fizikalnem in kemičnem laboratoriju. 'Pozneje bomo obravnavali poizkuse različnega načina praženja in pojasnili, če je mogoče dobiti pri e-rnaki pražilni kvaliteti tudi boljši iz-plen. Pri nas bomo sistematično preiskovali pogoje laboratorijsko, kajti pri tako dragem produktu, kot je kava, se že najmanjši prištedek lahko knjiži v velik plus. Janko Petriček, dipl. ing. chern. (se nadaljuje) Varnost pri delu Delavski svet podjetja je v skladu z določili 61. člena TZVD sprejel na 5. redni seji, dne 19. 5. 1971, na predlog odgovorne službe naslednji PROGRAM UKREPOV ZA VARSTVO PRI DELU za leto 1971 1. Med letom naj se poskrbi za obnovo in izpopolnitev tehnične zaščite strojev im naprav. 2. V letu 1971 je treba pri montaži novih strojev upoštevati vse varnostne predpise, izpolniti zaščito strojev, če obstojajo pomanjkljivosti in za stroje ter naprave priskrbeti ateste, oz. certifikate. 3. Med letom se mora izvesti preiz- kus znanja vodilnih delavcev, s sodelovanjem Zavoda za varstvo pri delu, kakor tudi preizkus znanja vseh ostalih delavcev. O preizkušnji znanj a se delavcu izda potrdilo. 4. Izdela, oz. vskladi se Pravilnik podjetja o varstvu pri delu, s spremenjenimi predpisi TZVD in RZVD. 5. Problem protipožarne zaščite je treba rešiti s pomočjo Zavoda za požarno varnost, ali pa z lastno organizacijo. 6. Podjetje mora poskrbeti, da je vedno na voljo dovolj osebnih zaščitnih sredstev za delovna mesta, kjer se ta sredstva uporabljajo in da le-ta dobro hranjena in vzdrževana, kar je treba večkrat kontrolirati. 7. Analizirati je nezgode im poškodbe za namenom, da se na poidiagi ugotovitev izvedejo potrebni preventivni ukrepi za preprečevanje poškodb, nezgod in obolenj pri delu. 8. Na vseh delovnih mestih, garderobah, sanitarnih prostorih hodnikih in dr. je treba skrbeti za red in čistočo, za kar odgovarja vsak delavec na svojem delovnem področju. 9. Dosledno je treba skrbeti, da so prebodli in transportne poti vedno čiste in proste, tako, da je prehod in transport nemoten. 10. V skladiščih im vseh ostalih o-bra,tih, kjer so hidranti, je treba urediti hidrantne omarice po veljavnih predpisih. 11. Med letom je treba stalno kon- trolirati škodljiva delovna mesta ter po potrebi opravljati občasne meritve kemičnih in drugih škodljivih snovi. 12. Med letom mora biti stalno na volijo dovolj materiala za prvo pomoč, omarice marajo biti urejene tako, da bodo služile svojemu namenu. 13. Potrebno je priskrbeti zadostno i Akcijski program Oddelka ZK Vele trgovskega, gostin-sko-turističnega in proizvodnega podjetja »MERX« Celje Po sklepu letne konference Oddelka ZK MERK Celje je bil v februarju 1970 sprejet akcijski program, ki je nakazal naloge, ki jih je bilo potrebno uresničiti v določenih terminih in naloge, katerih izvrševanje mora biti stalna skrb komunistov Oddelka ZK podjetja, kot akcijsko Mejne politične zveze, ki je v podjetju odgovorna za poslovanje in medsebojne odnose. Navedeni akcijski program se dopolni še z novimi nalogami, katerih uresničevanje zahteva sedanji čas. Postavljene naloge se bodo uresničevale v komisijah, oddelku ZK in v združeni organizaciji ZK. Oddelek ZK zagotavlja izvrševanje nalog v naslednjih komisijah: — Komisija za delo z mladino; — Kadrovska komisija; — Komisija za družbeno ekonomske odnose; — Komisija za idejno politično delo; Spremembe družb eno -političnega sistema, vključno s sprejetimi dopolnili Zvezne ustave, razvoj gospodarstva in samoupravljanja nam je narekovalo potrebo dopolniti akcijski program Oddelka ZK našega podjetja, ki smo ga sprejeli v februarju 1970 leta. VARSTVO PRI DELU število garderobnih omar in garderobni prostor prilagoditi osnovnim higiensko tehničnim zahtevam. 14. V letu 1971 je treba opraviti meritve stralovoidnih naprav in drugih elektr. naprav ter rezultate meritev vnesti v ustrezne knjige. 15. Redno naj se opravljajo trome-sečni pregledi v vseh prostorih in sproti odpravljajo pomanjkljivosti, navedene v zapisnikih o pregledih. 16. Med letom se marajo opraviti periodični pregledi ter preizkusi panovodne instalacije, električne instalacije, transportnih dvigal, transportnih sredstev, pogonskih strojev, lestev, ročnega orodja in ventilacijskih naprav. — Komisija za informiranje in propagando; — Koordinacijska komisija za sindikalno organizacijo in — Koordinacijska komisija za aktiv ZB podjetja. I. Komisije prevzamejo realizacijo naslednjih nalog: Komisija za delo z mladino: — je odgovorna za aktivno delo mladinske organizacije podjetja in je nosilec priprav za sprejemanje mladih v ZK, — vodi skrb za zagotovitev ustreznih materialnih in kadrovskih pogojev za izvedbo interesnih pmstovoljniiih dejavnosti mladine, — skrbi za vključevanje mladine v delo samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij podjetja, in — vpliva na vzgojo mladine za splošni ljudski odpor, baziran na celovito patri,otično vzgojo. Pri izpolnjevanju sprejetega akcijskega programa smo dosegli v tem času vidne uspehe tako v poslovanju podjetja, kot v medsebojnih odnosih. Doseženi uspehi so rezultat naporov celotnega kolektiva, zato tudi nadaljnje sodelovanje pri uresničevanju predloženega akcijskega programa ne bo izostalo. Ob tej