Poštnina plačana v gotovini Leto IX, «. 54 LJubljana, sobota 3. marca 1928 Cena 2 Din ^ lift»l« Ob 4. »iBtraj. — Stane me»ečno Um «5-—, u ato» Mfflstro Din «cr— neobvezno. Oeia« po tarifa. Uredništvo i Liubflana, K.natlor» ulica ftter. $/L Teieion ftt. S07S in 3804, ponoči tudi it. 1034. Rokopisi so no vra&ojo. Uprav*ittvo: Uubijana, uMca ta. 54. — Teleton ftt. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko U Ljubljana, Prcter« -lova uUca ta. 4. — Telefon ftt. «40» Podrataid: Maribor, AJeii«.i*o»» ftt. (3 — Celje, Aleksandrova ce^-a Rafan pri poStnetn cek. zavodu: Dob* iana ftt. 11.84« - Praha čiato 78.180^ Wien, Nr. K^-Ui- Ljubljana, 2. marca. Vseameriška konferenca na Kubi je ta cel mesec prekinila trancosko-ame-riska pogajanja za sklep mednarodnega pakta proti vojni. Šele te dni je zunanji urad v Washingtonu odgovoril na zad-nio francosko noto z dne 21. januarja. Ameriški odgovor je sestavljen jako vijudno in prijazno, vendar tli v njem odnehal Kellog niti za pičico od svojega prejšnjega stališča. Tako ne pride črkarska pravda proti vojni nikamor naprej. Kakor znano, se stališči Pariza in \Vashington o predmetu temeljno razlikujeta. Francoski zunanji minister Briand je pripravljen vsak trenutek skleniti s severno-ameriškimi Zedinje-nimi državami pakt, s katerim bi se obe atlantski velesili za vse čase odrekli medsebojni vojni. To svojo pripravljenost in željo Francije, ki ne pozablja tradicionalnega prijateljstva od Lafayetteovih časov, je Briand ponovno izrazil v svojih notah, naslovljenih na državno tajništvo za zunanje zadeve v \Vashingtonu. Ameriški državni tajnik Kellog pa smatra, da ne more skleniti takega enostranskega pakta s samo Francijo, marveč se zavzema za širšo pogodbo, h kateri naj bi pristopile najprej vse velesile razen Rusije, pozneje pa bi jo lahko podpisale tudi ostale države. Doslovno glasi ta ameriški predlog po besedilu zadnje Kel-logove note: «S širokega stališča človečanstva in civilizacije je sleherna vojna napad na stabilnost človeške družbe in se mora v skupnem interesu odpraviti. Viada Zedinjenih držav želi. da se institucija vojne ukine in je pripravljena skleniti z vladami Francije, Anglije, Italije. Nemčije in Japonske eno samo večstransko pogodbo, ki bo nato odprta pristopu sleherne vlade ali vseh drugih vlad. pogodbo, s katero se sile zavežejo, da se ne bodo zatekle k medsebojni vojni.* To besedilo je dovolj jasno, da se vidijo pomanjkljivosti ameriškega predloga in velike nevarnosti, ki bi jih rodil tak pakt, če bi sploh kdaj stopil v veljavo. Predvsem se odpoved sleherni vojni ne strinja z obveznostmi, ki jih imajo članice Društva narodov druga napram drugi. Pakt Društva narodov določa, da morajo države, včlanjene v Ženevi, prihiteti na pomoč, če bi bila katera izmed sočlanic brez lastne krivde napadena od katerekoli vojaške sile. Ako bi obveljal Kellogov načrt, bi n. pr. Francija ne smela pomagati Poljski proti Nemčiji, ako bi jo le-ta napadla. Poljska bi bila prepuščena sama sebi. Ameriški načrt se tudi ne strinja z določbami locarnske pogodbe, ker ne bi smela niti Francija niti Anglija pomagati Belgiji, ako bi ji Nemčija napovedala vojno. Se mani pa se da spraviti Kellogov mirovni projekt v sklad z obstoječimi obrambnimi pogodbami posameznih držav, sklenjenimi v okviru Društva narodov. Če bi Francija podpisala Kellogov evangelij, bi se s tem odrekla sleherni voini z Italijo, dočim bi ta mirne duše smela napasti Jugoslavijo. Sploh bi mogla vsaka velesila, podpisnica Kellogovega pakta, napovedati vojno vsaki drugi državi, ki tega pakta ne bi podpisal, ker bi vedel, da jo morajo pustiti ostale velesile v miru. Ce bi stopil mirovni nakt v veljavo šele tedaj ko bi ga podpisale prav vse države. bi res postal instrument miru. Tak, kakršnega si zamišlja washington-ski zunanji urad. pa bi se pretvoril v silno nevarno vojno vabo. Zakaj kdo more jamčiti, da bi n. pr. Italija dovolila pristop Jugoslavije k Kellogovi pogodbi? In podobnih primerov je dovolj na vseh kontinentih. Vsi ti pomisleki so dovolj tehtni, da Francija odklanja protivojni pakt, kakršen se je rodil v glavi ameriškega državnega tajnika za zunanje zadeve. Briand pa je pripravljen skleniti z vsemi silami pogodbo, s katero bi se odpovedale napadalnim vojnam, dočim bi ostale vse dosedanje mednarodne obveznosti. sklenjene v okviru Društva narodov. v veljavi. Ni verjetno, da bi Briand v svojem odgovoru, ki ga je v kratkem pričakovati, opustil to temeljno idejo francoske mirovne politike. Tako se bo žareči meteor, ki so ga zalučali iz Bel« hiše waslrngtonske. polagoma ohladil in ugasnil. Izkazalo se bo zooet enkrat, da brez varnostnih garancij ne more priti do razorožitve, da ne more biti m;ru brez sankcij in da mora mirovni pakt obsegati vse države. ___ Madžarsko-nemska mani-šmska stranka v Ruinim*ii Bukarešta, 2. marca z. V ooMtienih kro gih govorjo. da nameravajo narodne manj. šine. izvzemšn Iugo«'ovene ustanovit' skurmn politično stranko Ta strank* bn pr prihodniih parlamentarnih vo1:tv?h razvila živahno agitacijo, da spravi čimveč poslancev in -senatorjev v parlament oziroma senat. Iniciiator teea z:ban'a ie poslanec nemške mamišine Maks Oto Roth ki ie to zadevno stopil v stik z voditeljem madžarske stranke Jurijem Bethlenom. M se to samo Hira vrnila i pM Proračunske razprave se ne bo več udeleževala Po dvodnevni razpravi je klub KDK v načelu skleni! odhod iz parlamenta, prepustil pa predsedstvu odločitev, kdaj naj se to zgodi Beograd, 