Slo ga druži nas edina. Živi pesem, domovina!
Slovensko glasbeno društvo »ljubljana«
more zreti nazaj na 36 letno uspelo delovanje na glasbenem polju. Ustanovljeno leta 1892. je stalo do današnjega dne med najagilnejšimi pevskimi zbori. Spočetka (ob ustanovitvi) slovenska pesem ni služila toliko umetnosti, kakor narodni probudi. Ko so se razmere slovenske pesmi predrugačile in je začela procvitati slovenska novejša pesem, ki ni imela namena samo buditi narodnih čustev in kratkočasiti Slovencev, si je izbrala za cilj pevsko umetnost samo. Njeni koncerti po letu 1908. do svetovne vojne in po vojni kažejo, da je vedno pazno zasledovala razvoj slovenske pesmi, obenem pa tudi ni prezrla tujerodne glasbene literature, zlasti češke ne. Redno vsako leto je prirejala »Ljubljana« dva koncerta, ki sta odpirala zaklade domačega in tujega glasbenega sveta.
Reorganizacijo zbora po vojni je izvedel dirigent profesor Bajuk, kateri je tudi s koncertom proslavil društveno tridesetletnico.
Ob ustanovitvi »Pevske zveze« (leta 1921.) se je postavila na čelo vseh v zvezi včlanjenih zborov cele Slovenije in jim bila vodnica. Tolmačiti je hotela pevcem po deželi novo pot, kazati jim nove steze k cilju in jim pomagati kvišku. Priredila je v tem smislu več koncertov po deželi in ob priključitvi Prekmurja poletela med daljne rojake in jim priredila tri koncerte. Svojedobno je vzdrževala nekaj časa tudi glasbeno šolo, kjer je deloval kot glasbeni učitelj tudi pokojni Vedral, ki ga najdemo med bivšimi dirigenti »Ljubljane«.
Posebno pozornost so v novejšem času vzbudili koncerti ruske cerkvene glasbe, ki so bili v koncertnem življenju posebnost zase. Med dirigenti društva »Ljubljana« najdemo, kot omenjeno, Čeha profesorja Vedrala in opernega kapelnika Benišeka, dalje odlične slovenske skladatelje Gerbiča, Sachsu, Svetka, dr. Kimovca i. t. d. Največjo moč in silo svojega delovanja je razvila pod zadnje imenovanima Svetkom in dr. Kimovcem.
Letos ob velikem prazniku češkoslovaškega naroda hoče »Ljubljana« zlasti s slovensko narodno pesmijo pozdraviti bratski narod in stopiti z njim še v prisrčnejše stike.
SlOVINSKL' HUDEBNf SDR U ŽE NI »LJUBLJANA«
s uspakojenim hledeti muže zpet na 36 letou üspesmou prači na hudebnim poli. Založeno roku 1892 nalezalo se a nalezä až do dnešniho dne mezi nejagilnejšimi slovinskymi pevec-kymi spolky. V dobe založeni zboru nesloužila slovinska pisen tolik umem, jako spiše narodnimu probuzeni. Mezitim pomery se v tomto smem zmenily a zkvetati začala slovinska pisen novejši, jejimž čilem nebylo jenom buditi city narodni, nybrž i mety umelecke. Koncerty sdruženi »Ljubljana« poradane po roce 1908 do svetove valky a po ukončeni teto dokazuji, že vždy bedlive sledovala rozvoj slovinske pisne a zaroven take hudebni literatura cizi, zejmena českou. Pravidelne každeho roku porädala »Ljubljana« dva koncerty, ktere programove byly yyberem hudebni literatury domači' i cizi.
Reorganisaci sboru po välce provedl dirigent Bajuk, ktery take koncertem osla vil 30 lete vyroci trväni peveckelio sdruženi »Ljubljana«.
