SVOBODNA SLOVENIJA ESLOVENIA LIBRE Leto LXXVI | 20. avgusta 2017 - Buenos Aires, Argentina | Št. 8 - 9 www.svobodnaslovenija.com.ar ^^ Svobodna Slovenija 70. OBČNI ZBOR ZEDINJENE SLOVENIJE V petek 28. aprila je v Slovenski hiši potekal občni zbor društva Zedinjena Slovenija. Ob 19:30 smo se zbrali k sv. maši in se spomnili rajnih članov društva. Nato se je v jedilnici Slovenske hiše zbral zbor. Pričeli smo z molitvijo, odborniki in referenti so nato prebrali poročila o delu v letu 2016 - od teh posebej objavljamo poročili o šolah in kulturnem delovanju. Predsednik Jure Komar je tako nagovoril prisotne: Spoštovani odborniki in člani Zedinjene Slovenije, Z današnjim občnim zborom zaključujemo še eno obdobje delovanja naše krovne organizacije. Poročila referentov nam prikazujejo delo, ki je bilo narejeno v prid naše slovenske skupnosti v Argentini. Odbor, ki danes zaključuje svojo dveletno dobo, je z delom, odgovornostjo in požrtvovalnostjo izpolnil naloge in izzive te dobe. Zahvalim se odbornikom za vašo navzočnost pri sejah, za prostovoljno sprejemanje odgovornosti in za izvršitev vaših nalog. Prav lepa hvala dr. Andrejki Dobovšek za pomoč in urejanje pri IGJ. Zedinjena Slovenija povezuje vse domove, katerih člani sestavljajo slovensko skupnost v Argentini. Delovanje poteka na sejah in preko Medorganizacijskega sveta, ki je bil sklican trikrat v letu 2016, kjer smo se predstavniki Domov in vseh organizacij spoštljivo pomenili o zadevah, ki zahtevajo skupen nastop in odgovor. Smo v zvezi s slovenskim Veleposlaništvom v Buenos Airesu. Veleposlaništvo nam spo- roča konzularne novosti in druge zadeve, ki zanimajo našo skupnost. Obiskal nas je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, to je bil prvi predsedniški obisk v Argentini v 25 letih svobodne in neodvisne Slovenije. Tudi smo sodelovali z vsemi slovenskimi domovi pri "Buenos Aires celebra Eslovenia" in tako praznovali 25. obletnico samostojnosti Republike Slovenije in 200-letnico samostojnosti Argentine. Imamo dobre odnose s Svetovnim slovenskim kongresom, z Rafaelovo družbo in z Izseljenskim društvom Slovenija v svetu. Zahvaljujemo se Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu za finančno podporo, ki nam olajšuje kritje stroškov tednika Svobodna Slovenija, in pripomore k izvedbi kulturnih, šolskih in drugih projektov, ter vzdrževanju pisarne in plačilu honorarjev uradnikov. Letos je tednik Svobodna Slovenija dosegel svoje 70. leto. Kakor smo že izjavili je tednik v tranziciji in upam, da bo v kratkem času zopet med nami. Ta doba tednika ni lahka in tudi ni brez kakih nesporazumov; a enako je naša dolžnost se zahvaliti dolgoletnemu novinarju g. Tonetu Mizeritu za delo pri uredništvu in izdajanju tednika. Zahvala gre tudi naročnikom, oglaševalcem, piscem člankov in raznašalcem. Zahvala Slovenski vasi za izvedbo prikaza pri skupni Spominski proslavi. Predsedniku in odboru Našega doma San Justo se zahvalim za pomoč pri izvršitvi in uspehu 61. Slovenskega dne. Delo naših učiteljev osnovne šole in profesor- skega zbora SSTRMB nam omogoča, da se ohranja v bodoče naša skupnost. Posebna zahvala naši bivši šolski referentki ge. Alenki Prijatelji za opravljeno delo in dobrodošlica novemu referentu g. Marcelu Brula. Hvala vsem učiteljem osnovnih šol, ki omogočijo da nove generacije vzljubijo materinski jezik in vrednote. Hvala ravnatelju Srednješolskega tečaja in profesorskemu zboru, ki poučujejo našo mladino. Zahvala ge. Mirjam Mehle Javoršek in sodelavcem, ki so spremljali otroško kolonijo v domu dr. Rudolfa Hanželiča v Kordobskih hribih. Zahvala tudi vsem voditeljem, ki skrbno spremljajo delo mladcev in mladenk in razgibano delo centralnih mladinskih organizacij. V tej dobi smo tudi prejeli pastoralni obisk škofa Petra Štumpfa in romali v San Nicolas. Odbor, ki mu danes predsedujem in ki je prevzel odgovornost vodstva Zedinjene Slovenije je ekipa, ki z veseljem, požrtvovalnostjo in odgovornostjo vodi naprej to krovno organizacijo. Sem ponosen in vesel, da sem del tega odbora. Zahvaljujem se vsem odbornikom in oprostite, če je kaj bilo narobe. Zahvala naj bo izrečena tudi vsem, ki ste na katerokoli način sodelovali in spremljali naše dejavnosti skozi preteklo leto. Vse člane pa prosim, da še naprej spremljate razvoj našega osrednjega društva. Hvala lepa. Sledila je izvolitev društvenega odbora za dobo 2017/2018. Odbor je predstavil listo kandidatov, v kateri ostaja večji del dosedanjih odbornikov. Ker ni bilo drugih predlogov je bila lista sprejeta in potrjena za naslednji 2 leti. Sestavljajo jo: Društvo Zedinjena Slovenija predsednik: Jure Komar podpredsedniki: Karel Groznik, Pavel Brula, Andrej Golob tajnika: Mariana Poznič, Martin Selan blagajnika: Martin Križ, Toni Javoršek kulturna referenta: Martin Sušnik, Jože Lenarčič mladinska referenta: Karel Groznik, Stanko Jelen referent za odnose z javnostmi: Toni Rovan nadzorni odbor: Miha Bokalič, Jože Jan, Toni Kastelic Širši odbor ali Medorganizacijski svet sestavljajo: predsedniki domov: Andrej Mehle, Pavel Brula, Edvard Kenda, Vinko Glinšek, Franci Žnidar, Viktor Leber šolski referent: Marcelo Brula za SSTRMB: Štefan Godec za Slovensko Kulturno Akcijo: Damijan Ahlin za Zvezo slovenskih mater in žena: Alenka Prijatelj za mladinske organizacije: Jože Rožanec (ml.) Po kratkem razgovoru smo občni zbor kot običajno zaključili z molitvijo in se priporočili Bogu za nadaljne uspešno delovanje. Martin Selan in Mariana Poznič OBLETNICA V MENDOZI 68. obletnica Društva Slovencev v Mendozi V nedeljo 6. avgusta smo Slovenci v Mendozi praznovali 68. obletnico našega društva s številno udeležbo. Najprej smo se Bogu zahvalili s sv. mašo, ki je jo je daroval naš dušni pastir g. Janez Cukjati. Za skupno kosilo so nekateri člani društva pripravili domače koline. Obisk folklorne skupine Maribor iz Carapa-chaja, Buenos Aires nas je, med kosilom, razveselil s svojim nastopom. Plesu so se pridružile tudi slovenske polke in skupno petje ob spremljavi ansambla bratov Nemanič. Naša zgodovina Komaj je slovenski politični emigrant stopil na mendoška tla, je že razgibal tudi duševno razpoloženje za družabnost in kulturno delo. Že za prvi Božič leta 1948 je mala skupina "v novi domovini" v Kolegiju Bratov Maristov, pripravila svojo slovensko Božičnico z dekla-macijami in božičnim petjem ob improviziranem bohkovem kotu. V začetku so se zbirali v različnih krajih in glavna skrb je bila pridobiti lastne prostore, kar se je uresničilo šele leta 1962. 