2. marca, L Današnji dan je prinesel nove dokaze, kakšnih sredstev se poslužuje režimska večina, da bi pretihotapila državni proračun, ki je letos, kakor še nikoli doslej izraz naj-brezobzirnejšega hegemonističnega sistema. Vlada je sinoči brezobzirno zaključila generalno proračunsko debato v nočni seji in ni dala niti onim redkim opozicijskim govornikom, ki so nameravali govoriti, možnosti, da pridejo do besede. Danes se je na enak način pričela podrobna debata in da niso zemljoradniki krepko posegli v razpravo. razkrinkajoč grdo igro režtmovcev. bi vladna večina morda kar ves proračun sprejela, a ji ipak ni uspelo končati več nego dveh ministrstev. S tem. da je vladna večina nelojalno zlorabila odsotnost KDK je pa, ako je še tega bilo treba, doprinesla najboljši dokaz, da so dogodki predvčerajšnjega dne bili pripravljeni s prozornim name- i nom od strani vladnih inscenatorjev. ' Na način, kakor bi se to ne moglo v nobeni drugi evropski državi zgoditi, je Vlada liote'a izigrati proračunsko pravico parlamenta pri čemer se ni niti toliko potrudila, da bi vsaj varovala formo. Noben minister in noben resnejši član vladne večine ni skušal odgovarjati na uničujočo kritiko, ki so jo iz-nesli govorniki KDK o proračunu v finančnem odboru. Z vsem tem postopanjem sta vlada in njena večina naravnost vsilila KDK edino mogoč odgovor, t j. da KDK pri takem proračunu z nobeno kretnjo več ne sodeluje in da preoušča režimoveem vso odgovornost za težke posle^ce. ki jib more ta krivični proračun rod:ti. Sq. bi pa popolno svobodo, da uporabi v danem trenutku najučinkovitejša sredstva proti proračunu, katerega ne bo nikdar priznala za pravilno sprejetega in Dravično sestavljenega. Kakor znano, .ie klub KDK na včerajšnji svoji seji na željo obeh predsednikov odložil svojo definitivno odločitev o nadaljnji taktiki na danes. Ves dan so se danes vršila posvetovanja in opaziti je bilo, da je razpoloženje vedno ostrejše. Nocoj so bili storjeni defi-nitivni zaključki, ki pa se bodo objavili šele jutri dopoldne. Kolikor je mogel vaš dopisnik doznati, je bil soglasno sprejet sklep, da KDK, kateri se sedaj še fizično onemogoča zastopanje interesov prečanskih krajev v Narodni skupščini, zapusti parlament. Ta ekso-dus pa ne bo le pasivna abstinenca, temveč ga bo KDK izpremenila v organiziran odpor naroda v prečanskih krajih proti krivicam hegemonističnega sistema. Z ozirom na izredne politične razmere, o katerih je včeraj predsednik Stje-pan Radič razpravljal z vladarjem, pa se je KDK odločila, da prepusti svojemu vodstvu določitev trenutka, kdai je treba ta sklep izvesti.. KDK se bo torej, ker je z današnjo sejo potekla izključitev Stjepana Radiča. vrnila jutri v parlament, kjer bo z vso ostrostjo nadaljevala svojo borbo proti režimu za enakopravnost proti nezaslišani korup- ciji in proti stalnemu izigravanju interesov prečanskih krajev. To svojo odločnost bo najavila s posebno deklaracijo in jo dokazala s celo vrsto važnih in dalekosežnih nujnih predlogov. V kolikor bo Narodna skupščina še razpravljala o proračunu, bo KDK prepustila razpravo vladni večini in se je sama ne bo udeleževala. Le ko pride na vrsto finančni zakon, bo skušala preprečiti največje zlo in budaiosti. ki se v tem zakonu nahajajo, ter bo sama prišla s celo vrsto primernih predlogov. Poseben odnošaj je nastal med KDK in predsednikom Narodne skupščine dr. Peričem. ki je s svojim postopanjem izzval dogodke zadnjega dne in kj se se-dai dela. kakor da bi se klofuta ki je bila zadana tudi njemu in vladi z avdi-jenco Stiepana Radiča. njega nič ne tikala. KDK bo prekinila vse odnošaie z dr. Peričem, dokler temeljito ne popravi svojega postopanja, ter bo zahtevala njegov odstop. V vladnih krogih je danes vladala silna nervoznost, kakšen bo sklep KDK. Vsi se zavedajo, da bi njen odhod iz Beograda ustvaril mučno situacijo, mnogo muonejšo in opasnejšo. nego je bila svoječasno abstinenca Radičeve stranke. Kriva seveda ne bo KDK, temveč bo krivda na strani tistih, ki se v brezobzirnem boju za svoje interese ne ozirajo niti na narod niti na državo. Motivi, ki danes še zadržujejo KDK, da svojega sklepa ne izvede takoj, so jasno izraženi v besedah, ki so bile izgovorjene v klubu KDK po včerajšnji av-dijenci Stjepana Radiča, da je treba do skrajnih mej možnosti in samozstaieva-nja ščititi narod, dr?avo in kralja pred brezobzirnostjo in opasnostmi sedanjega režima. Za jutrišnjo sejo ima KDK odpravljenih več predlogov, najvažnejši med njimi je nujni predlog poslanca dr. Šuteja in tovarišev, ki zahteva anketo radi ne-čuvenih korupciiskih sfer v resoru za šume in rudnike, kjer je bila s tako zva-nimi revizijami šumskih pogodb v Bosni v prilog raznih tujih družb oškodovana država za mnogo sto milijonov. V krogih KDK se pripoveduje, da bo poslanec dr. Šutej v utemeljitvi svojega predloga objavil naravnost senzacionalna razkritja. Razpoloženje v krogih poslancev KDK je bilo nocoj silno borbeno. V kluh so ves dan prihajale brzojavke iz vseh prečanskih krajev, tudi iz takih, kjer KDK niima poslancev in zlasti tudi iz Južne Srbije, v katerih brzojavkah se KDK poziva, naj vztraja v najenergič-nejši borbi za svobeščine in enakopravnost. Jutri zvečer se podasta Stjepan Radič in Svetozar Pribičevič z mnogimi poslanci v Novi Sad, kjer se bo v nedeljo pred samimi vrati Beograda vršilo veliko zborovanje KDK. ki se ga bo udeležila, sodeč po raznih poročilih, ogromna množica ljudi, kar bo nedvomno eklatantno dokazalo, da so prečan-ski Srbi prav