Pri založeni »Pevske zveze« (Peveckeho svazu) r. 1921. stalo sdruženi »Ljubljana« na čelu všecli pridruženych peveckych spolkü slovinskych a pripadla mu ulolia vedouci. Čilem sdruženi »Ljubljana« bylo tehdy ukazovati všem slovinskym milovnikum nove cesty vedouci k vyteene mete a pomahati jim ve snahäch smerujicich k vyvoji a zdoko-naieni. Za tim učelem usporädala »Ljubljana« mnoho koncertu po venkove slovinskem a když slovinska pokrajina »Prekmurje« pripojena byla k Jihoslavii, usporadala vzda-lenym temto bratrüm nekolik koncertu. Sveho času vydržo-vala take svou vlastni hudebni školu, na ktere püsobil zem-fely prof. Vedral, jenž by rovnež po jistou dobu dirigentem »Ljubljane«.
Zvlaštni pozornost budily posledni dobou koncerty ruske cirkevnf hudby »Ljubljanou« požadane, jež v koncertnim ohledu byly udälosti pro sebe. Mezi dirigenty zboru »Ljubljana« najdeme již jmenovaneho Čecha prof. Vedrala a prof. Benyška, kapelnika opery, däle znäme hudebni skadatele Gerbiče, Al. Sachse, Svetka, Dra Kimovce.
Vrchol sily a dokonalosti dosähla »Ljubljana« ve sve činnosti pod sbormistry posledne jmenovanymi: Svetkem a Drem Kimovcem.
Letos pri priležitosti velikeho svatku československeho naroda chce »Ljubljana« zejmena slovinskou narodni' pisni pozdraviti bratrsky närod a naväzati s nim styky jeste srdečnejši' a tesnejši.
SPORED PROGRAM
KONCERTA SLOVENSKEGA KONCERTU SLOVINSKEHO GLASBENEGA DRUŠTVA HUDEBNIHO SDRUŽENf »LJUBLJANA«
ZBOROVODJA: — DIRIGENT:
DR. ANT. DOLINAR
1. Slo v inske pisne // vinek narodnich pisni resp. v narodnim tonu komponovanych:
a) Potočnik (1799—1877);
b) Narodni (Gostiša);
c) Adamič (r. 1877):
d) Vilhar (1852-1928):
e) Narodni (Kramar):
f) Fleišman (1818—1874):
2. A. Lajovic (r. 1878):
3. St. Premrl (r. 1880):
4. Dr. Fr. Kimovec (r. 1878):
5. M. Tomc (r. 1890):
6. Dr. A. Dolinar (r. 1894):
7. E. Hochreiter (1871):
8. Koroške narodne: a)
b)
c)
9. F. Adamič (r. 1877):
Planinar // Horal
Pastirica // Pastyfka
V	go^du II V lese
Bledi mesec // Bledy mesic
Roža II Ruže
Triglav (šesterohlasne)
Z daljnega morja S dalneho more Z glasnim šumom s kora S kuni choräl zni Venček gorenjskih Vinek pisni gorenskych Majova
PllESTiVKA:
Mlada pota, venček narodnih Nove cesty. vinek narodnich Nočni psalm // Nočni žalni Pojdem v rute (Dev)
Püjdu do hor Spov ptice pojo (Dev)
Opet ptačci peji Gor čez izaro (Hubad)
Vzhüru na jezero Ecce dolor // 5 hlasovy sbor s doprovodem oktetu dechove hudby
♦
Slovenija v pesmi
Venček narodnih oziroma v narodnem tonu zloženih
a) Potočnik Planinar
Visoko vrli planin stojim, v veselju rajskem tu živim; tam dol’ ljudje prebivajo, veselje redko vživajo.
Prid’ vrh planin, nižave sin!
Men’ prvo solnce zablišči, ko zajde, meni še svetli; mrakovi dol’ stanujejo, in srca omrzujejo.
Prid’ vrh planin, nižave sin!
Men’ bistre sape zrak vedre, mi jasnijo glavo, srce: tam dol’ megle se vlačijo, duha more in tlačijo.