21. avgusta 1949 je število slovenskih priseljencev že naraslo in tako se je vršil ustanovni občni zbor društva Slovencev v Men-dozi. Slovenska skupnost se je organizirala v enoto, ki naj bi skrbela za njeno vsestransko rast in po možnosti tudi za socialno pomoč sorojakom. Od takrat društvo skrbi za prosvetno, versko, kulturno, mladinsko, šolsko, in pevsko izobraževanje, s skupnim glavnim ciljem: ohraniti ljubezen do Boga in domovine, ter posredovati mlajšim generacijam slovenski jezik, pesem in slovenske navade. Karina Marušič OBISK FS MARIBOR V MENDOZI Čeprav je že 23 let minilo odkar smo sestavili Folklorno skupino Maribor je veselje, ki ga čutimo ko vadimo in nastopamo vsakokrat večje. Veliko se obogatimo ko potujemo, ker lahko pokažemo slovenske plese in kulturo, spoznamo nove ljudi, se družimo in bolje spoznamo med seboj in seveda ohranimo slovensko kulturo. Zato smo se odločili da letos ponovno obiščemo Slovensko Društvo v Mendozi, kjer smo že bili leta 2013 zelo lepo sprejeti. Povabili so nas, da bi nastopali s plesom pri praznovanju 68. Obletnice doma. Prišli smo v četrtek 3. avgusta zvečer. V petek smo imeli celodnevni izlet, kjer smo si ogledali čudovite kraje kot Uspallata, Los Penitentes, Mirador del Aconcagua, Las Cuevas, in Puente del Inca. V soboto smo pa obiskali dve pomembni vinske kleti: Lopez in Trapiche. Razložili so nam vse o vinu, in seveda smo ga lahko tudi malo poskusili... V nedeljo po sv. maši, ki jo je daroval g. Janez Cukjati in v med katero je odlično in zelo ganljivo pel mendoški zbor, so hitro pripravili prostore v dvorani za kosilo. Predstavili smo se s plesom Zgornjega Posočja in z Ljubljanskimi plesi. Po programu smo imeli za kosilo zelo okusne domače koline. Po kosilu smo pa še zaplesali in tudi zapeli ob zvokih Ansambla bratov Nemanič. Preživeli smo krasen dan z mendoško družino. Znova smo se počutili zelo domači! Lepo se zahvaljujemo Slovenskemu Društvu v Mendozi za topel sprejem, gostoljubnost in za ves trud in delo, ki so ga vsi vložili, da je bilo to potovanje enkratno! Hvala lepa Bogu in Mariji, ki nas vedno spremljata in varujeta na naši poti. FS Maribor STRAN 2 10. SEPTEMBRA 2017 | SVOBODNA SLOVENIJA 47. MLADINSKI DAN V SLOMŠKOVEM DOMU POZDRAV PREDSEDNICE RAMOSKE MLADINE Hvala, oprosti in prosim. Ko pomislim na našo slovensko skupnost mi padejo na misel te tri besede. Čisto enostavne, ampak včasih jih zelo težko izrečemo. Zahvalila bi se rada najprej našim starim staršem. Božja previdnost jim je rešila življenje in so prišli v Argentino. Drugače bi večine od nas sigurno ne bilo. Hvala, ker so ustvarili domove v katerih se lahko dobivamo! Zdaj je tudi od nas odvisno da se bomo v njih sreča-vali še mnogo let. Zaradi njihove ljubezni do vere, domovine, slovenstva, so lahko vse to ustvarili in toliko let obdržali. Delali so z veseljem!! Hvala tudi našim staršem, še posebno mojim, da sta me stalno peljala v dom, da sem ga vzljubila. Da so vztrajali v tem da so nas naučili govoriti po slovensko, da bi spoznali kulturo, ljubezen do slovenstva in da bi tudi mi to podali naprej. Da so nas naučili da je potreben trud, požrtvovalnost. Brez tega se težko kaj doseže. Hvala mojim prijateljem, brez katerih sigurno ne bi več hodila v dom... Hvala tudi vsej Slomškovi mladini! Kako lepo je ko vsi skupaj z veseljem pripravljamo naš dan, naš praznik. Da skozi celo leto delamo, sodelujemo pri različnih dejavnostih in skupaj uživamo. Prosila bi rada mlade da bi se skupaj trudili da bi to našo skupnost čim dalj časa obdržali, da bi se še naprej tu srečavali, da bi nam skupnost pomenila, da bi jo imeli radi, zanjo delali in se lepo imeli. Dobro bi bilo da bi se mladi bolj zavedali vsega lepega kar imamo, da bi se bolj potrudili in čutili pripadnost in ljubezen do naše skupnosti. Vse nam je bilo podarjeno, potrudimo se da bomo to še dolgo časa imeli!! Da bo v Slomškovem domu še veliko let LEPO!!! Hvala lepa. Štefi Bokalič POZDRAV PREDSEDNIKA CENTRALNE MLADINSKE ORGANIZACIJE Draga Mladina in vsi prisotni! V nedeljo 6. avgusta smo mladi Slomškovega doma pripravili naš 47. Mladinski dan. Dan smo pričeli ob 8:00 s turnirjem v odbojki. Fantje so igrali kot po navadi, organizirani v ekipah po domovih. Dekleta so pa sestavila ekipe po skupinah "RAST": tekmovalo je kar 7 ekip. Vreme je bilo prijetno in gledalci so lahko uživali na soncu med tem ko so gledali tekme. Ob 11:30 smo ob petju argentinske in slovenske himne dvignili obe zastavi in s tem "uradno" začeli naš dan. Predsednik mladine, Damijan Loboda, je pozdravil vse navzoče. Potem smo šli v dvorano, kjer je ra-moški župnik g. Franci Cukjati daroval sveto mašo. Mladina je poskrbela za splošno organizacijo maše, peli smo mladinske pesmi ob spremljavi kitar, bobna in klaviature. Po maši smo gostom postregli s kosilom in med tem je na igrišču nadaljeval turnir. Čez dan so bile na razpolago domače torte, ki so jih pripravile mamice in dekleta mladine, mladci in mladenke so pa nudili kavo in piškote. Ob 19:00 smo se spet zbrali v dvorani: na vrsti je bil kulturni program. Navzoče je pozdravila predsednica mladine, Štefi Bokalič (njene besede lahko v celoti preberete spodaj) in potem je skupina mladih predstavila igro »Loterija« - o predstavi lahko preberete kaj več v samostojnem prispevku. Po igri sta navzoče pozdravila še g. Cukjati in predsednik centralne mladinske organizacije, Jože Rožanec (tudi njegov pozdrav objavljamo spodaj). Razdelili smo kolajne dekletom zmagovalne ekipe "Rast XLIV" in pokal fantom iz San Martina. Kot najboljša igralca sta bila izbrana Natalija Podržaj in Marko Ko-želnik in sta tudi dobila nagrado. Zahvalili smo se Branku Mariniču za prevod in režijo igre, Andrei Quadri Brula in Jožetu Lenarčiču za pomoč pri scenografiji, Štefanu Godcu, Klari Smalc in Katji Kavčič za maskira-nje, Marcelu Brula za kostume, Mari Miklavc in vsem mamicam za pripravo okusnega kosila, Franciju Miklavcu za pomoč pri ražnju, odboru doma za pomoč pri splošni organizaciji dneva, Janku Koželniku ki je vedno na razpolago za vse kar potrebujemo, mladcem in mladenkam za pomoč pri postrežbi kosila, Audio Pristava za zvok igre, Tomiju Kinkel za luč pri igri. Po končanem kulturnem programu smo se odpravili v spodnje prostore, kjer so bili na razpolago golaž, čevapčiči, patys in torte. Tako smo ob okusni večerji in dobri družbi še malo poklepetali, predno smo se veseli in zadovoljni odpravili domov. Štefi Bokalič - Gabi Oblak Mineva že 47 let od prvega Mladinskega dne v Slomškovem domu. Pomislimo, s kakšno vnemo so naši predniki pripravljali prvi Mladinski dan v tem domu: po vzoru drugih domov, so tudi tukaj pričeli z Mladinskimi odseki in pripravili prvi Mladinski dan. V njem niso zanemarili nobenega vidika osebe: vsi so se udeležili sv. maše, v teku dneva so potekala tekmovanja v športu, proti večeru pa poskrbeli za kulturni program. Po uspehu prvega, je sledil drugi, in za njim vsako leto novi - vse do danes. V domu, ki se imenuje po blaženem škofu Antonu Martinu Slomšku, nista zamrla slovenski jezik in kultura. Znameniti Slovenec je pred dvesto leti ljubil slovenski jezik in narod kot danost od Boga, se zanj boril in upal ohraniti Slovenstvo kljub nemškemu kulturnemu pritisku. Stoletje in pol po njegovi smrti vemo, da njegova prizadevanja in upanje niso bili zaman: uspel je ohraniti slovenski jezik in z njim slovenski narod. Kako nas nagovarja Slomšek danes? V pridi- gi za Binkošti praznik leta 1838 je spregovoril na Koroškem in poudaril, da Bog želi raznolikost jezikov in kultur: te je posvetil, ko je sv. Duh navdihnil apostole, da so spregovorili v vseh jezikih in oznanjali Boga. Slovenstvo in slovenščina sta dragocen talent: prejeli smo ga od naših prednikov in dolžni smo ga gojiti in predajati naprej. Če bi ga zavračali, bi izgubili del sebe. Ljubezen pa izhaja iz zavesti, da nas je Bog ustvaril in nas ljubi kot dediče in del slovenskega naroda, rojene v Argentini, kateri tudi pripadamo. Ljubezen se izraža v tem da skrbno gojimo oba jezika, spoznavamo in živimo obe kulturi. Hvala vam Mladina, da ste pripravili novi