tako v taboru KDK, kakor so v njem vsi Hrvati in vsi trezni napredni Slovenci. -3SS- Odhod zunanjega ministra dr. Marinkoviča Ministei zatrjuje, da se gre le zdravit in da nima nikake politične misije. — V Ženevi se bo kljub temu sestal s prijateljskimi državniki. Beograd, 2. marca, p. Danes ob 4. po- I ministrom Briandom, češkoslovaškim „ mimo«, zunanjim ministrom dr. Benešem in ru- munskim zunanjim ministrom Titules-com. Dr. Marinkoviča spremlja šef njegovega kabineta dr. Belivanovič. Na kolodvor ga je spremil skoro ves dip!o-matski zbor ter večje število demokratskih poslancev in ministrov. Z Marin-kovičem je odpotoval do Zagreba tudi njegov namestnik dr. Šumenkovič, ki se bo jutri vrnil v Beograd. poldne je odpotoval zunanji minister dr. Marinkovič z ekspresom v Ženevo. Pred svojim odhodom je imel še konference z večjim številom diplomatov, v prvi vrsti z naš?m rimskim poslanikom Rakičem, s sofijskim poslanikom Ljubo Nešičem in z italijanskim poslanikom generalom Bodrerom. Opoldne je dr. Marinkovič izročil vodstvo zunanjega ministrstva svojemu namestniku, ministru za izenačenje zakonov dr. lliji Šumenkoviču. Ukaz o imenovanju dr. Šumenkoviča za namestnika zunanjega ministra je bil danes podpisan. Pred svojim odhodom je zunanji minister dr. Marinkovič izjavil novinarjem: «Odhajam na zdravljenje, nimam nobene posebne misije niti ne grem na to pot zaradi kake poMtike. V Ženevi bom ostal nekoliko dni ker se nahajajo tamkaj v b'ižini etablismani. ki so mi )ili priporočeni zaradi zdravljenja V Ženevi nimam napovedanega nobenega sestanka, ker bom ta.rrkai le kratek čas. posetil pa bom ministre, ki se bodo v tem trenutku tamkaj nahajali.® Zatrjuje se. da se bo v Ženevi dr. Marinkovič sestal s francoskim zunanjim Posvetovanje bosanskih radikalov Beograd. 2 marca p Danes popoldne so imeli bosanski radikali posvetovanje, na katerem so razpravljali o svoiih internih zadevah ki se tičeio Bosne in Heregovine rei [>ri!:k: ie doš'o do vel:k;h na«prot-stev m d v'"d;n»vd m orrtaši dr ^ršk" :a Poslrrci k: so ra s rini > tfde o tw sestanki: zd^! nasledm komunike »Dane*-popoldne so «e sestal- rad'ka'ni poslane iz Bosne m Hercegovine Po debati, v ka. teri so sode'ovali vsi prisotni poslanci, se je ueotovilo enodušno naziranie o sedanj; politiki, ki jo vodi kraljevska vlada. . Vladna večina bi rada sprejela kar ves proračun naenkrat Včerajšnja celodnevna seja Narodne skupščine Radikali so lahko poslanci tudi proti izrecnim določilom ustave in zakona. — Sprejeta proračuna ministrstev pravde in prosvete. — Vedno novi spopadi med radikali in zemljoradniki Beograd, 2. marca, p. Narodna skupščina je danes dopoldne in popoldne razpravljala o proračunih ministrstva pravde in ministrstva "rosvete. Oba proračuna sta bila zvečer sprejeta brez kontrole in sodelovanja KDK. ki tudi danes ni prišla v Narodno skupščino. Pač pa so se zemljoradniki priglašali k besedi in so v debati o obeh proračunih govorili vsi po vrsti. Ako bi tega ne storili, bi vladna večina brez kontrole in brez upoštevanja skupščinskega poslovnika sprejela morda še večje število proračunov. To postopanje vladne večine na sejah Narodne skupščine je še povečalo ogorčenje v vrstah opozicije in še bolj poslabšalo odnošaje med KDK in vladno večino. Med poslanci KDK ie zato vedno močnejša struja. ki zahteva odhod iz Beograda češ da nima smisla, še nadalje sodelovati v parlamentu, ki urgira vse pravice prečanskih krajev. Vsa pozornost politične javnosti je bila zaradi tega obrnjena na posvetovanja KDK. ki so se danes nadaljevala ves dan. Mandat Vladka Pare-žanina Beograd, 2. marca p. Današnia seja Narodne skupščine se ie začela ob 10. dopoldne. Po odobreniu zapisnika snočne seje ie predsednik dr. Peric prešel na razpravo o poročilu verifikacijskega odbora glede mandata posl. Radka Parežanma in takoj odredil glasovanje, češ da se nikdo ni iavil k besedi. Zemljoradniki so proti teniu energično protestirali in burno zahtevali debato Po daljšem prerekanju ie končno predsednik t dal besedo posl. Voii Laziču. ki ie y svciem govoru protestiral proti predsednikovemu postopanju povdariaioč. da še ni bilo prečitano niti poročilo verifikacijskega odbora. Nastas Petrovič: Vi imate seie do pol 10. ne da bi kdo vede) za to. Jaz sem se že snoči prijavil za besedo. Posl. Kokanovič: Sramota, kar počne predsednik, sramota, da ie sploh predsednik. Prišlo ie do medklicev in ogorčenega prerekanja Ko se ie nemir nekoliko polegel, ie predsednik kaznoval posl. Kokanoviča s pismenim ukorom. Za radikale zakoni ne veljajo V nadaljevanju svojega govora je Voja Lazič povdarial, da ie poslanec Vilder ze 18. oktobra 1. 1. v svoii predstavki osporil Radku Parežaninu kvalif.kaciio za narodnega poslanca. Vlada Pa ie zadevo namenoma zavlačevala. In sedaj, ko ie prišla stvar končno pred Narodno skupščino, hoče predsednik poročilo verifikaciiskeaa odbora spraviti pod streho brez debate. G. Vilder ie že 18. oktobra !. 