Prid’ vrh planin, nižave sin!
b) Narodna (Gostiša) Pastirica
Nad vasjo je čredo pasla, v srcu ji je vstal nemir, s hrepenenjem v dol je zrla, kjer je vriskal mlad pastir.
Ko bi sreča kdaj hotela, da bi ž njim šla pred oltar, v koči bi živela, črede pasla več nikdar.
Slovinsko v pisni
Vinek närodnich resp. v nar. slohu komponovanych
Horal
V horäch vysoko dlim, veseli raje uživam;
v üdoli lide prebyvaji, radosti malo uživaji.
Pfijd vzhüru na vyšiny, nižiny ty syne!
Mne prvne slunce zasvitne, a zajde když, mne sviti dal; v oblaka čermi hali se nižina, a srdce tiži mraz.
Pfijd vzhüru na vyšiny, nižiny ty syne!
Mne bystry vzduchu vänek Idavu zjasni, srdce.
V nižinach mlhy se tähnou, duši mori a tlači.
Prijd vzhüru na vyšiny, nižiny ty syne!
Pastyrka
Nad vsi städo svoje pasla, v srdci nepokoj ji jal, v touze hledi do udoli, tam kde zavysk’ pastyr mlad.
Kdyby štestf nekdy dalo, abych s nim šla pred oltair, v salaši bych navždy žila, städo svoje opustila.
Želja se ji je spolnila, ali sreča prišla ni, doli v koči mlada žena, žalostna na grič strini.
c) Adamič
V	gozdu
Čuj, v gozdu lovčev rog doni, trara, trara, trara, na lov tovarišem veli, trara, trara, trara.
Oj beži zajček, srnica, le skrij se drobna ptičica!
Tu v gozdu varno ni!
Nabita je že puškica, gorje, če ostra kroglica v srce, v srce zadela bi!
Čuj, v gozdu lovčev rog doni, trara, trara, trara, na lov tovarišem veli, trara, trara, trara.
d) Vilhar
Bledi mesec
Bledi mesec, tebi tožim svoj na svetu revni stan, k tebi tožen roko prožim, iščem leka svojih ran.
Vse na svetu mirno spava, vse na svetu zdaj molči, samo moja solza plava, srce moje le ječi.
e) Narodna (Kramar)
Roža
Tam v dolu roža rase. pri potoku sama zase, naj le rase, naj le rase, saj ni moja roža to.
Prani se ji vyplnilo, avšak štesti odletelo, v nizkem domku mlada žena, v žalosti na dumne liorv zri.
V	lese
Slvš, lovcu v roli zvuči, trara, tiara, trara, k lovu kamarädy zve, trara, trara, trara.
Prchä zajiček i srnka v dal, a i ty ptdčku maly skryj se, zde v lese nebezpečno je!
Flintička už je nabita, zle, jestli ostra kulička v srdce zaleti.
Slyš, lovcfiv roli zvuči, trara, trara, trara, k lovu kamarädy zve, trara, trara, trara.
Bledv mesfc
Luno bledä, tobe žaluji bedy sveho života, k tobe smutiiy, ruku /.vedam, liledäm leku pro sve räny.
Vše na svete klidne spi, vše na svete ted mlči; jenom moje slzy kanou, jenom srdce moje lka.
Ruže
U potoka ruže roste, u potoka ruže jedinä, nechaf roste, nechaf roste, vždyf to neni ruže mä.
Ko bi moja rož’ca bila, slanca bi je ne vmorila,
o	zakaj s’ me zapustila, ti prisrčna rožica.
O	prisrčna rožca mala,
Nate zgodaj slanca pala, naj le pada, naj le pada, saj ni moja roža to.
f)	Fleišman Triglav
V	gorenjsko oziram se skalnato stran,
Triglava blišče se vrhovi, prot' jasnemu nebu kipi velikan,
kaj delajo, gleda, sinovi.