Mladinski dan! Hvala, da ste žrtvovali čas in moči za priprave in nas tako lepo sprejeli. Hvala, ker pričate, da je še vedno mogoče vztrajati, ustvarjati in z veseljem delati kljub mnogim težavam. Bog vas živi - na še mnogo let! Jože Rožanec "LOTERIJA" Če si med tistimi ki se vsako nedeljo zbirajo na družinsko kosilo... Če si med tistimi ki ne prenesejo fanta tvoje sestre... Če je tvoja žena tako slaba gospodinja, da ne zna skuhati niti ene hrenovke... Če si med tistimi ki ne prenesejo svojega tasta. Tudi če si med tistimi, ki ne prenesejo svoje tašče.... Če ti je na kakšen ali drugačen način, kateri od teh stavkov prišel do srca... Potem si prišel gledati tvojo Igro! Mladina letos predstavlja priredbo argentinske komedije "Loterija". Igro je napisal avtor Hugo Daniel Marcos. Zgodba se dogaja v hiši revnega in že upokojenega gospoda Ivana, kjer se je cela družina zbrala na nedeljsko kosilo. Ivan ima 4 "skoraj perfektne" hčerke. Kaj pa pomeni "skoraj per-fektne", ko je v igri zmagovalni listek Loterije, pustimo da ugotovite sami. Uživajte. Tako so nam na Mladinskem dnevu v Slomškovem domu predstavili igro "Loterija", argentinskega avtorja v slovenskem prevodu. Pri predstavi je sodelovalo veliko mladih, režiser in prevajalec je pa Branko Marinič, ki ga lahko predstavimo takole: star 25 let, iz Slomškovega doma, visok a z nizkim basom, njegov glasbeni talent poznamo iz skupin Zlatorock, Baires Polka in zbora Ex Corde. Rad nastopa na odru in zadnje čase tudi režira. Ob koncu igre ga je publika nagradila z več-minutnim aplavzom. Branko, ni prvič, da na programu mladinskega dne beremo, da si režiral igro. Kaj te je pri igri "Loterija" navdušilo, da si jo izbral? Najprej že samo dejstvo, da je to komedija. Mislim da ljudje za mladinski dan pričakujejo smeh in upam, da smo to dosegli. Posebno pa se mi zdi zanimivo, ko ima igra na koncu sporočilo za publiko. Dobro je, da se smeje-mo in da potem tudi pomislimo o tem, zakaj smo se smejali. Potem pa število igralcev. Hoteli smo spraviti na oder nekaj, kjer bi lahko sodelovalo čim več mladine. Čeprav je vedno težko, da na oder stopijo vsi, je ogromno dela tudi za kulisami. Kako ste pa preskrbeli slovensko besedilo? Originalno igro je napisal Hugo Daniel Marcos, argentinski avtor. V slovenščino sem jo začel prevajati že nekaj mesecev nazaj in se vsakič bolj navdušil, ko sem ugotovil da so nekateri stavki zveneli se bolj smešni v slovenskem jeziku. Brez dvoma pa se podrobnosti popravijo šele na odru, kjer vsak igralec doda svoj značaj in besede, ki se mu zdijo najbolj primerne za svojo vlogo. Gledalci smo hitro opazili, da so igralci na odru uživali ob nastopanju. Kako so potekale vaje, kakšno je bilo vzdušje v "igralski družini"? Igralska skupina je bila izjemna, in vzdušje še boljše. Ob sobotah zjutraj so vaje sicer začenjale z dobrim zajtrkom in toplim čajem. Šele potem, na oder. Kadar se ti zdi, da je so vaje vsakič krajše, to lahko pomeni dve stvari: da je vdušje zelo dobro ali da manjka zelo malo do nastopa. Tukaj smo čutili oboje! Ha! Kakšno sporočilo pušča "Loterija" mladim? Sporočilo igre je, kot pravijo, kratko in jedrnato. Ne samo za mlade, temveč za vse. Denar in materialne dobrote lahko spremenijo človeka in ga oddalijo od sočloveka. Igra skuša na oster način dokazati, da so na svetu ljudje, ki zaradi denarja in pozrešnosti izgubijo pomeb-mnejše stvari. Zato pravim, čeprav se ob igri lahko smejemo, je dobro da na koncu pomislimo na to. Lahko upamo, da bomo igro še kdaj videli na odru? Seveda, vedno obstaja možnost. Igralci zelo navdušeni in lepo je, ko se ves trud vložen na vajah lahko vidi večkrat uprizorjen. Iz naše strani smo pripravljeni in čakamo na povabilo! Upamo torej, da vas kmalu spet vidimo na odru. Hvala Branko za razgovor, tebi in vsem igralcem čestitamo za predstavo! SVOBODNA SLOVENIJA | 3. SEPTEMBRA 2017 STRAN 3 »MISOLOVKA« V Našem domu Konec oktobra je sanhuška mladina aktivno začela vabiti na predstavo igre Mišolovka. Mladi in ne tako mladi smo iz vseh digitalnih sredstev (whatsapp, Facebook, itd) in tudi tradicionalnih medijev prejeli vabilo. Nekateri smo se odzvali vabilu in bili prijetno presenečeni. Tako se nas je, v nedeljo 27. novembra, zbralo lepo število domačih in prijateljev, da se pridružimo mladini Našega doma pri zaključku njihovega aktivnega in pestrega kulturnega dela skozi leto 2016. Luči so se ugasnile in tišina je obdala dvorano. Zastor odra Frida Beznika se je odprl in nas povabil v svet kriminalke v dveh dejanjih: »Mišolovka«, avtorice Agathe Christie v režiji izvežbane Ivane Tekavec. Prva zasluga gre skupini igralcev, režiserki in kulturnikom za iniciativo in izbiro igre, saj slovenska publika ni navajena kriminalk. Tako kot Agatha Christie, so se igralci zavzeli in sklenili neke vrste obljube molčečnosti, da ne razkrijejo razpleta igre domačim in s tem vzbudijo zanimanje in si zagotovijo polno dvorano in napeto publiko!! Vsebina igre se vrti okrog umora gospe Maureen Lyon v Paddingtonu v mestu London in pa naključnega srečanja in začasnega bivanja več sumljivcev pod isto streho, na novo preurejenem gostišču, ki ga urejuje mlad angleški par. Vitka, bistra in pripravna Mollie (Katerina Javoršek) ter privlačen in samosvoj Giles Ralston (Ignaciji Mehle) sta lepo oddigrala njuni vlogi in pomagala k ritmu igre. Na hudo zasneženo popoldne se najprej oglasi pri njima prvi gost, Niko Oblak v vlogi Christopherja Wrena. S svojo naravno duhovitostjo se je poslužil teksta in bil pravi liazon med vsemi igralci. Pridruži se mu še odločna in elegantna gospa Boyle (Tatjana Malovrh). Solidno je obdelala in podala vlogo dobrosto-ječe Angležinje, ki ve in zna vse o vsem. Debitant, Tomaž Miklič, nas je presenetil s lepo tekočo slovenščino in sproščenostjo v vlogi gibčnega in vojaškega majorja Metcalfa. Na odru tokrat v zahtevni vlogi, se je Tatjana Groznik sigurno in odločno vživela v mlado, resno in možato gospodično Casewell. Znala je dopolniti svoj vložek z odločnimi gestami in pogledi, ki so liku bile naravne. Izkušen Vanči Štrubelj si je v vlogi italijana Paravicinija prikupil publiko s solidno obdelano in podano vlogo. Igral se je s kretnjami in razpolagal s prostorom, kot bi bil doma. Režiserka je iznajdljivo dodala tej vlogi vložke italijanščine, katerih se je igralec poslužil za dopolnitev lika Paravicinija. Danilo Žgajnar, kot detektivski narednik Trotter, je vlogi dal postavo in policijsko resnost. Bil je gibčen na odru in je, s svojo interpretacijo, pripomogel k napetosti. Marjan Vombergar je s svojimi kratkimi vložki kot glas na radiju doprinesel igri svoje. Zgodba ima presenetljiv konec! Kakšen? Ogled igre odgovori na to vprašanje. Mladina nam je obljubila, da bo igro ponovila v začetku novega leta 2017. Torej, za vse tiste, ki ste predstavo zgrešili ali zamudili, imate še eno priložnost! Opravljeno skrito delo je poglavje zase. Kot smo že dolga leta navajeni, je bil scenski prostor odlično pripravljen in ustrezen igri ter igralcem. Zasluga gre Claudiu Selanu, Lojzu Erjavcu, g. Tonetu Oblaku in sodelavcem. Da spomin ne bi varal igralcev sta vedno stali ob strani Angelca Podržaj Miklič in Leila Erjavec. Kostume, rekvizite in elemente odra so si mladi igralci in režiserka sami preskrbeli, brez nepotrebnih najemnin. Ana Clara Zafra