priliki pozivamo vse člane kolektiva, da ta akcijski program sprejmejo kot svojega in vso svoje samoupravno in družbeno-politično delovanje usmerijo v realizacijo nalog, ki smo jiih zapisali v tem programu. Od podjetja pričakujemo, da bo sprejelo svoj program dela skupno z organi upravljanja. Isto naj storijo tudi ostale družbeno-poliitične 'organizacije podjetja, kot izhodišče nalog jim bodo naloge sprejete v akcijskem programu oddelka ZK podjetja. Tako bomo s sodelovanj etn vseh lahko sprejete naloge v najkrajšem času uresničili in prispevali še k boljšemu poslovanju podjetja, medsebojnim odnosom in prijetnejšem počutju slehernega člana kolektiva. Sekretar oddelka ZK »MERK« Celje Slavko ZAGORIČNIK Kadrovska komisija: — Skrbi, da bo kadrovska politika kot integralni del poslovne politike podjetja posvečala potrebno pozornost zagotavljanju ustreznih kadrov, skribi za delovnega človeka, njegovo udobno počutje v delovnem okolju ter za njegov uspešni razvoj v delovni o-rganizacijii, — zagotavlja, da bodo pri izvajanju kadrovske politike uporabljene znanstvene metode dela, — skrbela, da se skladno s planom razvoja podjetja izdela plan kadrov in merila za programiranje kadrov, — vodilna skrb za izboljšanje kadrovske strukture, s povečanjem splošne izobrazbe in strokovnosti zaposlenih, da bodo sposobni reševati naloge, ki j:iih terja gospodarski razvoj in potreba popolnejše uveljavitve proizvajalca in njegove družbene vloge, — skrbela, da se ,bo zaostrilo vprašanje kadrovske politike pri kriterijih kadrovanja na področju štipendijske politike itd., izhajajoč iiz stališča, da je nujno zamenjati nesposobne kadre, — skrbela za uveljavljanje zahteve, da se .pri kadrovanju vodilnih in odgovornih delovnih mest daje prednost ob enakih pogojih ljudem, ki so politično aktivni in organizirani in — pripravila oceno stopnje razvitosti samoupravnih odnosov v delovni organizaciji. Komisija za družbeno ekonomske odnose: — je nosilec priprav za obravnave vseh samoupravnih in gospodarskih dogodkov ter politični in-ciaitor tolmačenj gospodarskega plana in razvojnega plana podjetja, — obravnava iin seznanja celotno članstvo oddelka ZK z rezultati poslovanja podjetja ob obračunskih razdobjih, — prevzema pobudo in je nosilec zahtev za racionalnejše delo vseh v 'podjetju, predvsem vodilnih in vodstvenih struktur, — skrbi za odločno in organizirano uresničevanje sprejetih sklepov drugega kongresa samouprav-Ijalicev in čimprejšnjo uveljavitev intenc ustavnih amandmajev, — zavzemala se za hitrejšo krepitev materialne podlage samoupravljanja v organizacijah združenega dela, in — zagotovila dosledno izvajanje vseh stabilizacijskih ukrepov in da podjetje čimpreje sprejme stabilizacijski načrt podjetja, Komisija za idejno politično delo: — je 'odgovorna za uresničitev zastavljenega koncepta Mejno političnega usposabljanja članov oddelka in za organizacijo predavanj in razprav naslednjih tem: Članom kolektiva L\\VV — ustavnih sprememb zvezne u-stave, s povdarkom na določbe 21. in 22. ustavnega dopolnila, M se uporabljata neposredno, — predvidenih ustavnih sprememb republike Slovenije in vzporedno našega političnega sistema, — mednarodna situacija, in — obravnava tekoče problematike višjih vodstev ZK Komisija organizira gornja predavanja in razprave preko sekretariata združene osnovne organizacije ZK, — Skupaj s komisijo za delo z mladino skrbi za idejno politično delo z novo sprejetimi člani ZK, — pripravlja občasne informacije mednarodnih političnih dogajanj v svetu ter informacije o državnih dn partijskih stikih ter srečanjih na področju mednarodnih odnosov .in — .izvede idejno politično diferen-cijo članov, tako, 'da se .ugotovi idejno politična usposobljenost posameznega člana, njegovo družbeno .politično znanje, pripravljenost do dela za cilje ZK ter notranjo pripadnost tem ciljem. Na podlagi (tega kriterija je treba v vseh sredinah .komunistov priti do jasne slike o tem, kdo je sposoben in pripravljen delati ter prevzemati odgovornost. Prav tačko (je dolžna s polno mero političnega posluha obravnavati idel članstva, ki se v spremenjenih razmerah delovanja ZK še ni znašel in mu je potrebna pomoč v smislu idejnopolitičnega usposabljanja. Komisija za informiranje in propagando: — Skrbi za stalno in aktualno ob-veščeviantje članstva ZK in celotnega kolektiva o izvajanju programa dela .oddelka ZK, — skrbi, da se pravočasno, objektivno, celovito in razumljivo informira kolektiv o gospodarjenju in poslovanju podjetja, — skrbi, da se posredujejo informacije o vsebini in .ciljih samoupravnih odločitev in tako omogoči delavcem, dajati pripombe, predloge in ugovore na predlagane odločitve, ker le na ita način so lahko delavci odgovorni za posledice sprejetih odločitev in — zagotovi popestritev našega glasila z večjo prisotnostjo članov politične in gospodarske problematike podjetja. Koordinacijska komisija za sindikalno organizacijo: — skrbi, da se sklepi oddelka ZK, ki se nanašajo na delo sindikalne organizacije na njo prenašajo in da se zagotovi realizacija prenesenih sklepov, — zagotavlja, da bo sindikalna organizacija vskladila svoj akcijski .program s tem programom, — da bo nudila