On videl je zgodbo Sloven’je otrok,
je slišal njih petje, njih vrisk in njih jok.
Vse je vihar razdjal, vse je vihar razdjal,
narod pa zmiraj stal, narod pa zmiraj stal.
Gledal nad Triglavom neba obok,
gledal nadTrigla vom neba obok.
A. Lajovic
Z daljnega morja
Z daljnega morja, lastovka dospela
pesem je zapela: februar, le meti,
marc, razgrajaj, besni, vendar mraz
sneženi že diši po vesni.
Z daljnega je morja lastovka pesem je zapela. [dospela,
Kdyby moji ruži byla, mrazem by as nehynula.
Ö proč jsi mne opustila, ty rfižičko meho srdce.
Ö ty ruže srdce meho, mrazem jsi ty zahynula, nechaf mrzne, necliaf mrzne, vždyf to neni ruže md.
Triglav
Na gorenske skäly oko moje hledi,
vrchol Triglavu zärivy zrim. Na jasnem nebi tyči se velikan, deti jeho, co dela ji, s vyše sve vidi.
On život videl Slovenie svnu, on slvšel jich peni, vyskot a plač;
vichr vše roznes’, vichr vše rozerval.
Narod ale stoji, narod vždycky stal, nebeskou jen klenbu nad Triglavem zrel, nebeskou jen klenbu nad Triglavem zrel.
Z dalneho more
Vlaštovička letic z dalekeho
more
pisen zapela: ünore, ty snezny, brezne, besni, vztekej se, vždyf tvüj mraz již vesnou dyše.
Z dalekeho more vlaštovička letic,
pisen zapela.
Q\l/°
St. Premrl
Z glasnim šumom s kora
Z glasnim šumom s kora orgle so donele, druži se z donenjem glas soseske cele:
Počeščena Ti Devica, vseli nebes in zemlje, naših src kraljica!
Tak soseska poje in na prsi bije, bije, skoz visoka okna jasno solnce sije.
4.
Dr. Fr. Kimovec
Venček gorenjskih
Sem deklica mlada, vesela, sem pravo, slovensko dekle, kot slavček veselo bi pela. da b’ daleč razlegalo se. Tralala, lalala, tralala, lalala, tralala, lalala.
Zkaj bi nek sladko ne pela, zakaj bi vesela ne b’la, saj vsak dan krog mojega čela mi sapca gorenjska pihlja.
Dekle je na pragu stala, svetle zvezde preštevala, svetle zvezde h kraj’ gredo, preljub’ moj fantič, pojd’ domov!
S küru choräl zni
Velebny hlas s küru kostelem se nese, dole s pisni lidu spojuje se:
Släva bud Tobe Maria, krälovno nebes i zeme
i	vroucich srdci našich!
Lid tak vroucne peje, prosba k nebi leti: vvsokymi okny jasne slunce žari.
A^inek gorenskvch pisni
Mlade jsem devče, vesele, prave slovinske devče jsem, jak slaviček vesele bvcli pela, do dalkv by pisen moje znela. Tralala, lalala, tralala. lalala, tralala, lalala.
Proč sladce nezpivala bvcli, proč vesele nebylo bv srdce me, vzdyf každičkeho jitra čelo moje vanek hor chladi.
Divča na prahu stala, jasne livezdy počitala: jasne livezdy v dälku jdou inilačku mu j pojd1 domu.
Da te ne bodo srečevali, rla te ne bodo povprašvali, kje si hodil, kje si bil, da si tak čeveljčke zrosil.
*
Na planin'caii solnčiee sije, na planineali luštno je.
Gor pojejo drobne ptic’ce, gor pojejo ptičice.
Gor cvetejo rožice, na planincah luštno je.
*
Travnički so že zeleni, z drobnim’ rož’cam’ nasajeni, sem jih trgala, v venčke spletala,
dokler sem še mlada b’la. Dokler sem nedolžna bila, bele gvante sem nosila, zdaj pa tam leže, zdaj pa tam trohne, ker ne maram več za nje.