1. dokazal, da g. Parežanin ne more biti poslanec, ker ie rojen 28. februarja 1928 in ie bil potemtakem na dan volitev star komai 29 iet in torei m dosegel v zakonu predpisane starosti 30 let. Četudi ie poslanec Vilder ponovno zahteval, da pride ta stvar na dnevni red verif kacijske-ga odbora in Narodne skupščine se preiskava ni izvršila. Predsednik ie namenoma zavlačeval razpravo o tem in tako izigral ustavo, volilni zakon in pravice Narodne skupščine. Naziranie večine verifikaciiskega odbora, da ie Parežanin sedai že dosege! predpisano starost in da ie zato njegov mandat veliaven. ie v iasnem nasprotstvu s striktnimi odredbami zakona. Minuli so komai trije dnevi, odkar ie g. Parežanin izpolnil 30 leto. a on sedi protizakonito že več mesecev v parlamentu. To ie sramota. Voja Lazič povdarial. da ie poslanec Vilder že razveljavi in tako da satisfakciia ustavi in zakonu. Nato ie oovzel besedo g. Nastas Petrovič ki ie predvseu ostro protestiral proti postopanji vladne več;ne o Priliki snočmega giasovan'a o proračunu Nadalje je opozarjal na to. da ie bil tud: sinu ministrskega predsednika g MHošu Vukičevičn iz istih razlogov razveliavl>en mandat Če hočete spoštovati parlamentarizem, morate razveljavit? tudi mandat g. Parežanina. Po vovorn Nastasa Petroviča ie dr. Perič 'nkl;!jči! debato in odredil clasovanie Vtedna večin? je sočasno In ob viharfb orofecfh 7eml?or?^n'kov odobrila noro«''!o verifiVaciiskesa odbora in verificirala Pj-režsninov mandat. Proračun ministrstva Ppoifrfa • u « uv Nfto se ;p 'Hev?b nrorzčimska deba-Ke-r . Glasovanja se tudi ni udeležil dr. Milan Stojadinovič. Član te radikalne skupine je izjavil naslednje: cNaša odsotnost ni slučajna, marveč po-vdarjena in smo jo tako rekoč že na seji radikalnega klube vnaprej napovedali. Na tisti seji radikalnega kluba smo jasno napovedali, da ne bomo mogli glasovati za proračun, ker se v njem ne izravnava deficit. Ravnotežje ni bilo doseženo, deficit še vedno obstoja in zato nismo mogli glasovati za proračun, ki ni ne v interesu financ in tudi ni združljiv s tradicijami radikalne stranke. Zato se sploh nismo udeležili seje, na kateri se je razpravljalo o proračunu v načelu.> Obvarujte Slovenijo neizmerne škode! Apel z gospodarskih krogov na vse slovenske narodne poslance V Sloveniji obstoja 28 regulativnih hranilnic. To so avtonomni denarni zavodi z absolutno pupilarno varnostjo, katerih poslovanje se vrši pod vladnim nadzorstvom. Namen regulatrvnih hranilnic je, da z varno in plodonosno hranitvijo denarja navajajo ljudstvo do št eden j a in da nudijo onim, ki iščejo posojila na svoje nepremičnine in proti zadostnemu jamstvu, primerno ter ceno denarno pomoč. 'Uprave regulativnih hranilnic delujejo brezplačno, čisti dobiček pa se uporablja za obče koristne namene ob£in in okrajev. Po dozdaj veljavnih zakonih so se v regulatirvne hranilnice nalagali poleg denarja privatnikov tudi denarji mladoletnikov, sodišč, cerkva, občin, raznih oblasti itd. Vsi ti denarji so se obrestovali enako, so se izplačevali brez ovire iti brez stroškov. Hranilnice so navedene denarje uporabljale pred vsem za posojila občinam, okrajem, organizacijam, pa tudi zaseb-a nikom proti nizkemu obrestovanju in na dolgo dobo povrnitve. In uprav s tem' so hranilnice omogočile uspevanje našega kmetijstva razvoj našega malega obrtništvi m trgovstva ter uprav hranilnicam gre zasiuga za občo gospodarsko povzdigo in osamosvojitev Slovencev izpod tujega kapitala. Zato so regu- • lativne hranilnice, katerih nekatere delujejo že nad 50 in 100 let, eden najvažnejših gospodarskih laktorjev Slovenije, ki so dvignile domove naših kmetov in meščanov, podprle naše male obrtnike in trgovce ter bile našim občinam in okrajem vedno prva in najizdatnejša gmotna pomoč, ki je prišla v dobro vsem slojem in pristašem vseh političnih naziranj dotičnega kraja. Ustanovila pa se je Državna hipotekama banka v Beogradu. Zakon o njeni ureditvi sega čez celo državo in tudi v Slovenijo. Kakor je bila ustanovitev Državne hipotekarne banke za Srbijo nekaj neobhodno potrebnega, ker ni bilo tam nobenega drugega pupilarno varnega denarnega zavoda, tako je ustanovitev njene podružnice v Ljubljani in raztegnitev zakona o tej banki na Slovenijo, za naše kraje nesreča. Z izvajanjem zakona o Državni hipotekami banki, ki zahteva, da se ji do konca tega meseca oddajo vsi sodni denarji, denarji cerkva, občin in raznih oblastev, katere denarje so dosedaj hranile in upravljale naše regulativne hranilnice, se nevai-no ogroža obstoj, razvoj in na-daljno plodonosno delovanje naših hranilnic. Uprava Državne hipotekarne banke, ki se sama ne drži določb omenjenega zakona, katere bi mogle biti v prid raznim slojem v Sloveniji, zahteva za sebe brezobzirno izpolnitev vzakonjenih pravic. Ker banka tega denarja, ki ga bode s silo izterjala iz naših hranilnic, ne bo mogla uporabiti za posojila v naših krajih, in to zaradi previsoke obrestne mere ter ostalih za naše kraie preostrih pogojev, bode šel ves ta denar iz Slovenije ven. Neposredna posledica tega bo, da bo Slovenija gospodarsko še bolj oslabljena. kakor že je po visokih davkih. Ker imajo hranilnice navedene denarje naložene na dolgoročna hipotekama in občinska posojila, bode morala marsikatera hranilnica, če bode hotela zadostiti zahtevi Državne hipotekarne banke, svoja posojila odpovedati. Posledica tega bo. da bo prišlo marsikatero kmečko posestvo na dražbo, marsikateri obrtnik in mali trgovec, ki je dozcTai ugodno uspe. al. pa v konkurz. Ali se naj to dopusti? Dne 29. februarja 1.1. je sklicala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani konferenco raznih stanovskih in gospodarskih organizacij, katerih zastopniki so bili soglasno edini v tem. da se mora preteči udarec na naše hranilnice im s tem na naše gospodarstvo v obče za vsako ceno preprečiti Naši narodni poslanci in predstavniki naših političnih oblastev brez razlike naziranj se zato pozivajo, da zastavijo vso svojo veljavo in vpliv, da se na-daljno izvajanje zakona o ureditvi hipotekarne