sindikalni organizaciji potrebno pomoč pri razreševanju družbeno političnih nalog v podjetju, ki se zlasti odražajo :v naslednjem: — zavzemala se za napredek in razvoj samoupravljanja, ki mora predstavljati temeljno in najbolj dolgoročno pravico., dolžnost in odgovornost sindikata. Samoupravni odnosi marajo postati dejanska lastnina delovnih ljudi in edini sprejemljiv odnos v katerem .delovni ljudje razrešujejo svoje materialne in družbeno politične interese, — zavzemala, da -se bodo v praksi realizirale pravice in .dolžnosti, ki so ,s samoupravnimi akti uzakonjene in dane v kompetenco razreševanja centralnim organom, organom sektorja, delovnim enotam ali posameznikom, — spremlja vse pomembne odločitve v podjetju obeh sfer, izhaja,-joč pri tem, da posledice vsake dobre ali slabe odločitve med prvimi čutijo delavci, tako pri nizkih osebnih, dohodkih, kot v odnosih, pogojih dela in življenja, — prizadevala pri članih krepiti razredno zavest članstva, ki se b,o kazala v prizadevanju, da se odpravijo mezdni odnosi in izkoriščanja ter uveljaviti socialistični značaj samoupravljanj a in — zavzemala za odstranjevanje tistih elementov, ki ovirajo izvajanje stabilizacije in samoupravljanje ter da se hitro in z vso odgovornostjo izvajajo sprejete naloge. Koordinacijska komisija za aktiv ZB podjetja: — komisijo sestavljajo člani ZK so sočasno' tudi člani ZB, ki bodo uresničevali preko odbora aktiva ZB naslednje naloge: — zagotovila masovno udeležbo članov kolektiva na proslavah 30. letnice vstaje jugoslovanskih narodov, — skrbela, da se bo .aktiv ZB aktivno vključeval v izvajanje nalog vse splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite v podjetju, — skrbela, da se organizirajo razprave na katerih se bo kolektiv seznanjal z dolžnostmi, ki jih terja zakon o vsesplošnem ljudskem odporu in — vadila skrb, da se bodo napram borcem dosledno izvajala statutarna in Ostala samoupravna določila v pogledu pravic, ki jim jih zagotavlja podjetje, vključno z reševanjem stanovanjskih problemov borcev. 2. Naloge za katere je odgovoren celoten oddelek ZK neposredno in sekretariat oddelka posredno, so naslednje: — zagotoviti realizacijo sklepov 17. seje predsedstva ZKJ in zahte- vati aktivnost slehernega člana ZK. Uvede se dosleden pregled nad izvajanjem sprejetih 'sklepov. Proti posameznim neaktivnim članom se bo ostro ukrepalo in se jih kaznovalo ali pa izključilo iz ZK, — zagotoviti, da se dopolni statut podjetja v duhu sprejetih a-mandmajev zvezne ustave in vzporedno uredijo vsi ostali samoupravni akti podjetja, — vključiti se v konkretno akcijo v sprovajanju stabilizacijske politike, kjer hočemo doseči: a) iizvaj.anje ukrepov, ki jih sprejemajo v cilju stabilizacije zvezni, republiški in občinski organi tar njihove družben-o politine organizacije, b) oblikovanje porabe na vseh ravneh >v okviru razpoložljivih sredstev in očuvanja likvidnosti, c) zavzemali za krepitev konkurenčne sposobnosti podjetja na osnovi lastne učinkovitosti in moči ter z izvajanjem inteignacij skih procesov, č) z ustrezno kadrovsko politiko urejali vse dejavnosti podjetja v cilju doseganja čim boljših učinkov, d) zagotavljali primeren standard zaposlenim z ustreznim sistemom nagrajevanja, in e) zaostrili osebno odgovornost na vseh ravneh pri izpolnjevanju delovnih dolžnosti. — Uveljavili vodilno vlogo ZK in zadolževali vse komuniste, da se bodp v vseh situacijah vztrajno dn dosledno borili za politiko ZK in za odpravo takih odnosov, ki bi postavljali delovne ljudi v njihovih ustavnih in političnih pravicah v odvisnosti od birokratskih, tehnokratskih, etatističnih in elitističnih teženj in neformalnih skupin, — zagotavljali sodelovanje vseh delovnih ljudi v podjetju s tem, da se bo na najširši osnovi razvijala iniciativa delovnih ljudi za Oblikovanje politike na vseh področjih dela in življenja, — zagotoviti čimprejšnje sprejetje družbenega dogovora za delitev dohodka in osebnih dohodkov in njegovo izvajanje, — zavzemali se za zmanjšanje socialnih razlik in dosledno vztrajali na čelu .nagrajevanja po delu, ki se naj dopolni še z vzpod-budnejšimi oblikami, — zahtevali, da se v podjetju organizira socialna služba, ki naj zagotavlja pregled o pogojih življenja naših delavcev. Vzporedno se naj formirajo sredstva za reševanje kričečih socialnih problemom naših delavcev in njihovih družin, — zagotoviti vlaganja v družbeni standard sorazmerni del sredstev, ki so namenjena za razširjeno reprodukcij o skladno s .samoupravnim sporazumom, — strogo bomo reagirali na vse eventualne pojave nacionalizma ali šovinizma, kii bi vzporikopa-val temeljne pridobitve naše socialistične revolucije, — enotnost akcij borno dosegli na podlagi boja mnenj in argumentiranih stališč in s tako oblikovani sklepi našli svoj konkreten izraz v praksi. Odstopanja od do- govorjenih stališč ne bomo dopuščali ter z uresničevanjem, postavljenih nalog zagotavljali našo enotnost in — zaostrili bomo vprašanje discipline in odgovornosti članov ZK do sodelovanja na skupnih dogovorih. Neupravičenih izostankov ne bomo tolerirali. V vseh primerih zavestnega odstopanja od postavljenih stališč bomo u-krapali v smislu statutarnih določil. S tem