je bila odgovorna za pričeske. Andrejka Selan Vombergar je priskočila na pomoč s glasbenimi vložki, delavna skupina "Luči in Zvok" je zagotovila pravilno razsvetljen in ozvočen oder, Lučka Bergant Uštar pa je skrbela za mikrofone in zvočne efekte. Stari slovenski pregovor pravi, da je mladost norost. Toda s mladostjo so povezani tudi drugi pojmi in čustva: energija, navdušenje, veselje, ljubezen, bodočnost. In vse to smo lahko v nedeljo 27. novembra doživeli v Našem domu Ali ni noro to, da je mladina postavila na oder igro v najzahtevnejšem času leta, ko imajo izpite na univerzi ali zaključujejo zadnja leta srednje šole? Ali je kdo pomislil koliko energije in truda je bilo vloženih, da so nam omogočili ta prekrasni večer? Ali nista izražena navdušenost in veselje motivacija za vse ostale in dokaz, da se lahko naredijo čudovite stvari? Ali ni predstava lep dokaz njihove ljubezni do slovenskega jezika, do njihovih prednikov, ko so si upali, se sami pozanimali in postavili na igro oder? Zato: mladost ni samo norost ampak je bodočnost; je veselje! Dovolite mi, da zaključim s spodbudnimi Gandhijevimi besedami, ki sta jih izrazila svojim sovrstnikom Ani in Igor Malovrh ob koncu večera. Z njimi naj bi strdila zagon, voljo in delo mladine ob tem lepem večeru : "Naj bodo tvoje misli pozitivne, saj se bodo spremenile v besede. Naj bodo tvoje besede pozitivne, saj bodo spremenile dejanja. Naj bodo tvoja dejanja pozitivna, saj bodo držala tvoje vrednote. Naj bodo tvoje vrednote pozitivne, saj bodo postale tvoja usoda." Nevenka Godec Zupanc "MIŠOLOVKA" II Potovanje v Mendozo Maja meseca, v soboto 6., je mladina ponovila igro Mišolovka v Našem domu. In glej, zanimivo doživetje: zopet polna dvorana hvaležne publike, ki je mladino in režiserko nagradila z velikodušnim aplavzom priznanja. Ponovitev je obenem bila priprava na potovanje, na katerega je slovenska slupnost v Mendozi povabila mladino Našega doma. Lepa, enkratna prilika obiska slovenske trdnjave ob vznožju Andov od 25. do 28. maja. Mendoški rojaki so pripravili izredno zanimiv program, za katerega so tudi naročili primerno vreme. Ogledali smo si mednarodno priznano vinsko klet družine Catena Zapata in manjšo, starejšo klet La Rural, ustanovljeno leta 1885. Najbolj smo se pa veselili narave, ko smo si od blizu ogledali očaka Aconcagvo, s svojimi mogočnimi skoraj 7000 metri. Po obisku Puente del Inca smo se ustavili v slovenski koči na hitro kosilo, ki se je res prileglo. V soboto zvečer, 27. maja, smo na čudovitem odru, ki ga je izdelal Davorin Hirsche-gger, nastopili za izredno številno mendoš-ko publiko. Čutili smo toplino in priznanje napornemu delu priprave igre. Upamo, da smo se tudi mi znali primerno zahvaliti za vse kar smo v Mendozi doživeli. Pavli Ne-manič je bil naš skrbni, potrpežljiv vodič, scenografa Davorina smo že omenili, dodali bi tudi ostale sodelavce.In končno še veliko priznanje mlademu delavnemu predsedniku Tinetu Šmonu, ki je prevzel celotno organizacijo našega uspešnega potovanja. Poslovili smo se z zelo okusno večerjo, pri kateri smo srečali številne dobre prijatelje in smo z njimi tudi pokramljali. Radi bi se zahvalili še glavnemu odboru Našega doma za vso izkazano podporo, velika zahvala za pomoč družini Kržišnik, Lojzu Erjavcu, Stanku Jelenu in Janku Beliču ter Jožici in Marjanu Grilju, ki so na tih način ogromno pripomogli k realizaciji potovanja. Mendoškim rojakom še enkrat najlepša hvala za lepe preživete trenutke! Mladi igralci Našega doma SLOVENIJA Predsedniške volitve bodo 22. oktobra Volitve predsednika države bodo 22. oktobra letos, je sporočil predsednik državnega zbora Milan Brglez. S podpisom akta je za dan razpisa volitev, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, določil 21. avgust. Glasovanje v morebitnem drugem krogu volitev pa se po zakonu opravi najpozneje 21 dni po prvem glasovanju. Inavguracija novega predsednika bo 22. decembra v državnem zboru. Brglez je v Narodni galeriji ob podpisu akta poudaril, da si želi načelnega in poštenega predsednika ali predsednico. »Slovenija potrebuje nekoga, ki se bo oglasil vedno, ko bo treba o perečih družbenih vprašanjih in dilemah zavzeti stališča. Predsednik republike je namreč vrhovna moralna in politična avtoriteta v državi, zato se mora in je prav, da svojo avtoriteto udejanja tudi s tem, da se opredeljuje do vseh dogajanj v naši državi in družbi,« je dejal. Aktualnemu predsedniku republike Borutu Pahorju se izteka mandat, ki ga je nastopil 23. decembra 2012. Napovedal je, da se bo potegoval za nov mandat in čeprav pravi, da bo kandidiral kot neodvisni kandidat, je pričakovati, da ga bo podprla vsaj SD. Boj za predsedniški stolček je napovedala tudi predsednica NSi Ljudmila Novak, v drugih parlamentarnih strankah pa so glede kandidatur ali podpore kandidaturam še skrivnostni. Poleg omenjenih je kandidaturo do zdaj napovedalo več znanih in manj znanih obrazov, med drugim veleposlanik v Makedoniji Milan Jazbec ter aktualni kamniški župan Marjan Šarec. COUNTRY VEČER V SAN MARTINU Končno je prišel dan in po dolgih sejah in pripravah smo doživeli naš "I. Country večer" v Slovenskem domu San Martín. To je bilo v soboto, 5. avgusta, v lepem in prijetnem zimskem večeru. Potekel je ob dobrih kulinaričnih dobrotah in pijači, ter prijateljskem srečanju. Za ples in zabavo je poskrbela prof. Guadalupe Niello Morillo, voditeljica skupine Alabama, ki je z navdušenjem učila navzoče plesati line dance ob zvokih ansambla Gus Di Bella & the guest band in Wanted band. Hvala vsem za množično prisotnost in sodelovanje na katerikoli način: pri pripravi dvorane, v kuhinji, s pecivom, v baru, itd.! Ostalo, slike in razne posnetke, si lahko ogledate na Facebook-u Slovenskega doma San Martín. Viktor Leber STRAN 2 10. SEPTEMBRA 2017 | SVOBODNA SLOVENIJA POZDRAVLJENI | Bienvenidos POZDRAV SlOVMtM, KI JO PRIMI I BRODOM "SANTA CRUZ" V ARGENTINO NA VELIKO NOČ Pozdravljeni, ki ste prebrodili Ocean, d» se združite z nami, ki % vami delim« enako usodo, ki živimo iz enakega sna, in ki smo se enake preteklosti postavili ¡2 oči v oči podobni bodočnosti — pozdravljeni! K petim stotinam Slovencem, ki smo šli isto pot. ste vi pridružili svojih pet stotin: tako je naše število stopilo na lep tisoč, čedna legija ljudi, ki vedo, zakaj ko zapustili Domovino: ne da bi jo kdaj koli izdali in ne "sveti križ", ki ste ga nosili na boku barke in se vam jo prižgal kot prva zvezda na novem nebu, slej ko prej preblisnil t trn ji o peterokrako rdečo zvezdo naše domače* poloble. Ta vera pa naj bo velika in silna, da ne bo premaknill.i samo gora, temveč tudi ocean*.. Bog je vstal! Pozdravljeni! Pisal dr. /ine Debejak Pozdrav Slovencem, ki so prispeli z brodom »Santa Cruz« v Argentino na Veliko noč Pozdravljeni! Ki ste prebrodili Ocean, da se združite z nami, ki z vami delimo enako usodo, ki živimo iz enakega sna, in ki smo se enake preteklosti postavili iz oči v oči podobni bodočnosti -pozdravljeni! K petim stotinam Slovencev, ki smo šli isto pot, ste vi pridružili svojih pet stotin: tako je naše število stopilo na lep tisoč. Čedna legija ljudi, ki vedo, zakaj so zapustili Domovino: ne da bi jo kdaj koli izdali in ne da bi jo mogli kdaj koli zatajiti, temveč zaradi ljubezni do nje, ki je ne morejo gledati oskrunjeno in