*
Pozdravljam te, gorenjska stran
in tebe Bled široko znan. Otoka mila cerkvica, nebes Kraljica in Gospa, ljubezni polna, vsmiljena, ponižno bod’ pozdravljena.
5.
M. Tomc
Majeva
Rija, raja, lija, raja, vsi se veselimo maja.
Brzo se okrog vrtimo, čas veselja porabimo!
Rija, raja, rija, raja, vsi se veselimo maja!
Aby te nikdo nepotkal a ptal, kdes tak dlouho ehodival, kde jsi chodil, kde jsi byl, žes botičky zarosil.
*
Tam na horach slunce žari. tam na horach krasne je.
Mali ptačci mile peji, libe peji, vesele.
Tam na horach kviti kvete, tam na horach krasne je.
*
Zelena je už travička, kvitim drobnym zdobena.
Kviti trhala jsem, venečkv pletla,
mlada když byla jsem, mlada divka nevinna; tecf tam leži, tecT tam vadnou, venečky už neviju.
Pozdravuji vas gorenske sträne
i	tebe Bled svetove znärny, na ostrove mily kosteliček. Nebe kralovno a Pani, läsky plna, milosrdnä, ponižene bud pozdravenä!
Majova
Rija, raja. rija, raje, všichni tešime se z maje v radosti a tanci, zpevu ubiha nam čas!
Rija, raja, rija, raje, všichni tešime se z maje!
Naokrog lahkih nog, hitro kar se da!
Dol in gor, pleše naš veseli zbor.
Rija, raja, rija, raja, vsi se veselimo maja!
Zlato solučece nas greje, cvetka vsaka se nam smeje, ptičke vse gostole, vse kipi od radosti.
Naokrog lahkih nog, hitro kar se da!
Rija, raja, rija, raja,, vsi se veselimo maja!
6.
Dr. A. Dolinar
Mlada pota
Venček narodnih
*
Po gorah grmi in se bliska, fantič moj po polju vriska, žvižgaj, vriskaj al’ pa poj, saj prideš k meni v vas nocoj.
Fantič prišel je pod okno, rahlo trkal je na polkno, vstani, ljub’ca, odpri mi, saj že zadosti spala si.
Jaz se nisem še naspala, k' sem ves čas premišljevala, kdo je žvižgal, kdo je pel, kdo je bil tako vesel?
Jaz sem žvižgal, jaz sem pel, pa jaz sem bil tako vesel!
*
So ptičice zbrane, v planinco lete,
tam dol na Dolenjskem je zdravje moje,
Do kola poskoč svižne, lelikou nohou!
Dolu i nahoru tanči naš vesely sbor.
Rija, raja, rija, raje, všichni tešiine se z maje!
Zlate slunečko nas hreje, kvitko každe na nas se smeje, ptačci sborem peji, vše radosti vvska.
Do kola poskoč svižne, lelikou nohou.
Rija, raja, rija, raje, všechno veseli se z maje.
Mlade smery
Vinek narodnich
V horach duni, šleha blesk, dole v polfcli mily vyskä, vyskej, livizdej nebo pej, však ty pfijdeš v noci k nam.
Prišel mily pod okenko, na okenko zaf ukal. vzbud se mila, otevri mi, dost už spala očka tva.
Nie jsem uboha nespala, noc celičkou vzpominala, kdo to vyskal, kdo to pel, kdo že to byl tak vesel.
Ja jsem hvizdal, ja jsem pel, ja jsem to byl tak vesel.
*
V houfu ptačci k horäm leti, tam je srdce meho raj.
pa se vzbudi, se vzdrami, ti mrzli Gorenj’c, boš videl kaj dela Dolenj’c.
On seka, obklesti, pripravlja si les,
ga v butaro veže, ravna si ga vmes,
pa na voz ga naklada,
z živinco spelja,
al’ njemu pa srček igra.