akcijskim programom obvezujemo člane, da posvečajo večjo pozornost individualnemu idejno-po-litičnemu usposabljanju. Za izvršitev tega programa so neposredno odgovorni vsi komunisti podjetja MERX CELJE, posredno pa Sekretariat oddelka, predsedniki komisij in sekretar oddelka. ODDELEK ZK »MERK« CELJE VIII. OSNOVNE ZDRUŽENE ORGANIZACIJE ZKS CELJE Perspektivni razvoj trgovinske mreže v Mežiški dolini -,d„uev,-,> Tako je torej znašala kupna moč prebivalcev v občini Ravne na Koza leto 1969 Blagovni promet trgovine in gostinstva pa je bil in zopet raizlika Razlika je seštevek blagovnega prometa izven trgovine dn gostinstva, neblagovnih izdatkov, prihrankov — hranjenih doma, ker je za nas najvažnejše, odliv kupne moči. RAZČLENITEV KUPNE MOČI PREBIVALCEV: Kupna moč prebivalstva raste In vs.led tega je v daljših obdobjih o-pazitii spreminjanje strukture potrošnje. Povečujejo se razhodki za dobrine oz. storitve, ki pomenijo- višjo živi jensko raven in v-edno bolj upadajo raiahodki za hrano in če bi to analizirali še naprej — pri hrani se povečuje porabo višjevrednih artiklov in zmanjšuje poraba manjvrednih artiklov. V programu trgovine, izdelanem v leta 1967 smo za -analiziranje strukture potrošnje v naši občini vzeli strukturo potrošnje tričlanske -delavsko-tuslužbenske družine v Sloveniji leta 1966. Anketa se je izvajala v mestih Ljubljana, Maribor, Celje in Kranj, na osnovi vzorčne m-etod-e. Povprečni dohodek na gospodinjstvo je zn-ašal 1.140,00 din v lata 1966, za leto 1967 pa 1.356,70 din. Od lata 1967 naprej Zavod za statistiko ni izdal več .podatkov o denarnih zneskih razh-odkov gospo-dinistev. Poleg tega je v naši praksi literatura, ki obravnava ta problem zelo redko. Za analiziranje strukture osebne potrošnje v letu 1969 bo zaradi tega potrebno izbrati ustrezno strukturo razhoidkov iz leta 1966 -oz. iz lata 1967. Na razpolago so podatki -o dohodkih in izdatkih -tričlanskih in štiričlanskih delavs-ko-uslužben-skih družin v Sloveniji, v letih 1966 in 1967. V občini Ravne je bilo v letu roškem, ali v mežiški dolini po o-bračunu 123.198,939 -di-n 95.768.152 din 27.430.787 din 1.-989 — 7.302 gospodinjstev oz. povprečno 3,3 člansko gospodinjstvo. Torej za izračun strukture razhod-ko-v je potrebno vzeti tričlansko -družino. — hrana 35,7 — pijača 3,6 — tobak 2,4 — obleka 11,9 — -obutev 2,9 — stanovanje 6,1 — kurjava, razsvetljava 4,3 — stanovanjska oprema 6,4 — higijena, koz., zdrav. 3,6 — izoibr. razv. oddih 7,5 — p-revoz sr. storitve 9,8 — -drugo 5,8 SKUPAJ 100,0 Trgovska mreža zajema del družinskega proračuna, zato je sedaj Predpostavljamo: a) hrana ib) pijače c) tobak d) obleka, obutev e) kurjava, raizsv. f) -stanov-an/je, oprema g) higiena, kozmetika h) izobrazba, -raizv. oddih i) ostalo ADD. a) HRANA Prebivalstvo se poleg iz trgovine preskrbuje s prehrambenimi artikli tudi iz lastnih vrtov, z naturalno potrošnjo kmečkega prebivalstva, -direktno od proizvajalcev (ozimnica) ter s prehrano v gostinskih o-bratih. Ker pa ni na razpolago strukture razhodko-v tričlanske družine za leto 1969, kot jo potrebujemo, bo potrebno uporabiti naj novejšo strukturo, to je struktura iz leta 1967 (anketa se je izvajala v mestih Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj). Z ozirom na to, da so ta mesta z višjimi standardom l-ahko razh-od-k-ov-no strukturo iz leta 1967 aplicirano na naše -razmere v letu 1969. 501.94 3.665il65,88 50,62 369.627,24 33,74 246.369,48 167,31 1.221.697,62 40.77 297.702,54 85.77 626.292,54 60,46 441.478,9,2 89,98 657.033,96 50,62 369,627,24 105,45 769,995,90i 137,79 1.006J142,58 81,55 595.478,10 1.406,00 10.266.612,00 potrebno ugotoviti, koliko sredstev potrošijo prebivalca v trgovini in koliko izven nje. 75 % — preko trgovine 35 % — preko trgovine 70 % — izven trgovine 100 % — preko trgovine 50 % — preko trg-ovine 100 % — preko trgovine 90 % — P-reko trg-ovine 60 % — preko trgovine 40 % — preko trgovine Po ocenah naj bi se izven trgovine realiziralo 25 % živil. T-orej trgovina preskrbi 75 % hrane prebivalstva. 50-1,94 x 75%= 376,46 din ADD. b) PIJAČE Manjši del pijač — 35% se pro- STRUKTURA POTROŠNJE V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM V LETU 1969 Vinsta razh-odkov Struktura Zneski mesečno Supaj vsa _____ za gospodinjstvo gospodinjstva da preko trgovine STRUKTURA REALIZACIJE ŽIVLJENSKIH STROŠKOV 50,62 din x 35% = 17,72 din PREKO TRGOVINE IN IZVEN TRGOVINE ZA LETO 1969 ADD. c) TOBAK Tobačnih izdelkov se proda preko trgovine okrog. 70 %. 33,74 x 70 % = 23,62 din ADD. d) OBLEKA, OBUTEV Celotna potrošnja gre preko trgovine: storitve obrtnih podjetij lahko zanemarimo. ADD. e) KURJAVA Računamo, da gre približno polovica stroškov za električno energijo. Ostala polovica stroškov pa odpade na premog, diva, kurilno olje, kar gre preko trgovske mreže. 