prodano. In potopljeno v kri in nasilje! Kako pomembno je, da ste se pripeljali čez globoke vode pod imenom »Sveti Križ«, ki vas je postavil pred našo obal prav na Velikonočni dan. Ali ni s tem poudarjeno odrešenje in poveličanje velikega trpljenja, ki ga živi domovina in mi sami? Po velikem petju tavanja in taboriščnih muk, ali ni tu nova sprostitev in vstajenje človeka, kot ga pojmuje krščanstvo? Pred vami stoji nov svet kot nekoč pred Kolumbom, ki je v Ameriko zavozil z ladjo »Sveta Marija«. Uspel je samo s svojo vero. In uspeli bomo mi in vi, če bomo šli v meglenost dni z vero v Boga in zaupanju v svoje roke... Te, zdrave in silne, bodo nam gnetle surovo snov v blagoslov. Znoj z naših lic nam bo rodil hlebce kruha kot najlepšo rožo. Ob vašem prihodu vas pozdravlja svoboda, varnost življenja, sladkost mirnega spanca, počitek pred strahom in nezaupanjem. Pozdravlja vas delo, ki je kot zlata žila v osrčju zemlje: z znojem se pride do nje in potem vam lije v naročje zlat prah. Pozdravlja vas tu z nami stara domovina, ki vam bo pomagala prenašati žalost domotožja, pa tudi bajala vam bo o spominih, ki so kot zlate zvezde na drugi poluti. Pozdravlja pa vas tudi nova domovina, ki vam odpira svoje bogato naročje - upajmo, da ne kot mačeha, temveč žena, ki nas je z ljubeznijo posinovila... tavajočega brezdomca... Rojaki, pozdravljeni! Tisoč nas je, da pripravimo pot drugim tisočem, da skupno preživimo svojo dobo v ljubezni in slogi, in v veri in upanju, da bo »sveti križ«, ki ste ga nosili na boku barke in se vam je prižgal kot prva zvezda na novem nebu, slej ko prej preblisnil temno peterokrato rdečo zvezdo naše domače poloble. Ta vera pa naj bo velika in silna, da ne bo premaknila samo gore, temveč tudi ocean... Bog je vstal! Pozdravljeni! Bienvenida a los eslovenos que llegaron a la Argentina el Domingo de Pascuas en el barco "Santa Cruz" Bienvenidos! Cruzaron el océano para reunirse con nosotros, que compartimos con ustedes el mismo destino, vivimos de los mismos sueños y que desde el mismo pasado miramos a los ojos un futuro similar. Bienvenidos! A los cinco centenares de eslovenos que ya iniciamos este camino suman ustedes otros cinco centenares: así ahora ya somos mil. Una gran legión de personas que saben, por qué dejaron su Patria: jamás la hemos traicionado, nunca podríamos negarla, sino que la dejamos por amor hacia ella, por no poder mirarla ultrajada y vendida. Y ahogada en sangre y violencia! Resulta muy significativo que hayan cruzado las aguas profundas del océano bajo el nombre "Santa Cruz", que los depositó en nuestra orilla precisamente en el día de la Resurrección. No se resalta con esto la salvación y exaltación del gran sufrimiento que está pasando nuestra patria y nosotros mismos? Después del Viernes Santo de deambulación y padecimientos como refugiados: no estamos ante una nueva liberación y resurrección del hombre, tal como lo entiende el cristianismo? Están ante un nuevo mundo, como una vez lo estuvo Colón, quien llegó a América en el barco "Santa María". Fue solo por su fe que lo logró. Nosotros también lo lograremos, si enfrentamos los días nublados con fe en Dios y confianza en nuestras manos... éstas, sanas y fuertes, amasarán la materia en bendición. Del sudor de nuestra frente brotará la más hermosa flor: nuestro pan. Hoy los recibe la libertad, la vida segura, la dulzura del sueño tranquilo, el descanso después de tanto miedo y desconfianza. También los recibe el trabajo, esa arteria dorada en el seno de la tierra: a ella se llega con sudor y luego derrama polvo de oro en sus regazos. Con nosotros los recibe su antigua patria, que les ayudará a soportar el dolor de la añoranza y les hablará de recuerdos, que son como estrellas de otro hemisferio. Aquí los recibe una nueva patria, que les abre su gran corazón - ojalá no como una madrastra, sino como una mujer que nos adopta con amor. a estos refugiados sin rumbo. Amigos, bienvenidos! Ya somos mil para preparar el camino a otros mil, y así vivir juntos nuestro tiempo en amor y solidaridad, y con la fe y esperanza de que la "santa cruz" que los acompañó en el barco y se encendió como la primera estrella en este nuevo cielo, en algún momento ilumine la oscura estrella roja en nuestra tierra. Que esta fe sea grande y fuerte, para mover no solo montañas sino también el océano. Dios resucitó! Bienvenidos! Svobodna Slovenija, 1/4/1948 Traducción: Mariana Poznič OBČNI ZBOR ZEDINJENE SLOVENIJE | Poročilo kulturnih referentov Martin Sušnik - Jože Lenarčič V nedeljo 5. junija je bila v Slovenski hiši Spominska proslava na čast žrtvam komunistične revolucije na Slovenskem. V cerkvi Marije Pomagaj je bila sveta maša, nato pa običajni poklon pred spomenikom. V dvorani škofa Rožmana je spominski govor podal dr. Andrej Fink, za akademijo so posrkbeli člani Društva Slovenska vas. Predstavili so prizor »Romar«, skupaj z izvlečki Papeževega »Gozda« na vi-deoposnetku, ter podali pesem »Zgled«. Program je pripravil Martin Sušnik. Za praznovanje 25. obletnice slovenske osamosvojitve se je tokrat namesto običajnega praznovanja vršil drugi »Buenos Aires celebra Eslovenia«, v soboto 25. junija. Ob 11:30 je bila zahvalna sveta maša v buenosaireški stolnici. Mašo je vodil škof iz Corrientesa Andrej Stanovnik, somaševali so pa škof v Catamarci msgr. Lojze Urbanč, delegat v Argentini dr. Jure Rode, Franci Cukjati, Robert Brest, Franci Urbanija, Mirko Grbec, France Urbanč, France Himmelreich, Tone Rant in msgr. Vicente Tur-turro. Za petje so poskrbeli člani petih pevskih zborov iz vseh domov: Ex Corde iz Slomškovega doma, MPZ San Justo, Slovenski zbor iz San Martina, pevski zbor iz Pristave in pevski zbor Carapachay-Lanus; na orgle je spremljala Anka Savelli Gaser. Kulturni program je nato potekal na Avenidi de Mayo in je bil razdeljen na dva glavna dela. V prvem delu so bili nastopi raznih glasbenih in folklornih skupin na cesti in odru: BAires Polka, folklorna skupina Slovenske vasi, Zlatorock, Slovensko društvo Triglav iz Rosaria, Slovenski inštrumentalni ansambel, folklorna skupina Mladika, bend KM 43, folklorna skupina Maribor iz Carapa-chaya, folklorna skupina iz Pristave. Napovedoval je Viktor Leber. Drugi, bolj formalni del, je pričel ob 16. s petjem himen, pozdravi raznih funkcionarjev in veleposlanice Republike Slovenije v Argentini Jadranke Šturm Kocjan. Skupini Mladika in Maribor so nastopili z argentinskimi folklornimi plesi, nato sta bila na vrsti slovenska tango-plesalca Andreja Podlo-gar in Blaž Bertoncelj. Nato so člani pevskih zborov iz San Justa, Ramos Mejíe, San Martina in Pristave (nad devetdeset pevcev) pod vodstvom Marte Selan Brula in v spremstvu ansambla BAires Polka zapeli »V dolini tihi«. Posebno ganljiv je bil tudi nastop zbora okoli sto otrok sobotnih slovenskih šol, ki nam je pod vodstvom Marcela Brule zapel venček otroških pesmi. Za tem se je predstavil duet Janeza Dovča in Boštjana Gombača iz Slove- nije. Za konec so pred oder spet stopili pevci pod vodstvom najprej Andrejke Selan Vom-bergar nato pa Lučke Marinček Kastelic. Za celotno organizacijo praznovanja je skrbel Marko Selan. V nedeljo 9. oktobra smo praznovali 61. Slovenski dan ob 60. obletnici slovenskega doma San Justo. V Sanjuški stolnici je bila sveta maša, med katero je somaševanje vodil škof msgr. Peter Štumpf. Dvorišče Našega doma San Justo je bilo čudovito pripravljeno. Med kosilom je g. Franc Kelih, ravnatelj Mohorjeve družbe predsedniku ZS Juretu Komarju v imenu založbe izročil plakat, ki simbolično prikazuje knjižni dar v vrednosti € 9.000.