banke v Sloveniji nemudoma ustavi in da se zakon novelira v tem smislu, kakor bo njim od merodajne strani predložen. Naj gotovi gg. poslanci nikar ne pošiljajo iz Beograda telefo-ničnih mehurčkov, da pri sedanji sestavi vlade ni mogoče v zahtevanem smislu ničesar izposlovati, ker sede v dotičnih ministrstvih »Srbijanci«, V rokah imam~ dokaze, da so uprav dotični gosipodje narodni poslanci uprav pri teh Srbijancih izposlovali uprav izdatne pridobitve za svoje stranke Očuvanje naših regulativnih hranilnic škode, in našega kmeta, obrtnika in trgovca propada, gre preko strankarskih pridobitev in ni to nobena strankarsko politična zadeva, marveč zadeva našega skupnega naroda in naše države. Zato se naj gg. poslanci in predstavniki političnih oblasti zavedago dolžnosti, ki jim tiče: Iz naroda sem, za narod moram delati. Brez prikrivanja povdarjamo, da bomo z objektivno pozornostjo zasledovali razvoj te zadeve ter bodemo, če bi videli, da poklicani činitelji svoje dolžnosti niso storili, to brezobzirno ožigosali pred javnostjo. —t— Prav po beograjsko! Beograjske opekarne zahtevajo povišanje železniških tarif Beograd, 2 marca i. V dvorani industrijske zbornice se ie nocoj vršila konferenca beograjskih industrijcev opeke, ki so raz. pravi j ali o svojem položaju z ozirom na to, da namerava tarifni odboj- generalne direkcije drž. železnic povišati prevozne postavke za zidno in strešno opeko ter za les. V Beogradu obstoji 16 opekarn, ki so bile med vojno upropaščene in ki so se šele po vojni popravile Sedaj proizvajajo samo 50 % svoje kapacitete, čemur je predvsem vzrok velika konkurenca. Zaradi nizkih prevoznih cen so prečanski kraji po vodi kakor tudi po suhem dobavljali velike količine opeke v Beograd. V Beograd je uvažal opeko Zagreb in celo Ljubljana je skušala plasirati svojo opeko na beograjskem tržišču Zaradi tega ie konferenca za. htevala, naj se takoj povišajo tarifne postavke. da se izloči konkurenca opekarn, ki se nahajajo izven Beograda Novi guverner Narodne banke Beograd, 2 marca p Danes le krall podpisal ukaz, s katerim ie imenoval za eo-verneria Narodne banke g. Ljubo Srečko-viča, dosedanjega vršilca do'žnosti guvernerja. S tem ie odpravljeno z dnevnega re. da važno vprašanje izpopolnitve guverner-skega mesta v naši največji državni ustanovi, ki ie bilo nezasedeno ves čas od odstopa prejšnjega guvernerja Vajferta. V Rimu napovedujejo razočaranje MussoHni, ki bi imel danes odgovoriti Dunaju, se je najbrže premislil, — Umik fašističnega tiska. — Manifestacija za južne Tirolce v Avstriji. Nemčija prične graditi vojno mornarico Berlin. 2. marca. s. V proračunskem odboru državnega zbora je govoril državni obrambni minister general dr Gr6ner o proračunu za mornarico in zahteval gradnjo oklopnice Ko je Wodgewood odvrnil, da ne obstojajo med obema državama nikaki odnošaji, je Chamberlain izjaviL da Rusija lahko izroči svoje izjave s posredovanjem diplomatskega zastopnika, ki ima nalogo, da ▼ Rusiji opazuje angleške interese. Egipt odklanja Chamber-lamov sporazum Kaigo, 2. marca (lo.) Listi poročajo, da je izjavil Sarvat paša angleškemu visokemu komisariu za Egipt lordu Lloydu da je proglasil egiptski min svet načrt pogodbe. kakor io predlaga Chamberlain za »nesprejemljiv in da ne more v nikak-m slučaju služiti za» podlago angleško-egip-tovskemu sporazumu Davi se Je šesta! ministrski svet. da redigira noto ang'eški vladi, v kateri,bod< obrazloženi vzroki, ki so dovedli do gornjega sklepa. Modernizacija ameriške vojne mornarice Washington, 2. marca. d. Mornariški odbor reprezentančne zbornice je dovolil znesek 14.800 000 dolarjev za modernizacijo vojnih ladij «Pennsylvania> in cArizona*. Med stroške so računani tudi stroški z* montažo dveh velikih topov s kalibrom 35.5 in 40.5 cm. Ta zakon je stopil v veljavo mesto prvotnega, ki je določal v iste namene znesek 84 in pol milijona dolarjev. Newyork, 2. marca, (be.) Kakor poroča list cHerald>. je Anglija protestirala v Wa-shingtonu proti povečanju strelne razdalje topov ameriških okloonic, češ da to nasprotuje določilom washingtonskega mornariškega dogovora. Tožba brez pravne podlage Carigrad. 2. marca. s. Dediči sultana Abdula Hamida so vložili pri mešanem angleško - turškem razsodišču tožbo proti angleški vladi, da se vrnejo iz sultanove zapuščine premoženjski objekti v Bagdadu in na Cipru. Razen tega zahtevajo tudi delež iz petrolejskih virov v Mosulu. Tožba najbrže ne bo imela uspeha, ker tožitelji niso turški državljani Pobijanje mafije na Siciliji Paienno. marca g. V smislu po Musso-liniju odrejene akcije proti zločincem je policija aretirala veliko Zločinsko tolpo, ki* ie izvrševala svoje nečedno delo v S:c'Iiji. Aretiranih fe bilo pribl'žno 300 oseb ki so zakrivili 51 umorov. 14 posJaišenih amo. | rov, 21 roparskih n?p3dnv. 25 izsiljevanj 40 tatvin in stične zločine Stavka na oolfskib un?verzah Varšava. 2. marca g. Včeraj sklenjena stavka na visokih iolah je bila danes izvedena v celoti. Desničarsko dija8tvo je j postavilo pred vhodi na. univerzo stavkovne j »traže in preprečilo vsem dijakom vstop, j Rektor tehnične visoke iole je za dva dni j ukinil predavanja. Tudi na univerzi v Po-• zn^niu je bil razglašen sklep za stavko. Do '*.