60,46 x 50 % = 30,23 din ADD. f) STANOVANJSKA OPREMA Vrsta razhodkov Struktura Mesečna din na eno gosp. Preko trg. Izven trg. mreže mreže — hrana 35,7 501,94 376,46 125,48 — pijača 3,6 50,62 17,72 32,90 — tobak 2,4 33,74 23,62 10,12 — obleka 11,9 167,31 167,31 — — obutev 2,9 40,77 40.77 — — stanovanje 6,1 85,77 — 85,77 — kurjava, raz. 4,3 60,46 30.23 30.23 — stanov, oprema 6,4 89.98 89.98 — — higijena, koz. zdravila 3,6 50,62 45,56 5,06 — izdbr. razv. oddih 7,6 105,45 68,54 36,91 — ostalo 15,6 219,34 109,67 109,67 SKUPAJ 100,00 1.406,00 969,86 436,14 In sedaj si oglejmo letno potrošnjo 3-članske družine, preko trgovine. Se v celoti realizira preko trgovske mreže. Storitve Obrtnikov so sedaj že minimalne in jih laMco za- STRUKTURA REALIZACIJE DRUŽINSKEGA TRGOVINE 1969 LETNO PRORAČUNA PREKO nemanimo. ADD. g) HIGIJENA, KOZMETIKA Predpostavljamo, da se 90% teh Vrst a Mesečno na razhodkov eno gospod. Mesečno na vsa gospodinjstva Letno na vsa gospodinjitsva — hirana 376,46 2.748.910,92 32.986.931,04 izdatkov realizira preko trgovine. — pijača 17,72 129.391,44 1.552.697,28 Ostalo odpade na zasebni sektor — tobak 23,62 172.473,24 2.069.678,88 (frizerji) — obleka 167,31 1.221.697,62 14.660.371,44 50,62 x 90% = 45,55 din — obutev 40,77 297.702,54 3.572.430,48 ADD. h) IZOBRAZBA, RAZVE- — stanovanje — kurjava, razv. 30,23 220.739,46 2.648.873,52 DRILO, ODDIH — stanov, oprema 89,98 657.033,96 7.884.407,52 — hiigij. kozm. zdrav. 45,56 332.679,12 3.992,149,44 Sem štejemo predmete za razve- — oz»br. razved.č oddih 68,54 500.479,08 6.005.748,96 drilo, knjige časnike, revije, šolske — ostalo 109,67 800.810,34 9.609.724,08 potrebščine, vstopnice za razne pri- SKUPAJ 969,86 7.081.917,72 84.983.012,64 reditve, naročnike za radio in TV, stroški za potovanje na dopust, izlete iptd. -Neblagovni izdatki te vrste razhodkov se realizirajo izven trgo- Primerjava med prodajo vini in rezultati dobljenimi liži je naslednja: v tirgo-po ana- v 000 N din leto 1969 vine (naročnine, vstopnice, potovalni stroški) nabava radio aparatov, televizorjev, glaizbil, knjig, časopisov in preko trgovine tako, da bi približno 60% Vseh teh stroškov odpadlo na trgovino. 105,45 din x 65% = 68,54 din ad. 1. pod ostalo spadajo prevozna sredstva, razni stroški za prevozna sredstva, stroški za medkrajevni prevoz, PTT storitve, članarine, davek, darila v denarju, razni dragi še nezajeti predmeti in storitve. Računamo, da odpade približno 45 % teh stroškov na trgovino. 219,34 din x 50% = 109,67 din Ce upoštevamo gornje predpostavke odpade 67.8 % realizacije družinskega proračuna na trgovino. Blagovni promet v trgovini % Letna potrošnja (analiza) skupaj živila ostalo 77.480 32.001 45.479 100,0 41.3 58.7 84.983 34.540 50.443 100,0 40,6 59,4 Pri dejanskih podatkih o prometu trgovine v občini Ravne manjka ■promet poslovalnic Mlekarna Slovenj Gradec. Ta promet pa je, po Pravilna tabela je tako naslednja: neuradnih podatkih znašal v letu 1969 2.150.959 din. Ker so te poslovalnice z živili bomo ta znesek prišteli k živilom. v 000 N din Blagovni promet v trgovini Letna potrošnja (analiza) % Dopisujte v iiiinrt/ejfnih Skupaj 79.631 — živila 34.152 — ostalo blago 45.479 Vrednostna -razlika pri hrani je 388.000 din, kar ne predstavlja niti polovice povprečnega prometa v eni poslovalnici. Vrednostna razlika pri ostalem 100,0 84.983 100,0 42,9 34,540 40,6 57,1 50.443 59,4 blagu pa je 4.964.000 din, kar je približno povprečen promet šestih prodajalen v naši občini v letu 1969. (nadaljevanje sledi) Pistotnik Drago L\\\v- Perspektivni ukrepi in napotki bolnikom s krčnimi žilami Pisali smo že o nastanku in zdravljenju krčnih žil ali strokovno varic. Povedali smo, da je nastanek krčnih žil dedno pogojen in ne glede na te osebne lastnosti slehernega posameznega človeka imajo pri nastajanju krčnih žil svojo vlogo vse tiste okoliščine, zaradi katerih pride do zastoja krvnega obtoka v golenjih dovodnicah. Kot smo povedali, mednje sodijo: stoječi poklic, splošna telesna lenobnost, zastoj krvi v trebušni votlini zaradi dolgotrajne zapeke, nosečnost, za-drbnjene podveze idr. Potemtakem vsak član delovnega kolektiva, čigar narava poklica zahteva daljšo stojo ima možnost in je potencijaini kandidat, da ziboli zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Zato je potrebno misliti na to možnost in ukrepati čimpreje posebno pri tistih osebah, ki dalj časa stojijo in tudi pri tistih, katerih starši bojujejo za krčnimi žilami, ker so te skupine najbolj ogrožene. Torej bistveno je misliti na to bolezen takoj, ko se pojavijo znaki napetosti, stiskanja, teže, krčev in bolečin v meč ah, čeprav ni nobenih vidnih znakov. Preventivni ukrepi proti nastajanju in razvijanju krčnih žil bi bili naslednji: a) zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki, poseb-nov poklicih, ki terjajo daljšo stojo. b) V nosečnosti so mehanični in hormonski vplivi pomembni vzrok za nastajanje krčnih žil, obremenitev spodnjih okončin, je večja kot sicer, zato so možnosti za razvoj krčnih žil večje. Vsaka nosečnost pomeni novo nevarnost od krčnih žil. Zato je ravno v nosečnosti niuljno potreben zdrav način življenja, pravilna prehrana in zadostno telesno gibanje. c) Pri vseh poklicih, ki terjajo daljšo stojo, posebej če gre za ženske, je potrebno da se delajo razbremenilne vaje (hoja po prstih v odmorih, doma pa tkz. »vožnja s kolesom«). Na delovnem mestu pa je nujno potrebno nositi čevlje s srednje visoko peto. d) V primerih, kjer gre za povečano telesno težo (idealna telesna teža odgovarja številu centimetrov telesne višine nad 