- po izboru, da se jih bo razdelilo po skupnosti. Na vrsti so bili še pozdravi gostov in krajši koncert Gorenjskega okteta, na obisku v Argentini. Na popoldanskem programu sta nas nagovorila predsednik Našega doma San Justo Marjan Grilj in predsednik ZS inž. Jure Komar. Za slavnostni govor je bil zadolžen g. Tone Rode, ki je v bil Argentini na obisku kot vodič številne slovenske skupine obiskovalcev iz Slovenije. Zvesti geslu "V objemu dveh svetov", je odr- ski prikaz zaobjel izkušnje presadka iz Slovenije v Argentino preko interpretacije raznih pesmi, med recitacijami pa smo prisluhnili petju dveh zborov: Mešanega pevskega zbora San Justo in zbora Ex Corde iz Ramos Mejie. Za konec, ob veličastnem zaključnem prizoru, ki je vključil vse nastopajoče, sta nas nagovorila tudi veleposlanica Republike Slovenije ter škof msgr. Peter Štumpf V soboto 22. oktobra je našo skupnost obiskal predsednik Republike Slovenije, g. Borut Pahor. Med uradnim obiskom v Argentini je s številnim spremstvom obiskal tudi Slovensko hišo. Najprej se je vršil poklon pred spomenikom žrtvam komunističnega nasilja po drugi svetovni vojni, kjer je bil položen šopek z minuto molka. Po poklonu so vsi vstopili v dvorano škofa Rožmana, kjer so sledili pozdrav predsednika ZS Jureta Komarja, šolske referentke Alenke Prijatelj in nastop otrok sobotnih slovenskih šol, ki je ganili vso publiko. Nato predsednik Pahor nagovoril navzoče. Sledilo je podajanje raznih priznanj in trenutek za fotografiranje. Napovedovalec med prireditvijo je bil Martin Selan. Zatem so člani odbora ZS imeli razgovor s predsednikom. SVOBODNA SLOVENIJA | 3. SEPTEMBRA 2017 STRAN 3 NASE SOLE V LETU 2016 Poročilo šolske referentke Alenka Prijatelj Kot vsako leto, je tudi v preteklem letu 2016 bilo polno aktivnosti v naših slovenskih sobotnih šolah. Delovalo je 6 slovenskih tečajev v Buenos Airesu in 1 v Barilochah. Tečaji za špansko govoreče otroke ali ABC po slovensko so bili v Slovenski hiši, Mendozi in Tucumanu. Skupno število otrok je bilo 265, učnih moči pa 80. Slovensko govorečih je bilo 195 otrok, poučevalo jih je 66 učiteljev, špansko govorečih otrok 70 in 14 učiteljev. Poučevali so: • BALANTIČEVA ŠOLA Naš dom, San Justo Voditeljica: Irena Urbančič Poglajen Katehistinje: Lučka Bergant Uštar, Rozka Liko-zar, Irena Urbančič Poglajen in Erika Poglajen Dellacasa Učiteljice: Marta Petelin, Uršula Urbančič, Marija Zupanc Urbančič, Bernarda Krajnik, Alenka Zupanc Urbančič, Danica Malovrh, Silvia Tekavec Nicastro, Nadja Miklič, Lučka Marinčič in Ivana Tekavec Petje: Kristina Skvarča Šenk, Veronika Malovrh ter Anica Mehle Knjižničarka: Alenka Belič Fantini. Šolski odbor: Danijel Zupanc Število učencev: 52 otrok in dva dopisna učenca iz Calafate-ja • BARAGOVA ŠOLA Slovenska vas, Lanús Voditeljica: Luciana Servin Čeč, katehista: Luciana Servin Čeč in Boris Rot Učiteljice: Liljana Zidar Brulc, Gizela Grbec, Luciana Servin Čeč, Monika Urbanija Kopriv-nikar in Helena Cerar Rot Petje: Monika Urbanija Koprivnikar Ročna dela in folklora: Boris Rot, Helena Cerar Rot in Silvija Sánchez Pomočnici: Viktorija Burja in Mora Čeč Odbor staršev: Marta Servin, tajnica Andrejka Burja, blagajničarka Silvija Burja Število otrok: 8 dečkov in 13 deklic; skupno: 21 otrok • JURČIČEVA ŠOLA Slovenski dom Carapachay Voditeljica: Ani Klemen Boltežar Katehistinja: Anka Pleško García Učiteljica: Rezika Škulj Hanjže, Odbor staršev: Zinka Klemen 2 otroka, 1 deklica in deček • PREŠERNOVA ŠOLA Slovenska Pristava, Castelar Voditeljica: Andrejka Papež Córdoba Katehisti: Nadica Kopač Grohar, Andrejka Papež Córdoba, Viktorija Selan, Rozi Esih in g. Franci Cukjati Učiteljice: Cecilija in Lučka Skubic, Karolina Kenda, Nevenka Grohar, Viktorija Selan, Anka Savelli in Andrejka Papež Córdoba Petje: Saši Jelenc Vodnik Število otrok: dečkov: 17, deklic: 18; skupaj otrok: 35 • SLOMŠKOVA ŠOLA Slomškov dom, Ramos Mejía Voditelj: Marcelo Brula Kateheta: g. Franci Cukjati in Julka Furlan Učitelji: Mirjam Klemene Černe, Saši Smrdelj, Cintija Seljak, Tatjana Pustavrh, Monika Vitrih Koželnik, Ana Beltram Aguilar, Štefi Bokalič, Marjana Grabnar Petkovšek, Veronika Grabnar Pregelj, Marjanka Oblak, Irenka Zarnik Kočar Petje: Marcelo Brula in Viki Kastelic Telovadba: Mikaela Bokalič, Janko Koželnik in Jani Kocmur Pomoč pri petju in šolskih mašah: Marta Se-lan Brula in Martin Seljak Odbor staršev: Ana Selan Miklavc Število otrok: dečkov: 32, deklic: 15; skupaj: 47 otrok • ROŽMANOVA ŠOLA Slovenski dom, San Martín Voditeljica: Nina Pristovnik Díaz Kateheta: dr. Jure Rode, Olga Dolenc Kociman Učiteljice: Miriam Šenk, Sonja Dimnik, Šteti Leber, Lučka Petkovšek Tekavec, Cecilija Jarc, Nadja Petkovšek, Lucijana Jarc Oberžan, Magda Zupanc Petkovšek, Olga Dolenc Kociman, Nina Pristovnik Díaz Petje: Saši Podržaj Odbor staršev: Sonja Petkovšek Boltežar in Cecilija Močnik Tašner, tajnica Monika Zupanc Filipič Število otrok: dečkov: 10, deklic: 16; skupaj: 26 otrok. • ALJAŽEVA ŠOLA Bariloche Voditeljica: Marija Arnšek Kočar Učiteljice: Klavdija Kambič, Marija Arnšek Kočar, Alenka Arnšek in Veronika Vivod Bertoncelj Število učencev: dečkov: 5, deklic: 5; skupaj 10 otrok • TEČAJ ABC - PO SLOVENSKO, JEGLIČEVA ŠOLA Slovenska hiša, Capital Voditeljica: Paula Grbec Učiteljice: Paula Grbec, Karla Mikaela Stocca, Marjana Grilj, Cecilija Loboda, Ana Urbančič Loboda, Natalija Mele Muha Petje: Sonja Gerkman Odbor staršev: Marko Vitrih Število učencev: dečkov: 12, deklic: 11; skupaj 23 otrok. • TEČAJ SV.CIRILA IN METODA Mendoza Voditeljica: Lenčka Božnar Učiteljice: Rezka Novak Nemanič, Zofija Štumberger Šmon, Stazi Mlinar Anton, Lucija Hirschegger Bajda Število učencev: dečkov: 5, deklic: 14; skupaj 19 otrok • ŠOLA JANEZA EV.KREKA Tucuman Učiteljici: Marta Žakelj in Jožejka Debeljak Žakelj Število učencev: 9 dečkov in 6 deklic; skupaj 15 otrok • ŠOLA JANEZA EV.KREKA Tucuman (oddelek za starejše) Vodi in uči Ana Žakelj Število učencev: 7 V preteklem letu 2016 je vodstvo učiteljskih sej prevzela ga. Ani Klemen Boltežar, kateri se prav lepo zahvaljujem za njeno vestno delovanje. Seje so se redno vršile in na njih so voditeljice in voditelj načrtovali svoje prireditve in se pogovarjali o svojih učnih programih in vedno pregledali če je kaj novih učnih pripomočkov. Imeli smo tri prireditve. Vse tri so bili izvrstno pripravljene. Začetno prireditev, v nedeljo 13. marca, je izvedla Prešernova šola z muzikalom »Anni«, v režiji Nevenke Grohar in Viktorije Selan. Nastopili so sedanji in tudi bivši učenci šole. Proslave se je udeležila tudi veleposlanica RS Jadranka Šturm Kocjan in argentinski igralec Arnal-do Andre. 