Ti si urce zamudila, ko gorelo je srce, si ošabno se nosila, zdaj pa jokaš se zame.
Kak so mene rane sklele, kadar mislil sem na te, zdaj so rane zopet cele, sreče polno je srce.
Jaz pa čem si drugo zbrati, jo peljati pred oltar, dal ji prstan bodem zlati, bom ji mož in gospodar.
Ti pa saina boš ostala, premišljevala to gorje, boš mladost objokovala, in tud’ mislila na me.
Kmetič veselo na svetu živi, na polje gre orati, gre svoje seme s’jati. korajžno, veselo na svetu živi.
Fantič veselo na svetu živi, kosico si nabrusi, na travnik’ jo poskusi, korajžno, veselo na svetu živi.
vzbud’ se synu mrzlych hor, uvidiš co sedlak v kraji je.
Rubä, kaci, drivl seka, do otypek važe, na voziček je naklada, srdce jeho jasa.
Chvilku jsi se opozdila, hofelo když srdce, pyšna jsi ty ke me byla, a ted’ plačeš pro mne. Rana v srdci tižila mne, když jsem myslel na te, nvni räna zacelena, šfastno je me srdce.
Jinou ja si ted' vyberu, püjdu ja s ni pred oltar, dam ji prsten cely zlaty, jako muž a hospodär. Potom zustaneš ty sama, myslet budeš na ten žal, mladost budeš oplakavat, ve vzpominkach na mne.
Sedlak vesele si žije, pole ofe, sime seje, s kuraži tak vesele si žije.
Šohaj vesele si žije, kosu klepe, travu seče, vesele si žije.
Dekle veselo na svetu živi, srpiček si nabrusi, na njivi ga poskusi, korajžno, veselo na svetu živi.
Starček veselo na svetu živi, na pal’co se opira, prot’ nebu se ozira, korajžno, veselo na svetu živi.
Kaj ti je deklica, da si tak žalostna, kaj mi je, nič mi ni, srce me boli.
Fantič na vojsk’ leži, fantič le vstani mi!
Kako pa vstati čem, k’ me krogla teži.
Oblekla bom črni gvant, saj ta je bil moj fant, saj ta je bil moj fant, ki mrtev leži.
Nožek uzela bom, srček načela bom, iz njega si vzela bom tri kaplje krvi.
Sinoči sem na vasi bil, naj bo,
tak’ dolgo sem se zamudil, naj bo.
Tak dolgo smo prepevali, naj bo,
da skoraj bi zadremali, naj bo.
Devče vesele si žije, srp nabrousi, na poli jej zkusi, vesele si ži je.
Dedeček vesele si žije, o h ul se opira, k nebi se diva, vesele si žije.
Devče mile co ti je?
Proč jsi tolik smutna?
Co mi je, nie mi neni, jen srdce mne boli.
Šohaj na bojišti leži.
Vstan ty müj drahy!
Jakpak vstati mam, když mne strela tiži.
Černy šatek na hlavu si dam, vždyf to byl müj milv, vždyt to byl muj milv, co tam v dali pacT.
Nožejček si vezmu, v srdce si jej vbodnu. rude krve kapky tri z neho si ja vezmu.
Včera večer v liospode jsem byl, ale af,
dlouho, dlouho jsem se opozdil, ale af.
Dlouho jsme se radovali, ale af,
až jsme skoro zadrimali, ale af.
7 C .
F. Hochreiter
Nočni psalem
Zvezde hite čez visoko polnoč tihe.
zlate, škoda za te,
duh, kam blodiš obupajoč?
Ptič prešuniel je plalio gaj do družice; tam cvetlice vonj in šepet je obkrožil ves kraj.
Pošlji še enkrat k zvezdam oko,
svetla cesta v bujna mesta, duš tam hrepenenja pojo.
Slušaj navzdol: rodovi dreves od obzorja daljna morja zlagajo himno nižin do nebes.
Kakor iz školjke motnja glasov
dih skrivnosti: ni radosti, ni bolečin, a polno je snov.
Sredi vsega razprostri peroti kot dve zarji, in v viharji harfa boš, ki jo prebira Gospod.
Zvezde hite čez visoko polnoč. 8.
Koroške narodne
a)	Deo
Pojdem v rute
Pojdem v rute, v rute, tam čez mraz je če moj pobič je pokopan.
Nočni žalni
Na nebi pulnočnim livezdy se trpyti,
tiche a zlate.
Duše ma, kde bloudiš zoufald?
Ticliym letem snes’ se ptäk hä jem k mile svoji; ve vüni kviti tone cely kraj.
Poliled' znovu k hvezdam jasnym,
jas nebesky budi kraj.
Touha duši zpiva tam.
Poslyš: hä je, lesy, na obzoru dälnä more hymnu nižin peji nebesum.
Jako z mušle šumi hlasy dechem tajemnym: neni radosti, ni bolu, jen mnoho snu ...
Ve viru tom perute rozpni, jako žare dve; a ve vichru harfou budeš, na niž Hospodin lira.
Na pulnočnim nebi hvezdv se trpyti.
Korutanske narodni
Do hör püjdu
Pujdu do hör vysoko, tam do mrazu a vichru, kde muj mily zakopän.
Tam dol pokleknem, mal’ požebram, da n’ bo moj pobič ležal koj sam.
b) Dev
Spov ptice pojo
Spov ptice pojo, spov 1’ož’ce cveto, tak zelena planina, ke je kratekčasno.
Sem pa rožice trgal, sem pa v hartelc hodou, sem veselo prepivlal in sem kratek čas mou.
Vse sekače sem zgubiv, vse cokle zvomiv, ko sem dov se planine k tej dečvi hodiv.
Še za cokle je škoda, noj še bolj pa za me, ke bi imou hoditi dol s planince k tebe.
c) Hubad
Gor čez jezero
Gor čez jezero, gor čez gmajnico,
kjer je dragi dom z mojo zibalko,
kjer so me zibali mamica moja in prepevali: ha ji, hajo!
K’ sem še majhen bil, sem bil dro vesel,
sem več barti ktero pesem pel: zdaj vse minulo je, nič več pel ne bom,
zdaj ni več moj ljubi, dragi dom.
Tam pokleknu, pomodlim se, by müj draliy hoch nespal tam sam.
Opet ptačci peji
Opet ptačci peji, opet ruže kvetou, zelena se kraj, rychle beži čas.
Ruže jsem ja trhal, do zahrädky chodil, vesele si zpival a v radosti žil.
Sve kamarady jsem ztratil, boty sve roztrhal, když jsem dolu s hor k svč mile cliodival.
Litoval bych bot, ješte vic však sebe, kdybych znovu chodil k tobe, mila, s hor.
Vzhuru pfes jezero
Vzhuru preš jezero, vzhuru pfes liaj,
tam domov müj, niä kolebka, kde mne kolebala, mamička moje
zpivajfc: haji, hajo!
Ve dneeh me mladosti srdce mi pelo,
mnohe jsem pisne ja znal. Nvni vše minulo, zpivati nebudu vic,
nemäm již domova, draheho domova.
♦
E. Adamič
Ecce dolor
Ecce dolor!
Zelene ravnine, nad ravninami strme gore; kamorkoli zlato solnce sine, vse živi, vse cvete, le narod gine,
pod bremenom tujčeve pete! Ecce dolor!
Kje so, kje so časi, ko za dom svoj sveti dedje naši tod so lili kri?
Ko drhtel pred njimi je v trepeti prej sovrag, a zdaj gospod nam kleti, kje so?
Bili so in so prošli!
Kje so, kje so ure, ko v ljubezni verni ljubil tod Slovenko je Sloven? Ko odmevali so v hlad večerni glasi iz junaških prs stoterni?
V	veke, v veke li bo molčal spev jeklen?