100: n. pr. če je oseba visoka 170 cm, je idealna teža 70 kg), potrebno ,je ukrepati vse, da bi shujšali. Uživati je treba čimveč sadja in zelenjave, odpovedati se sladkor- ju in močnatim jedem (kruh, testenine) ter maščobam. e) Pogostokrat so krčne žile kombinirane z drugimi deformacijami bodisi stopala ali goleni. Razumljivo je, da je takrat nujno potrebno nositi ortopedske vložke za stopala in posvetovati se z ortopedom. f) Vsaka oseba nad 25 letom starosti, ki ima subjektivne težave v spodnjih okončin ah se mora vsaj enkrat letno pregledati pri zdravniku. g) Preventivno jemanje zdravil, ki vplivajo na drobno ožilje spodnjih okončin v smislu normaliziranja žilne stene. Taka zdravila (katere nam predpiše zdravnik) so potrebna posebej osebam, katere imajo začetne težave kot so občutki stiskanja, napetosti, teže in bolečin v spodnjih okončinah brez vidnih znakov razširjenja ven. Omenjena zdravila je potrebno jemati neprekinjeno vsaj 6 tednov v teku enega leta, v nasprotnem ne bomo dosegli za-želj enega efekta. Če gre za razvito bolezensko sliko varikoznega sindroma (razširjenje vene, spremembe na koži goleni v obliki atrofije, spremembe v barvi kože, golenja razjeda zaradi motenj krvnega obtoka idr. (je nujno potrebno čimprej k zdravniku, ker je zdravljenje takih bolnikov dolgotrajno in se ne sme zgoditi, da nekateri bolniki v času zdravljenja obupajo ne zavedajoč se, zelo hudih posledic, ki se lahko razvijejo. Posebno je važno poudariti, da je potrebno povijanje goleni z elastičnim kompresijisikim povojem, ki nam ga praktično pokaže zdravnik, da ne bi z nestrokovnim povijanjem še bolj zavrli krvnega obtoka. Kom-presijski elastični povoj povijamo zjutraj, še predno vstanemo iz postelje in ne šele nekaj časa potem, ko so razširjene dovodnice že spet močno napolnejo s krvjo. Elastične nogavice niso primerne in sicer zato, ker se z njimi ne more doseči enakomerna kompresija, ker lahko nogavica na nekaterih mestih popusti tako, da dosežemo celo nasproten efekt od zaželjenega. In še na koncu tega sestavka želim dati nekaj napotkov glede ukrepov pri zdravljenju golenje razjede. Bolniki pogosto uporabljajo različne domače pripravke (arnika, herrne-lika idr.) Za obkladke in izpiranje ter mazila z različnimi primesmi po katerih se večkrat pojavijo alergični pojavi. Ravno talko, popolnoma zgrešeno, pogosto uporabljajo razna mazila, ki vsebujejo kortikoste-riode, (hormoni nadledvične žleze) in ki imajo negativen vpliv na zdravljenje golenje razjede. Pogosto ta zdravila kupujejo v lekarni brez recepta in brez posvetovanja z zdravnikom. Torej mazila kot so Hydrocylin, Hydrocortison, Synalar, Locacorten, Ultralan idr. negativno vplivajo na golenjo razjedo, ker zavirajo zaraščanje rane. Prav tako je hudo zgrešeno, če bolnik po lastni presoji zdravi golenjo razjedo in kupuje različna mazila. Mora torej prihajati na ambulantne kontrole zaradi posveta, nadaljnega predpisovanja najprememejših zdravil in vsakokratne obdelave golenje razjede. Bolnik se mora zavedati, da golenja razjeda na okončinah s prizadeto cMculacijo ni enkraten pojav, ki ozdravljen ne terja nobene skrbi več. Nasprotno, c Liku ladijske motnje ostanejo in možnost ponovitve razjede, tudi ob najmanjši poškodbi, vnetju ali podobnem je vedno prisotna. Dr. Ljubo Berem merx užitek Embalaža za kruh Pri oskrbovanju potrošnikov s kruhom se poslužujemo pletenih kašir, s katerimi pošiljamo kruh in pecivo našim prodajalnam. Ni treba posebej povdarjati, da smemo te košare uporabljati izključno v te namene in da morajo biti vedno čiste. Žal pa ni vedno tako. Zato posebej in ponovno opozarjamo na primemo vzdrževanje te embalaže. PREGLED najvažnejših sklepov organov upravljanja Od zadnjega poiručila o delu in sklepih organov upravljanja, ki je bilo objavljeno v prvomajski številki VESTNIKA, je imel Poslovni odbor 6 sej, na katerih je obravnaval tekoče zadeve iz njegove pristojnosti ter sklepal o njih. Izmed važnejših velja omeniti sklep, sprejet na 14. redni seji, dne 19. 4. 1971, da se uvede postopek za ustanovitev novega delovnega mesta REFERENTA PRIPRAV VSELJUDSKEGA ODPORA in pa odobritev službenih potovanj v inozemstvo in sicer: — tov. Vitu Dolinšku lin Horstu Hafnarju v Hannover, zaradi nabave mehanagrafskih strojev pri firmi Niixdonf v Paderboirnu, — tov. Ladišlavu Pleterskem in tehnologu pekarn v Berlin, zaradi obiska sejma pekovskih izdelkov in strojev ter — tov. Tonetu Lazniku v Švico, zaradi udeležbe na 20. mednarodnem študijskem zborovanju pri Duttweilerjevem institutu v Ruschlikionu. Na 15. redini seji, dne 7. maja t. 1. je Poslovni odbor obravnaval personalne zadeve in sklenil, da se poslovodja gostišča Stari grad, Nace Kaplan, odstrani iz podjetja, zaradi grobih kršitev delovnih dolžnosti, ki jih je ugotovila kontrolna služba. Na njegovo delovno mesto je bil začasno razporejen kot vršilec dolžnosti poslovodje tov. Ivan VIDOVIČ. Iz Sličnih razlogov je Poslovni odbor razrešil tov. Mihaela NABERNIKA delovnih dolžnosti poslovodje SP Prevalje in ga razporedil na delovno mesto komisionarja v skladišču Slovenj Gradec, na njegovo mesto pa je imenoval tov. Viktorja MIKLAVCA. Razpravljajoč o predlogih investicij, je Poslovni odbor soglašal, da se pod določenimi pogoji odkupi Smučarska koča na Ravnah na Koroškem. Potrdil je pogodbo o odkupu poslovnih prostorov, last pok. Karla Atilrineka v Šentjurju tar odobril izvedbo gradnje bazenov za kisanje zelja v skladišču Šempeter. Poslovni odbor je tudi akceptiral ponudbo pekarne Rogla, Slov. Konjice, na osnovi katere je naše podjetje prevzelo Roglin lokal v Vitanju, ki je sedaj prodajno mesto v sestavu temošnje samopostrežne trgovine. Dne 19. 