25. junija so vsi šolski otroci sodelovali pri Buenos Aires celebra na Avenidi de Mayo. Pod vodstvom Marcela Brule so zapeli venček slovenskih pesmi, katere so jih naučile pevske učiteljice v vsaki šoli. V soboto 24. septembra smo imeli Slomškovo proslavo. Za to priliko je Baragova šola pripravila igro Sneguljčica 2.0.. Klasično Grimmovo pravljico so posodobili z aktualnimi tehnološkimi pripomočki: mobilni telefoni, facebook, GPS, int. Zamisel učiteljic, predvsem pa Monike Urbanija Koprivnikar. Prav zato so pohvale vredni naši učitelji: kako lepo pripravijo vse igre in skupaj z režiserji posodobijo in preoblikujejo ali celo sami prevedejo vsebine iger in jih prikrojijo za sedanji čas, da so naše otroške predstave vesele in poučne, da nam v igrah pokažejo krščanske vrednote, ki se jih v argentinskih predstavah ali televiziji ne vidi in ne sliši več; da lahko nastopijo vsi otroci šole, ki se jim vedno bolj pridružujejo bivši učenci, posebno če je v šoli manj otrok. Neprecenljiva je pa pomoč staršev, od kostumov in scene do posprave dvorane. Vsem skupaj za vse to bogastvo najlepša hvala. V nedeljo, 16. oktobra, je bila v cerkvi Marije Pomočnice - Don Bosco, Ramos Mejia, sv. Birma katero je podelil škof dr. Peter Štumpf. V soboto, 22. oktobra, pa nas je iznenadil obisk predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja v Slovenski hiši. Za to priliko so voditelji na hitro sklicali vse otroke, da so ga pozdravili z venčkom slovenskih pesmi in ga res ganili do solz. Poleg skupnega slikanja, so se otroci sproščeno lahko pogovarjali s Predsednikom. Težko pričakovani šolski izlet v Glew je bil v soboto 29. oktobra. Prvo sveto obhajilo je 8.decembra v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj prejelo 15 otrok. Za lep potek obredov so pomagale učiteljice naših šol, peli so otroci Slomškove šole. To so skupne prireditve za vse slovenske šole iz Buenos Airesa. Vsaka šola pa ima tudi svoje samostojne prireditve, kot so očetovski in materinski dan, otroški ali družinski dan, praznovanje dneva državnosti, zaključne prireditve, slovo od osmošolcev in prihod sv. Miklavža. Aktivno tudi sodelujejo na vseh prireditvah okrajnih domov, na obletnicah, mladinskih dnevih, domobranskih proslavah, božičnicah, saj so šole glavni smisel za obstoj naših domov. Ti so nastali ravno zato: da nudijo primerne in lepe prostore za šolo. V preteklem letu je praznovala svojo visoko obletnico Balantičeva šola. V soboto 27. avgusta so slavili 65 let delovanja pod geslom »Pridi, pobarvaj z nami svet«. Veliko število učencev je šlo skozi šolske klopi v teh 65 letih. Vsi sedanji učitelji so bivši učenci naših slovenskih šol. To je sad dosedanjega dela in tudi upanje za nadaljevanje v prihodnosti. Otroška kolonija 2017, ki pa vedno spada v delovno obdobje prejšnjega leta, je bila med 2. in 13. januarjem. Organizacija kolonije je bila na skrbi šolskega referata Zedinjene Slovenije in odbora Hanželičevega doma. Kot lansko leto jo je tudi tokrat vodila prof. Mirjam Mehle Javoršek z lepo skupino sodelavcev. Udeležilo se je je 52 otrok. Na vrsti je bil tudi seminar za učitelje ki poučujejo slovenščino, vršil se je od 24. januarja do 2. februarja, najprej na Bledu, potem v Celovcu in še v Ljubljani. Iz naših šol so se ga udeležile Irena Poglajen, Marjana Grabnar, Magda Zupanc, Olga Kociman, Karla Stocca, Natalija Mele, Viki Selan, Roži Esih, Marija Zupanc, Lučka Marinčič in Nadica Grohar. Z zaključkom šolskega leta je tudi prenehala delovati Jurčičeva šola v Carapachayu. Učenci iz okraja pa že hodijo v druge šole. Za konec se želim zahvaliti vsem odbornikom šolskega odseka za njihovo sodelovanje: Ani Klemen Boltežar, ki je prevzela vodstvo odseka med mojo boleznijo in Terezki Prijatelj Žnidar, ki redno skrbi za otroško pošto v Božjih Stezicah. Zedinjeni Sloveniji in vsem odborom slovenskih domov za stalno sodelovanje. Zahvala tudi Ministrstvu za šolstvo in šport RS in Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za vse pripomočke in podporo, za katere se priporočamo še naprej, da nam omogočajo nadaljnje delo v tem koščku Slovenije pod Južnim križem. STRAN 2 10. SEPTEMBRA 2017 | SVOBODNA SLOVENIJA NAŠI ZAČETKI V ARGENTINI Ol Razmestitev po Argentini Kakšni so bili prvi koraki slovenskih beguncev ob prihodu v Argentino? Kako so našli dom in delo, kdo jim je pri tem pomagal? V 9. številki Svobodne Slovenije l. 1948, ki jo v celoti objavljamo v zavihku "Arhiv", najdemo zgodbe iz tega časa in tudi prvo omembo naše Slovenske hiše, ki jo je Društvo Slovencev najelo in je postala 16 družinam prvi dom v novi domovini. Največjo skupino slovenskih beguncev je dosedaj poslala IRO iz Italije v Argentino s "Santa Cruz", ki je na svoji vožnji zapustila neapeljsko pristanišče 7. marca t.l. Z njo je prispelo v Argentino 517 Slovencev. Zastopani so skoro vsi stanovi. S to ladjo so dopoto-vali sem še ostali slovenski bogoslovci v Italiji skupno s svojimi gg. profesorji. Med ostalimi emigranti se je slovenska emigrantska skupina v inmigrantskem hotelu kar močno odražala. Po vseh formalnostih, ki jih je treba opraviti v hotelu, so se naši ljudje začeli takoj zanimati za zaposlitev. Hotel so najprej zapustili bogoslovci in odpotovali v San Luis. V prvi letnik bogoslovja so stopili 3 abituri-enti. Ostali slovenski emigranti so iskali zaposlitev po svojih strokovnih sposobnostih. Samci so se povečini odločili za zaposlitev pri javnih delih, ki jih načrto izvaja argentinska vlada. Tako je okoli 70 Slovencev odšlo na javna dela na Barrio Evita, kjer armada pridnih delavcev gradi novo mesto Ciudad Evita, ki bo štelo 50.000 prebivalcev. Na tem ogromnem prostoru vstajajo nove, moderne hišice, v katerih bodo dobile zdrava in lepa stanovanja uradniške in delavske družine. Nekaj Slovencev je odšlo na delo tudi na letališče. Slovenska dekleta so dobila zaposlitev že prve dni v mestu. Slovence pa poznajo že tudi druga argentinska podjetja v notranjosti republike, s katerimi je odbor Društva Slovencev v pismenih stikih ter jih že vnaprej obvešča o prihodu kake skupine emigrantov. Tako se je za slovenske delovne moči tudi to pot zanimalo vodstvo nekaterih velikih pe-trolejskih rafinerij v Comodoro Rivadavia, kamor je odšlo 8 Slovencev. V Mendozo je odšlo 12 oseb. V argentinsko trgovsko mornarico je bil sprejet 1 slovenski emigrant. U Odbor Društva Slovencev, je storil vse, [...] s tem, da je odvzel marsikateri slovenski družini težko skrb pri iskanju stanovanja. Pa tudi na sever prostrane nove domovine je slovenski emigrant nameril svoj korak ter je nekaj naših ljudi odšlo v Tucuman in Rosario. Od skupine slovenskih duhovnikov sta dva odšla v službo v škofijo Mercedes, eden v Tucuman, eden je ostal v prestolnici, ostali pa bodo odšli na svoja nova službena mesta v notranjost republike v najkrajšem času. Nekaj slovenskih družin brez otrok je dobilo zaposlitev na raznih pristavah, ostali pa v najrazličnejših podjetjih v prestolnici. Kakor ostali emigranti so tudi naši ljudje takoj ob prihodu v Argentino lahko sami ugotovili ter se o tem prepričali, da službe vnaprej ni mogoče zagotoviti, tudi ne stanovanja. Vprašanje zaposlitve tu sploh ni, težek problem je pa s stanovanji. Tu je pa slovenskim emigrantskim družinam priskočil na pomoč odbor Društva Slovencev, ki je storil vse, kar je bilo v danih razmerah sploh mogoče storiti ter je s tem odvzel marsikateri slovenski družini težko skrb pri iskanju stanovanja. Že pred prihodom slovenskih emigrantskih družin se je odbor obrnil s prošnjo na vse svoje znance in prijatelje v notranjosti republike ter jih je naprosil, naj bi povsod poizvedeli, če bi bilo mogoče kam spraviti vsaj za prvi čas slovenske