Kje so, kje noči so, ko v gozdovih širnih, med vejevjem svetih nam dreves,
dim se dvigal v kolobarjih mix-nih v počeščenje bitij nedozirnih k jasnemu, k jasnemu oboku je nebesa. Ecce dolor!
Vse minulo, kakor pena mine, kadar se valovi umire. Kamorkoli zlato solnce sine,
Ecce dolor
Ecce dolor!
Zelene roviny,
nad nimy hory se pnou;
kamkoliv zlate slunce pla,
vše žije, vše kvete,
jen narod hyne,
pod brimem cizincovy sily.
Ecce dolor!
Kde jste, kde j ste časy, kdy pi;o domov svuj svaty dedove naši prolevali krev? Kdy tras se pred nimi ve strachu neph'tel lfty, a tetf, dušmane klety, kde jsou?
Byla a minula.
Kde jsou, kde jsou časy,
kdy ve verne läsce
žil tu s družkou druh,
kdy za večeru
znely hlasy junäckych prs
stere?
Do veku-li bude mlčet ocelovy zpev?
Kde jsou, kde jsou časy, v sirokych kdy hvozdech, v stinu svatych näm ström ü v oblačcich se zdvilial dym a v tichou slävu bytosti nes’ se, stoupal k jasne klenbe nebes.
Ecce dolor!
Vše prelilo, jako pena mizi, když vlny uklidni se. Kdekoliv zlate slunce pla,
vse živi, vse cvete, le narod gine pod bremenom tujčeve pete!
Ecce dolor!
Svoje dedov grobe razorava v svoji zemlji tlačeni moj rod! Kje je, kje je slavnih predcev slava?
Kam izginila so vaša prava, ki nekdaj so carovala tod?
Za goro solnee tone,
nemo s polja vrača se tlačan.
Kaj brezupno duh mi slabi
klone?
Ne! Ne! Razdrobil bodeš sužne spone,
prost boš spet ti tlačeni Slovan!
vše žije, vše kvete, jen närod hyne pod briniem cizincovy sily. Ecce dolor!
Dedüv svojich hroby niči ve sve zemi zdeptany müj rod. Kde je, kde je slavnycli predkü slava?
Kam ztratila se naše stara prava,
kterä vlädla kdysi tu?
Za horu slunce skläni se, nem s pole vrači se ujarmeny. Proč beznadejne duch mi släbne?
Ne! Ne! Rozbij pouta otročka, budeš zas volny, ujarmeny Slovane.
«4»
«J UCSÜV'iA I'
TISK JUGOSLOVANSKE TISKARNE V LJUBLJANI ( K. C E C )
ROGAŠKA SLATINA
Nejvftäi a nejmodernčjšf laznč v Kralovstvi SHS. - S^ftoznuma alkal.-salin. zridla: TEMPEL, STYRIA, DONAT. — Indikace: nemoči žaludku a strev, nemoči srdce, ledvin a jater.
BLED - J I H O S L A V I E
Alpsko -klimaticke letoviško a lažne, 502 m nad mofem ležici. Nejteplejši alpske jezero 22—27° C. Termalni, slunečni, jezerni a vzdušne koupele. Vodni šport všeho druhu. Rybolov. Lot (kamzici). Lrizenska hudba. Zäbavy, kon-certy a serenadi na jezeru. Množstvi prvotfidnich hotelü, pensionü a vilo-vych bytü. Lčkari, lekarna, pošta, elektricke osvetleni, vodovod. — Auto-doprava. Železnični stanice: Lesce-Bled na trati Beograd—Zagreb—Ljubljana—Jesenice a Bled-jezero na trati Mnicbov (Videii)—Celovec—Jesenice—Terst. V sezonč vlastni čelni urad na stunici Bled-jezero. — Sezona: Kvčten—Zdfi. — Prospekty a informace bezplatne zašle Lazeüskd sprava Bled SHS.
•MA-
NA