5. je imel Poslovni odbor 16. redno sejo, na kateri je razrešil delovnih dolžnosti poslovodkinjo prodajalne Svetina, tov. Milko JUG, zaradi nepravilnega odnosa do dela, na njeno mesto pa je imenoval tov. Antona ROZMANA. Tov. Olga ANDRINEK je za čas dopustov imenovana za v. d. poslovodje prodajaln Prevar j e in Loka. Na predlog Komisije za kadre, je poslovni odbor sklenil: 1. Da se tov. ANTONU ČMERU dodeli štipendija din 500.- mesečno, za študij na filozofski fakulteti (smer gostinstva in turizma). 2. Učencem podjetja, ki obiskujejo poklicne šole, se ob zaključku šolanja odobri nagrada za dosežen prav dober učni uspeh din 200.-odličan učni uspeh pa din 300.-s pogojem, da take ocene dosežejo tudi pri praktičnem delu. 3. Za učence ESŠ, ki bodo sprejeti na obvezno počitniško prakso, se določi enkratna nagrada v znesku din 300.- 4. Za dijake in študente, ki jih bo komisija za kadre na osnovi predlogov šefov področij vključila na delo med šolskimi počitnicami, se določi mesečna nagrada in sicer: Din 500.- za dijake pod 18 let starosti in Din 700.- za dijake in študente, starejše od 18 let. 5. Štipendisti podjetja, ki Obiskujejo srednje, višje in visoke šole, naj se vključijo v enomesečno praktično delo med počitnicami, v smislu štipendijskih pogodb. Za čas, dokler so na praktičnem delu, prejmejo poleg redne štipendije še povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. 6. Za učence, ki bodo pri podjetju sprejeti v uk, pa ne bodo mogli obiskovati šole za prodajalce v Celju, se zagotovi šolanje na šoli za prodajalce v Murski Soboti in v Brežicah, v smislu predloga Komisije za kadre. 7. Vsakemu učencu podjetja, ki o-biskuje zadnji letnik poklicne šole, se odobri prispevek din 100,-za stroške šolskega izleta. Znesek se izplača obenem z zadnjo štipendijo. Obravnavaj-oč stanovanjske zadeve, je Poslovni odbor odredil, da se tov. Vera Kramarič vnese v prioritetno listo prosilcev za stanovanjske kradite, z zneskom 5.671,03 din. Odobril je, da se tov. Marici GOS-NIK podaljša rok vrnitve posojila za gradnjo stanovanja na 20 let ter odločil, da se družini FEKONJA dodeli enosobno stanovanje, ki bo u-rejen-o nad MM Ponikva. Istatam je predvideno tudi stanovanje za tov. PETRA GOLEŽA. Ob obisku firme N-ixdorf v Pati ertboimu, sta tov. Dolinšek in tov. Hafnar ugotovila, da kapacitete meti anografskih strojev te firme ne bi zadoščale za registriranje vseh zahtevanih podatkov in je bila prvotna konfiguracija napačno postavljena. Zato je nujno, da se prvotni načrt mehanografije preusmeri na IBM sistem, katerega stroji se lahko najamejo. Ker pa je pri nas še vedno potreben vizualni sistem knjiženja, bi samo za te namene uporabili 2 Niixd|orfova stroja, seveda, v zmanjšani konfiguraciji. Predlog spremembe sistema mehanografske obdelave je vsestransko utemeljen in je Poslovni odbor odobril najetje IBM, klase III, z ustreznimi per-forirnimi stroji ter nakup 2 Computer jev Nixdorf, tipa 820/25 z 32 in 138 števci. Odobril je tudi stroške šolanja 8 —10 delavcev, ki bodo zaposleni pri teh strojih. Istega dne, t. j. 19. 5. je zasedal tudi Delavski svet podjetja, ki je razpravljal o gospodarski situaciji in finančnih problemih v podjetju, na osnovi obširnega poroči-la direktorja gospodarsko računskega sektorja. Sprejel je nekatera priporočila za omilitev trenutnega stanja, od katerih velja omeniti predlog ukrepa, da se omeji promet z artikli, za katere se zahteva takojšnje plačilo, ali celo plačilo vnaprej, razlika v ceni pa je minimalna, nadalje, da se zmanjšajo zaloge blaga na najnujnejše količine in da se pospeši izterjava dolžnikov. Zaradi vse večjih nalog v zvezi s pripravami vseljudskega odpora, ki jih ni mogoče več oprav laj iti z o-ibretmemivami na drugih delovnih mestih, je Poslovni odbor na 14. -redni seji sklenil predlagati Delavskemu svetu, da odobri ustanovitev novega delovnega mesta referenta priprav vseljudskega odpora. Po o-braizložiltvi delovnih nalog in ugotovitvi, da je bil pravilno izvelden postopek za ustanovitev delovnega mesta, je Delavski svet skil-enil, da se v okviru splošnega sektorja uvede novo delovno mesto z nazivom REFERENT PRIPRAV VSELJUDSKEGA ODPORA, ki je ocenjeno z 800 -točkami. Delavski .'svet je obravnaval pritožbo Cvetke Babin, zoper odpoved delovnega razmerja, zaradi ukinitve delovnega mesta. Sklenil je, -da se pritožbi ugodi, ker Svet gost. turističnega področja Ravne -ni poskrbel, -da bi se sprožil postopek za ukinitev delovnega mesta na pravilen način, t. j. da bi o tem odločil Delavski svet podjetja, ki j-e pristojen tako za ustanavljanje delovnih mest, kot za odpravo le-teh. V tem primeru gre torej za formalno pravni razlog. Tov. Hedvika Kreuh se je pritožila zoper odločbo Komisije za izrekanje ukrepov, s katero ji je bil izrečen javni oplomin, zaradi neprimernega obnašanja med delovnim časom. Delavski svet je, upoštevajoč nekatere navedbe, ki govore v prid pritožiteljice, vrnil zadevo Komisiji za izrekanje ukrepov v ponovno obravnavo. -Na predlog varnostnega tehnika, je Delavski svet sprejel program u-kreipov za varnost pri delu v letu 1971, ‘ki je v VESTNIKU posebej objavljen. Na 17. redni seji, dne 4. 