družine, za katere v prestolnici sami ni mogoče dobiti strehe. Isto prošnjo je društvo naslovilo tudi na g. Košička, ki je tedaj ravno odhajal na novo službeno mesto v San Luis. In njemu se je s pomočjo ostalih slovenskih gospodov bogoslovnih profesorjev, ki delujejo v tem mestu posrečilo doseči, da se je za ta pereči problem začel zanimati tudi sanluiški škof prevz. g. dr. Pasquo ter je za slovenske družine dal velikodušno na razpolago novo hišo, v kateri so prej stanovali bogoslovci. Na ta način je Društvo Slovencev lahko poslalo v San Luis 12 družin s skupno 57 družinskimi člani, ki imajo v hiši tudi brezplačno hrano vsaj v začetni dobi. Slovenske družine so prišle v San Luis 12. marca ter so se kmalu uredile. Po prvih poročilih, ki smo jih dobili od njih, so se kar dobro znašle v novem mestu, ki šteje približno 30.000 prebivalcev, ki so vsi zelo naklonjeni našim ljudem. Za naše družine se stalno zanima tudi prevz. g. škof. Pa tudi še sam gospod guverner kaže zanje veliko razumevanje. Štiri družine so kmalu dobile stanovanje in zaposlitev v mestu, 9 deklic pa je že v popolni oskrbi v nekem zavodu. Nekaj sličnega pripravljajo tudi za dečke. Za ostale slovenske emigrantske družine, ki se ali niso pripravile za San Luis ali pa jih ni bilo mogoče poslati tja zaradi omejenega števila, je pa Društvo Slovencev poskrbelo na ta način, da je v prestolnici sami najelo veliko stanovanjsko hišo, v katero je lahko postavilo 16 družin z 60 družinskimi člani. Tako je Društvo Slovencev zaenkrat spravilo samo v zadnjem času pod streho 28 emigrantskih družin. Kako veliko delo je s tem opravilo bo znal presoditi samo tisti, ki je po več tednov brez uspeha iskal stanovanje. V imigrantskem hotelu je trenutno še skupina slovenskih družin, ki še nimajo stanovanj. Družinski poglavarji pa so že vsi zaposleni in upajo, da se jim bo končno posrečilo najti tudi stanovanje. Pa tudi odbor Društva Slovencev sam se še nadalje trudi, da bi jim v tem pogledu omogočil lažji začetek novega življenja. PRED PAPEŽEVIM OBISKOM V KOLUMBIJI Pozornost svetovne javnosti bo v prvih dneh septembra usmerjena v Kolumbijo, ki jo bo obiskal papež Frančišek. Petrov naslednik bo med svojim petdnevnim apostolskim potovanjem obiskal prestolnico Bogoto ter mesta Villavicencio, Medellin in Cartageno. Po papežu bl. Pavlu VI., ki je deželo »kofetar-jev« obiskal leta 1968, in sv. Janezu Pavlu II. leta 1986 bo to tretji obisk vrhovnega poglavarja katoliške Cerkve v tej, v drugi polovici 20. stoletja močno preizkušani in zaznamovani deželi. Okoliščine 20. mednarodnega potovanja papeža Frančiška so prav gotovo posebne. Kolumbija počasi zapira poglavje konfliktov in sporov ter odpira novo, z upanjem v boljšo prihodnost. V lanskem letu je bil podpisan mirovni sporazum z največjo gverilsko organizacijo - Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (FARC), v teku so pogajanja z Vojsko narodne osvoboditve (ELN), državni organi se borijo proti prekupčevalcem z drogami ter drugim kriminalnim skupinam. Po 52 letih konflikta, ki je za seboj pustil več kot 220 tisoč mrtvih, šest milijonov razseljenih, ogromno krivic, proces sprave ni enostaven. Zatorej je geslo, ki so ga izbrali za apostolski obisk, »Naredimo prvi korak« (Demos el primer paso) povabilo vsem, da bi pogumno in resnicoljubno stopili na pot sprave z Bogom, ljudmi in naravo. Cerkev v Kolumbiji si je vedno prizadevala, da bi se oboroženi konflikt rešil s pogajanjem in bi se nehalo vsako nasilje v državi, da bi tako lahko gradili mirno družbo, kjer ne bi manjkali sloga, pravičnost in bratstvo. K številnim resnim izzivom, pred katerimi je kolumbijska družba, morajo vsi pristopiti s pogumom, odgovornostjo in zavzetostjo, da bi se tako lahko nadaljevalo oblikovanje boljše Kolumbije. Na prvem mestu je prav gotovo nujna potreba po izkoreninjenju nasilja. Nasilje je posledica različnih dejavnikov, med katerimi lahko poudarimo oddaljenost od Boga, kar vodi v izgubo življenjskih vrednot in vesti pred zlom, krizo človečnosti, zanikanje človeškega dostojanstva in nepriznavanje družine. Prav gotovo je velik problem institucionalna šibkost in odsotnost države, ki je izvor pomanjkanja temeljnih virov, kot sta voda in hrana; socialne razlike; ekonomska korupcija, ki duši priložnost za vse ljudi; pokvarjenost idej in načel, kar vodi v trgovino z drogo, izsiljevanje in trgovino z ljudmi. Vendar je prvenstveni namen apostolskega potovanja versko-pastoralne narave. Papež Frančišek, ki ga v Latinski Ameriki sprejemajo za svojega, saj izhaja iz njihovega okolja, želi dati nov zagon evangelizaciji in oznanjevanju blagovesti, prizadevanju za pravičnost, mir in razvoj. Obisk bo imel pristno krščansko sporočilo: živeti iz evangelija in po evangeliju, ki nam ga prinaša Kristus. Sveti oče z vsakim obiskom uresničuje poslanstvo potrjevanja v veri in pripadnosti Cerkvi. V luči sklepov pete splošne konference škofov Latinske Amerike in Karibov, sklenjenih v Apa-recidi leta 2007, je vsak kristjan poklican biti zvest učenec Jezusa Kristusa ter povabljen, da bi se čutil odgovornega in poklicanega oz-nanjevati evangelij. Papež Frančišek, takrat še kot nadškof argentinske prestolnice, je bil eden od nosilcev in protagonistov omenjene konference, zatorej je moč pričakovati pozive k pogumu in veselju v oznanjevanju ter posredovanju Jezusove vesele novice vsem bratom in sestram. Prav gotovo bo imela posebno mesto slovesnost beatifikacije dveh svetniških kandidatov, ki jima Cerkev prizna mučeništvo: to sta škof in misijonar iz Arauce, msgr. Jesús Emilio Jaramillo Monsalve, ki so ga ugrabili ter ubili leta 1989 pripadniki ELN, ter duhovnik Pedro María Ramirez Ramos, »Duhovnik iz Armera« (Cura de Armero), ki so ga iz sovraštva do vere srhljivo mučili ter ubili leta 1948. Papež Frančišek bo tudi molil pred milostno podobo Naše Gospe Rožnovenske, ki velja za kraljico in zavetnico Kolumbije. Za to priložnost jo bodo pripeljali iz osrednjega narodnega svetišča v mestu Chiqu-inquirá. Priprošnja nebeške Matere Marije, ki bdi nad vsemi, daje pogum in zagon za nove izzive. Naj začetne besede uradne himne papeževega apostolskega potovanja v Kolumbijo »Glasnik, poln veselja, poslan od Gospoda. Pridi kakor dež v puščavi, daj upanje našemu ljudstvu«, ki je bila izbrana med 420 prispelimi skladbami na javni natečaj škofovske konference, zazvenijo in se uresničijo ne le v deželi dveh oceanov, ampak tudi v sosednji Venezueli in drugod po svetu. Sporočila upanja papeža Frančiška so univerzalne narave. Vsak je povabljen in nagovorjen, da odgovori s konkretnimi koraki spreobrnjenja in življenja iz vere v Kristusa. Dr. Matjaž Roter - tajnik apostolske nunciature v Kolumbiji. Družina, 20. 8. 2017 OSEBNE NOVICE SMRTI 5.avgusta je v Mendozi umrl Janez Grintal, v 68 letu starosti. V Ramos Mejii je 12. avgusta umrla Francka Stanonik Javoršek. V Mar del Plati je 16. avgusta umrla Zorka Pregelj Tušar, stara 89 let. Bog jim daj večni pokoj! Naj počivajo v miru! SVOBODNA SLOVE N IJA | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar Uredniški odbor Mariana Poznič, Erika lndihar, Jože Lenarčič, Marko Vombergar, Miloš Mavrič Lektoriranje Lucijana Hribar, Mariana Poznič Oblikovanje Erika lndihar, Cecilija Urbančič SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar