SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI Konstituiranje novih delegatskih skupščin V tem času se tudi v naši občini konstituirajo delegatske skupščine in njihovi organi SIS druž-benih dejavnosti in s tem prehaja delovanje teh skupščin v drugi mandat Če so bila prva štirileta delegatskega delovanja odločilnega pomena za uveljavitev oblasti delavskega razreda in delov-nega človeka na vseh področjih življenja in dela, bodo morali novoizvoljeni delegati dobiti bitko pri doslednejšem vzpostavljanju samoupravnih od-nosov svobodne menjave dela tako v skupščinah med izvajalci in uporabniki kot v posameznih enotah, kijih bomo moralivednoboljorganizirano oblikovati v okviru posameznih samoupravnih interesnih skupnosti. Pri kritični uceni delovanja dosedanjih delegatskih skupščin SIS družbenih de-javnosti v preteklem man-datnem obdobju je poleg znanih ugotovitev, ki smo jih upoštevali že v času priprav na volitve in pri organiziranju novih delegatskih skupščin SIS, izstopala zahteva za oblikovanje posebnih oziroma združenih delegacij povsod tam, kjer za to obstojajo potre-be in možnosti. V uresničitev te zahteve smo pred volitvami usmerili našo politično dejav-nost in uspeli. V združenem delu in krajevnih skupnostih je bilo skupno izvoljenih 572 posebnih delegacij, 492 zdru-ženih delegacij in samo 139 splošnih delegacij. Skupno je bilo v občini v SIS družbenih dejavnosti izvoljenih 8704 de-legatov. To je velik uspeh pa tudi velika odgovornost in ob-veza družbenopolitičnih or-ganizacij in drugih ter vseh delegatov, da vložijo vse napo-re v to, da postanejo delegacije enakopravni sestavni del sa-moupravnih družbenoeko-nomskih ter družbenopolitič-nih odnoso vv vseh sredinah, iz katerih izhajajo in kjer tudi družbenopolitične organizaci-je uresničujejo svojo ustavno vlogo. In naloge, ki so trenutno najbolj aktualne. Delavcem in delovnim ljudem-uporab-nikom, samoupravno organi-ziranim v organizacijah zdru-ženega dela in krajevnih skup- (nadallevanje na 8. atranl) (nadaljevanjo a 1. stranl) nostih, moramo zagotoviti ne-posredno sodelovanje pri oblikovanju prednostne vse-bine programov in izbiri oblik dela družbenih dejavnosti ter pri določanju višine nadome-stila za opravljeno delo oziro-ma za cene storitev. Ta kvalite-ta mora dobiti odra'z v procesu samoupravnega planiranja. Delavci morajo poznati odnos med celotnim in čistim dohod-kom, ker je to temeljni pogoj za njegovo dejansko samo-upravno odločanje o izločanju sredstev za osebne dohodke in skupno porabo na eni ter vla-ganju v razvoj na drugi strani. Tako bo dana možnost, da bo delavec gledal na svoj osebni dohodek in življenjski standard dolgoročneje in ob rezultatih gospodarjenja s sredstvi družbene reproduk-ciie. V Ljubljani zaostajamo pri oblikovanju enot in temeljnih samoupravnih skupnosti znotraj občinskih SIS. Kljub temu, da obstojajo za takšno samoupravno razvejanost SIS pogoji in da bi glede na ra-zvitost ljubljanskih občin in števila prebivalcev oziroma za-poslenih v njih takšna organi-ziranost omogočila neposre-dnejše izražanje interesov in potreb delavcev in občanov ter razvijanje neposrednejših ra-zmerij med uporabniki in izvajalci, doslej tem vpraša-njem še nismo posvetili ustrez-ne pozornosti. Dejstvo je tudi, da so SIS že relativno dolgo časa v poziciji, ko morajo zaradi stabilizaci]-skih prizadevanj omejevati po-trošnjo in se ukvarjati s pro-blemi delitve nezadostnih ma-terialnih sredstev, kar slabo vpliva na sodelovanje delav- cev in občanov ter njihovih delegatov pri sprejemanju od-ločitev, vendar bi bilo za ure-sničevanje svobodne menjave dela in graditev enakopravnih razmerij med delegati uporab-nikov in izvajalcev nesprejem-ljivo, če bi nadaljnja vprašanja samoupravne organiziranosti in uresničevanja delegatskega sistema v SIS obravnavali šele v ugodnejši ekonomski situa-ciji. Tudi bistvene vsebinske premike v delovanju SIS, na katere so opozorile ocene, bomo lahko dosegli le z bolj odločno akcijo subjektivnih sil v bazi. Vse družbenopolitič-ne in družbene organizacije in drugi bi morali prek svojih osnovnih organizacij in preko organiziranja sekcij o različnih vprašanjih zagotavljati ustrez-nejše pogoje za delo delegacij in konference delegacij terpo- skrbeti, da bodo delegacije po-stale ena od oblik samouprav-nega delovanja delovnih ljudi in občanov in da bodo kot ena-kopravni dejavniki vključene v samoupravne strukture TOZD in KS. Brezpovezanosti posebnih, združenih in splošnih delegacij za SIS z de-lavskimi sveti in sveti krajev-nih skupnosti, z drugimi dele-gacijami, zbori delovnih ljudi in občanov ter organi druž-benopolitičnih organizacij si ni mogoče zamisliti uspešnega posredovanja interesov in potreb delavcev in občanov preko delegacij in delegatov v skupščine SIS in tudi ne ustreznega odločanja. Opozoriti je potrebno tudi na organiziranje in delovanje strokovnih služb oziroma na gradiva za delegate. Ta doslej največkrat niso bila prilagoje-na problemom, s katerimi se srečujejo posamezne temeljne SIS, temveč so to največkrat prikazi splošnega stanja za Ljubljano, regijo ali celo repu-bliko, dostavljena pa so dele-gatom na način, ki ni vedno omogočal širših posvetovanj z bazo oziroma subjekti v njej. Taki in podobni problemi so prispevali k temu, da so na sejah skupščin SIS prevlado-vala stališča tistih, ki so vpra-šanjem sicer tudi profesional-no bližje. S tem v zvezi bodo izrednega pomena novi napori za zagotavljanje možnosti družbenopolitičnega izobra-ževanja delegatov kot tudi ne-nehna skrb za njihovo ustrez-no informiranje. Delegatom, delegacijam in vodstvom SIS, ki so v *pr-vem mandatnem obdobju utrjevali skupščinski sistem na delegatskih temeljih in s tem postavljali najsolidnejše osnove za nadaljnje delo, velja priznanje in zahvala, ki naj bo istočasno tudi spodbuda no-voizvoljenim delegatom pri nadaljnjem delu. J. Š.