6. 1971, je Poslovni odbor sklenil, da se zavarujejo vsa matoma vozila, z odbitno franšizo 3.000,- din. Odobril je tudi, da obiščejo mednarodni sejem ANUGA v Kolnu, ki bo v času od 25. 9. do 1. 10. 1971, itofv. Franc Pertauer, Rupert Pirher in Aleksander Paunovič- Dne 14. 6. 1971 je Poslovni odbor na 18. redni seji odobril kalkulacije in cene gostinskih uslug v HOTELU MERK, nato pa je skupno s Komisijo za statut, pravilnike in poslovnike obravnaval osnutek pravilnika o delovnih razmerjih. Zadnja, 19. redna seja Poslovnega odbora je bila dne 2. julija 1971. Obravnavaj oč posamezne točke zelo obširnega dnevnega reda, je PO imenoval: — tov. JANKA ZALOŽNIKA, za šefa področja prodaje na drobno Celje 2, (imenovanje velja za določen čas, za dobo 1 leta), — tov. MARIJO ŽLIČAR, za v. d. poslovodje MM Ljubljanska c., do zasedbe tega delovnega mesta po razpisu, — tov. MARIJO LUZAR za poslo-voidkinjo gostišča Stari grad, — tov. OLGO CENE za v. d. poslovodje prodajalne LOŽNICA v Celju, do zasedbe tega del. mesta po razpisu, — tov. ALOJZIJO GODICEL, za v. d. poslovodje prodajalne Gaberja do zasedbe po razpisu, — tov. FRANCA DOBRSKA, za v. d. poslovodje prodajaln Marija Gradec in Tevče, za čas, dokler trajajo letni dopusti, — tov. MARIJO HLEB, za namestnico poslovodje prodajalne BISTRICA v Rušah. Razrešil : — tov. MAJDO MAROLT, delovnih dolžnosti poslovodkiinje prodajalne LOŽNICA v Celju, — tov. VERONIKO JOKAN, delovnih dlolžnosti poslovodkinije prodajalne Gaberje, Potrdil : premestitev tov. SONJE FERLAN na delovno mesto prodajalke v poslovalnico Gaberje, Odobril: — tov. MARIJI PEČNIK, izplačilo regresa za 3 nepreskrbljene otroke, — tov. ALENKI KUKOVIČ, do 14 dni brezplačnega dopusta zaradi privatnih opravkov v inozemstvu Sklenil: — da se FRANC MOHOR odstrani iz podjetja, zaradi grobih kršitev delovnih dolžnosti, dokler Komisija za izrekanje ukrepov ne izreče ukrepa, — da se uvede postopek zoper tov. KOLETIČA, zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti. Na predlog splošnega sektorja je PO odobril povišanje mesečnih nagrad učencem, ki so pri podjetju v učnem razmerju in znašajo nagrade: v prvem letu učenja din 200.- v drugem letu učenja din 250.- v tretjem letu učenja din 300.- Podeljene so štipendije oib upoštevanju veljavnega cenzusa: Za študij na VEKŠ — ČAKŠ JANKU, GORIŠEK JANKU in PIRNAT DANIELI Za šolanje na ESŠ — STVARNIK JANI (4. letnik) PRAŠNIKAR IRENI (2. letnik) GRAJŽL VOJKI (1. letnik) LONČAR MARIJI (2. letnik) JAGER HIACINTI (3. letnik) ROŽIČ VILMI (1. letnik) in GRUNT TATJANI. Ob sklenitvi štipendijske pogodbe, se kandidat zaveže, da ho po končanem šolanju ostal na delovnem masitu, za katerega je štipendiran, najmanj toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo, v primeru predčasne zapustitve dela pa bo štipendijo vrnil. PO je odobril povračilo stroškov šolanja: — JANEZU OMANU, na poslovodski šoli, po predhodni sklenitvi u-sitrezne pogodbe, — MIHAELU PIRŠU, za pridobitev kvalifikacije voznika motornih vozil, v višini 50 % — FRANCU HRIBERŠKU IN VIKTORJU KUKCU, v .prometni šoli, v višini 50 %, na podlagi predloženih računov. Delavcem v silosu so zaradi te-žine dela izenačeni osebni dohodki z OD delavcev v mlinu, t. j. na osnovi 460 točk in velja ta ocenitev za obračun od 1. 6. 1971 dalje. Delovno mesto priučenega delavca v proizvodnem sektorju je o-c en j eno s 430 tačkami in prejema delavec OD po tej ocenitvi 2 leti, oz. dokler ga kolektiv ne predlaga za prevedbo v višjo grupo. Izmed važnejših odločitev, sprejetih na tej seji velja omeniti še sklep o ustanovitvi ekonomije na posestvu Jožeta Ruitmika v Slovenjem Gradcu iin pa soglasje, da se podjetje angažira pri gradnji avtobusne postaje v Velenju kot soinvestitor. Dodeljena so stanovanja: — VERI ZORKO, enosobno stanovanje nad MM Ponikva, — DRAGICI GRUM, soba nad SP Soča v Celju in — JOŽICI FENDRE, stanovanje nad upravnimi prostori Poslovalnice 3 — Agropromet. Tov. JANKU GOVEJŠKU je PO odobril kredit za gradnjo stanovanja v znesku din 40.000, tov. IVANU PELKU pa kredit v višini din 15.000. F. S. Iz personalne službe POROKE: Zakonsko zvezo so sklenili: GOSAR Albina, MATEJ Dragica in PANDEL Mihael. Kolektiv jim želi mnogo sreče in osebnega zadovoljstva! ROJSTVA: MANDIČ Branislavu sta se rodila dvojčka, sinova, MLINAR Milici, VOZLIČ Lenki, KRAŠOVEC Veri, PIRNAT Stanetu, sinovi, MATEK Ivani, dvojčka sin in hčerka, BERDNIKU Francu, ROŠIR Ivani in BRATUŠEK Ivanu pa hčere. Čestitamo! Naša kava vaš užitek Urejuje uredniški odbor: Franjo Šarlah, Slavica Perme, Cveto Kolenc, Edo Steblovnik, Stanko Golav-šek. — Odgovorni urednik Ladislav Cmer, dipl. iur. — Izhaja mesečno. Tisk: Papirkonfekcija, obrat Valvasorjeva tiskarna, Krško Naklada 2.100 Izvodov.