>>«<■ v ni prišlo nikjer, Ponesrečen atentat v Berlinu BerHn, 2. marca g. Danes popoldne'1 je bil na namestnika predstdnika državnega odškodninskega urada tajnega svetnika Hitgona Bacha izvršen napad v poslopju državnega odškodninskega urada v Frie-denau. Prejšnji tarmer iz vzhodne Afrike Henrik ~Langkoop je stopil s peklenskim strojem v Bachovo sobo in mu zagrozil, da bo takoi raztreiil poslopje, če mu ne izstavi čeka za izplačilo 112 tisoč mark. Da bi cb-upanca pomiril, ie Bach telefoniral blagajni nai izstavi zahtevani ček Langkuop je držal ves čas vžigaino vrvico v rokah ki jo ni niti izpustil, ko mu ie predsedrrk ponudil cigareto. Po štiruirnih pogajinjih se je Bach dv gnil, da bi odšel v blagajno. Pri tem ie stisnil Langkoopu v reke !e;ak, ki obtožuje zun ministra dr. S.resemanna in fin ministra dr. Kohlerja ter nekatere višje uradnike, da so si prisvojili iicitacijski denar Langkoop je pri tem izpustil vžigaino vrvico, nakar je tajni svetuk hi.ro pobegnil na hodnik. Napadalec ie potegnil revolver Ln oddal na bežečega Bacha tri strele, ki pa k sreči niso zadeli. Na strele so prihiteli na hodnik uradn ki iz raznih sob. ki so končno po trdem odporu ukrotili napadalca. Langkoopu se je v zadnjem trenutku posrečilo potegniti užigalno vrvico. ki pa se k sreči ni užs;ala. Peklenski stroj je bil napolnjen s 15 funti razstreliva, ki bi popolnoma zadostovalo, da bi poslopje zletelo v zrak Na policiji je atentator izjavil, da je imel pred vojno v nemški vzhodni Afriki veliko posestvo in da se ie odlikoval v kolonija!-nih vojnah. Državni odškodninski urad je cenil njegovo premoženje na 41 tisoč mark, od katerih ie zaenkrat preje! izplačanih 21 odstotkov. Prispel je davi v Berlin z namenom. da požene državni odškodninski urad v zrak ali pa izsili večjo vsoto denarja. Proti Langkoopu bo uvedeno kazensko postopanje zaradi poskušenega umora. ropa. izsiljevanja in prestopka zaradi prenašanja razstreliva. Palača Društva narodov Ženeva. 2. marca d Odbor petih arhitektov. ki predeluje po izdanih navodilih načrt za gradnio nove palače Društva narodov, bo v kratkem zaključil svoie delo. Verjetno je. da bo odbor petorice še na tem zasedanju načrt odobril in se bo delo iahko pričelo. Temeljni kamen za novo palačo bo predvidoma položen na zasedanju Društva v septembru t 1. Preureditev načrtov^ se nanaša največ na notranjo opremo poslopja. V krogih Društva narodov sodijo, da bo gradnja trajala tri leta tako da se bo dvanajsto zasedanje Društva narodov leta 1931 vršilo že v novi zgradbi. 20 milijonov odškodnine za pro-tižidovske izgrede Bukarešta, 2. marca. d. Vlada je votirala 20 milijonov lejev kot odškodnino za škodo, ki je bila povzročena v?led protižidovskih nemirov v Velikem Varadinu, Kološvaru in Jassyju. Poljsko-litovski spor in Moskva Moskva. 2. marca. g. Časopisje ostro kritizira napade poljskega tiska proti bivšemu sovjetskemu poslaniku v Varšavi Uljanovu zaradi njegovih izjav o vilnskem paktu. Moskovski listi cčitaio listom sosedne države, da s takim postopanjem škodujejo mednarodnim odnešajem in zastrupljajo politično atmosfero. Listi izjavljajo dalje, da se je Uljanov branil samo utemeljenih obdolzi-tev, s katerimi ga je obkladalo poljsko časopisje. Priprave za Diazov pogreb Rim, 2. marca. s. Truplo umrlega maršala Diaza so danes ob ogromni udeležbi prebivalstva na topovski lafeti prepeljali k spomeniku Neznanega vojaka. Za pogrebne svečanosti, ki se vrše v ponedeljek, je poklican kot častno spremstvo 83. polk, kateremu je umrli maršal svoječasno poveljeval. Špalir bo tvorila celokupna rimska gar-njzija. V imenu francoske armade se bo udeležil pogrebnih svečanosti maršal Pe-tain. Šahovski turnir na Dunaju Dunaj, 2. marca. g. Četrto kolo mednarodnega šahovskega turnirja je bilo zelo zanimivo. Zmagali so Tartakower nad Miil-lerjem, Spielmann nad Kmochom, Reti nad Takaczem (v 13. potezi!) in Beutum nad Glassom. Partija Lichtenstein - Becker ni bila končana. Oba imata dve dami, prvi pa enega kmeta več. (Glej tudi poročilo na 7. strani.) Danes zadnji dan vojaških smu-škth tekem v Tatri Praga, 2. marca. h. Jutri je predzadnji «1an mednarodnih vojaških smuških tekem v Tatri. Na programu so teki z zaprekami v vojni opremi na 7 km. Jutrišnji rezultati bodo odločilni za končni placement posameznih držav, posebno pa glede prvega mesta, za katero se borita Švica in Češkoslovaška. Zrakoplovni promet med Evropo in Ameriko Tonlonse. 2. marca. s. Prvo letalo poštne proge med Toulousom in Buenos Airesi je danes odpotovalo s 175 kg poštnih pošiljk. Berlin, 2. marca, (be.) Novi zrakoplov Zeppelin, ki se gradi, bo nastopil vožnjo okoli sveta. Ameriški poslanik je sporočil nemški vladi, da bo lahko uporabljal Zeppelin na svoji poti vse ameriške zrakoplov-ne naprave. Velike letalske nesreče London. 2. marca. s. V bližini letališča Isle of Grayn v državi Kent se je zrušilo neko letalo na zemljo. Trije možje posadke so bili ubiti. London. 2. marca (be.) Včeraj se je ponesrečilo leMo ki vzi med V ndon^m ;n ! Cannesrm Ranjeni so bili »rije an-Vski novinarji i London. 2 marca (lo.) Zrakoplovni minister je izjavil, da je zahtevala letalska nesreča na otoku Grayn tri smrtne žrtve. Ubiti »o bili pilot Maltman in dva potnika. Riga. 2. marca. ». Vodja tukajšnje letalske šole podpolkovnik Tndans ie pri poi®-kusnem poletu z nekim letalskim poročnikom, ki ga je poučeval, padel z letalom na zemljo. Indans je bil težko, poročnik pa l lahko ranjen. . in raji Kralj za botra, županja mesta Ljubljane za botro desetemu bratu Izredno lepa krstna svečanost v Šiški Citatelji . Otroška predstava po izredno znižanih dramskih cenah. Nedelja, 4. ob 3. popoldne; . B. Kedelja, 4. ob 3. popoldne: cHoffmjnnove pripovedke*. Ljudska predstava po znižanih cenah; ob pol 8. zvečer: cGrofica Marica*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Ponedeljek, 5.: Zaprto. Mariborsko dled^li^če Sobota. 3. ob 8. zvečer: . Znižane cene. Kuponi Zadnjikrat. — Ob 8. zvečer: cDobri vojak Švejk*. Kuponi. Šentjakobski gledališki oder Sobota, 3.: . Posamezni sedeži bi stali 10, 8. 6. 5, 4 in 3 Din, stojišča po 2 in 1 Din Potrebno je le, da se šolska vodstva med seboj domenijo glede dneva in števila obiskovalcev Potrebno je okrog 600 po-setnikov, da je gledališče polno in uprizoritev pri tako nizkih cenh mogoča. Prijave sprejema gledališka uprava. Isto priporoča uprava tudi onim šolskim vodstvorqgf ki priredijo vsakoletne majniške izlete v Ljubljano. Nedelja v mariborskem gledališču: popoldne ob 3. se uprizori divna opera vr»rnmantfVa. r>T»'«a1 nlegnvo bivanje v Roki »n Hrbe- zensko avanturo z neko rMmaHnko. ki io imenuie Paskalo. — S. S. §ao'-rac le nri-sneval *r»omfne vo'ne dni »Kro» Arha-niju o Afrkn<. $Wlkn zaklhiču-eta dve recenrii; o francoskih disertacijah naših znanstvenikov. gaže, Poliča ln Nevističa. Rokopisi naj se do 15. aprila dopošljejo uredništvu »Vijen ca«. ♦ Tragičen konec bega na Madžarsko. Naša obmejna straža je v noči od 29 febru arja na 1. marca pri Horgošu blizu državne meje ustrelila našega državljana, ki je brez potnega lista nameraval prekoračiti mejo. Straža ga je trikrat pozvala, naj se ustavi. Ko ie bil neznanec samo še nekoliko kora-kcv od madžarske meje. a se ni hotel ustaviti so stražniki ustrelili vanj. Begunec se je mrtev zgrudil na tla. V njegovem žepu so našli legitimacijo s fotografijo, gla-sečo se na ime Bogoljub Stefanovič, trgovec iz Kumanova. ♦ Otrok zgorel v goreči hiši. V okolici Koprivnice ie preteklo sredo nastal požar v viničariji posestnice Marije Andjeličeve. Pri tem ie zgorela sedemletna hčerka posestnice. Otrok je bil sam doma in zaklenjen ter se ni mogel rešiti iz goreče hiše. Kako je požar nastal, ni znano. ♦ Velik mlin v Vrbasn pogorel. Iz Novega Sada prihaja poročilo, da je te dni pogorel parni mlin v Vrbasu, last vdove Klei-nove, ki pa ga je imel v najemu Mihael Mengel. Zgorelo ie tudi za 80.000 Din žita in moke. Skupna škoda znaša nad milijon dinarjev. Sprva se je domnevalo, da je požar nastal zaradi kratkega stika, pozneje pa se je ugotovilo, da tam, kjer ie nastal ogenj, ni bilo električnega voda. Zandar-rrerija ie aret?Tala sina lastnice Edmunda Kleina. ki je osumljen, da ie zažgal mlin Aretacija ie povzročila splošno pozornost. ♦ Kdo Je zakrivil avljatlčno nesrečo pri Rajlovcu. Iz Sarajeva poročajo: Komisija ki se ie 1. t. m. podala na krai nesreče, ie ugotovila, da je do usodne nesreče prišlo zaradi tega, ker je narednik pilot Simič neprestano manevriral z aeroplanom. V višini 300 metrov je Simič prenaglo zavil na levo zaradi česar le izgubil ravnotežje. Aparat se je nagnil na stran in začel padati. Udaril je tako silno na tla, da se ie motor pol metra globoko zaril v zemljo. Istodobno je bil prebit rezervoar z bencinom, ki se ie razlil po vsem aeroplanu in začel goreti. Plamen ie bil pet metrov visok. Oba aviia-tika sta zgorela. ♦ Ljudje, ki trpe na težkem telesnem odvajanju in iih pri tem mučijo obolelosti debelega črevesa ter preobilica krvi v spodnjem delu telesa, pritisk krvi na možgane, glavobol in utripanje srca, naj popijejo zjutraj in zvečer po četrt kozaTca prirodne grenčice »Franz-Josef«. Vodilni zdravniki, kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se voda »Franz-Josef« uporablja z najboljšim uspehom pred operacijami v trebuhu in za njimi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ♦ Najboljši plesni par vse Slovenije bo izbran danes v soboto pri plesnem turnirju za prvenstvo Slovenije v 1 1928. ki se bo vršil na modernem plesnem večeru v veliki dvorani Kazine ob pol devetih zvečer. Kakor ie soditi po prijavah bo tekma zelo zanimiva, ker nastopijo najboljši pari iz Ljubljane in drugih mest. Tekmovalci kakor tudi nagrajeni bodo po tekmi objavljeni v vseh iugoslovenskih ilustriranih listih. Vabijo se vsi ljubitelji družabnega modernega plesa. Godba Negodč — Jazz. Študenti-inie proti legitimaciji znižano članarino. Zadnja prijava tekmovalcev danes zvečer ob 6. uri v kavarni »Emoni«. I. nadstr. ♦ Ure za birmo pri F. Čudnu, Prešernova ulica 1. Iz Liubliane n— Razgrnitev stalnega volilnega Imenika za volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano, sa volitve v Narodno skupščino in ta volitve v oblastno in sresko skupščino. V smislu člena 6 zakona^) volilni imenikih se javno razglaša, da je stalni volilni imenik sa volitve občinskega odbora sa mesto Ljnbljano. ca volitve v Narodno skupščino in sa volitve v oblastno in sresko skupščino od deželnega sodišča potrjen ter od 5. marca t. 1. nadalje pri mestnem magistratu (mestni volilni kataster. Mestni trg št. 2, l. nads., soba št. 21) ob običajnih uradnih urah od 8. do 14. ure stalno razgrnjen vsakomur na vpogled. Vsakdo ima pravico, da v navedenih urab volilni imenik pregleda, prepiše, razglasi ali natisne ter da zahteva bodisi zase. bodisi za drugega, naj se v njem popravi, kar misli, da je treba popraviti. Popravek volilnega imenika se more pri mestnem magistratu zahtevati neposredno ustno ali pismeno ter se morajo vsaki zahtevi popravka priložiti potrebna dokazila. Za dokaze morejo služiti polnoveljavne listine. Po določilih člena 12. navedenega zakona 15 dni po razpisu volitev zahteve po popravkih niso več dopustne. Pri vseh navedenih volitvah bodo 6mele glasovati le one osebe, ki so vpisane v ta stalni volilni imenik. u— «Pred poroko«, to velezabavno burko, ki ie pri vseh predstavah posetnike iz-borno zabavala, ponovi Šentjakobski gledališki oder danes v soboto 3. in jutri v nedeljo 4. t m. Prijatelje zabavnega humorja in neprisiljene zabave uljudno vabimo, da si ogledajo to burko, polno komičnih za-pletljajev, ker bodo prišli sigurno na svoj račun. Predprodaja vstopnic v trgovini Petra Šterka nasl. Miloš Karničnik, Stari tTg št. 18. a— čechoslovaci! «Zveza kulturnih dm-Štev« pofada v sobotu dne 3. t. m v pol 10. pro Českou obec pfednašku s Filmem »S zemich žlutčho stuncec na ostrovech Jave a Sumatre. Zučastnčte se všlchni. Pfednlška se poF5di v restavraci »Zvezda«. n— »Edinost«, Ljubljana. V četrtek se Je vršil poslovilni večer br Paškulina ki odhaja v nedelio v Južno Ameriko Brez vsakega pompa smo se ločili od odhaiafočega brata z ono Iskrenostjo. Id nas le vezala vedno v društvu Tamburaški zbor ie za-sviral par komadov, nakar se Je br predsednik v Imenu društva poslovil od brata Spregovoril je tudi oblastni poslanec g. Zebal, ki je apeliral na brata naj ne pozabi na društvo. Br. Paškulin se je v kratkih besedah zahvalil vsem govornikom in obljubil da se bo vedno spominja! organizacije, t kateri je deloval dolgo let. Nato se je poslovil od vseh navzočih bratov. Želimo mu še enkrat: Srečno pot in mnogo sreče v daljni tujini. u— Starešinska zveza JNAD »Jadrana« bo priredila nocoj v soboto, svoj 3. družabni sestanek. Sestanek je namenjen poglobit vi družabnih stikov med starešinami in se bo vršil v obliki dosedanjih zveznih sestankov. Ker pa ie ta sestanek zadnii v tem poslovnem letu zveze in je zamišljen v širšem obsegu od dosedanjih, vabimo vse tt. starešine, da se ga udeleže v kar največjem številu. Sestanek bo v restavraciji Ljubljanskega dvora. Zbirališče ob 20. v »Jadranu«. — Odbor. Danes ob pol 5., četrt 7., tričetrt 8., četrt 10. „u? M WEDDIGEN KINO <di •Uradnik na poslan stvu ki je mislil da obljublia oni napis v oglasu »10Jm frankov nagrad rec takšno nagrado človeku, ki bi Matiši-ča prijel, ga je ^al takoj aretirati n je brzoiavil Filipoviču, a ta se sploh ni Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ljubljani 2. marca 1928 Višina barometra 308.8 m Kraj Čas opazovanja • • / • « 8. ? i o trn « Ki i) a E u f- M ti 775 77n 1 775" 775 8 4-9 72-1 '71 0 0 -S - 1 ( _ .? 1 10 M /3 95 72 64 72 74 84 Smei vetra in brzina v metrih SW 2 NE 6 P 2 S\V 2 mirno ME 4 F 6 I LjubLana Maribor . Zagreb Beograd . Sarajevo . Skopi ie Duhrnvnik Spht Praha Solnce vzhaja ob 6.38, »ahaja ob 17.48. Luna vzhaja ob 13.5, »ahaja ob 4J52. \:a|viSi» temperatur« danes « Liubliam 1J C, najnižja —1.1 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: Skoraj nespremenjeno vr»m». V terernth Alpah oblačno. Tržaška vremenska napoved za soboto: Lahki vetrovi iz drugega kvadranta. Nebo oblačno; megla in nekoliko deija. Temperatura okoli 5 stopinj. Morje nekoliko razburkano. o -Sir Padavine Vr^ta v o id 1o 7 im 1 10 10 o 8 6 9 sneg 0.1 odzval, pač pa izjavlja svojim pariškim prijateljem, da ni n.komur nič oblubil in tudi da ni ničesar takšnega napisal v oglasu, a poneverbo je Matišiču že odpustil, ker ga ni nič stala... • Znano je, da potrosijo Italijani samo v Parizu okrog milijon frankov za reklamo svojemu turizmu, a tej reklami ni glavna samo trgovska namera. Sedaj so na velikem boulevardu dovršili ogromno palačo, v kateri je zavzelo — kakor je videti po vel.kem mramor-nem napisu — najlepše prostore društvo »Avstrijskih železnic«. Torej celo mala Avstrija jfc našla sredstva, da ne dela z dragim luksusom samo reklame za svoje lepe kra.e, temveč da dviga tudi ugled svoje države. A mi...? V sledeči zadevi ne gre za nas, toda stvar je nam tako podobna, da jo je treba vseeno zabeležiti. Neki francoski poslanec ( me ni važno) je zastavil vojnemu ministru pismeno vprašanje, na koliko časa dopusta ima pravico narednik tega in tega razreda In poučljivi g. Painleve ni napotil svojega poslanskega druga iz moskovske stranke, naj kupi službeni reglement, kjer so te stvari tiskane, temveč mu je z izrazi svojega posebnega spoštovanja sporočil skalo dopustov za vse nižje vojaške šarže. Desničarski tisk komentira to poslančevo radovednost in pričakuje, da bo prihodn ič vprašal vojnega ministra, v kolikšnem času sme vojak raztrgati par čevljev. Zelo bi se zamerili našim čitateljem, če jih ne bi seznanili z najnovejšo senzacijo in propagando našega turizma v francoskem tisku. Te dni je objavil ves pariški tisk z mastnimi napisi sledečo senzacijo (ataše za tiskovne zadeve v italijanskem poslaništvu je zelo agilen človek): Deset tisoči ljudi umirajo v Jugoslaviji radS gladu. Beograjski dopisnik londonske »Chicago Tribune« javlja po vesti v »Politiki«, da um ra v Jugoslavi i 14.000 družin s preko 70 tisoč duš in sicer radi gladu, ker so posekali ogromne gozdove, ki so v teh krajih štev.lni. Po:ebr>o strašni so prizori v Hercegovini in Črni gori, a največ smrtnih slučajev je v Moctarju in v Dalmaciji. — Beograiski »Politik:«, tamošnjemu dopisniku »Chicago Tribune« in našim sosedtom z one strani Jadrana gre posebna hvala. Ker ni po desetih dneh teh vesti nihče dementiral, se smemo nadejati, da bodo turisti navalili letos kot kobilice na naše kraje — razume se, s polnimi torbami pro-vijanta... I. Skrbinov. Bogastvo naših gozdov Litija, 2. marca Na litijskem tovornem kolodvoru leži smreka, ki je vzbujala pri prevozu splošno pozornost in zanimanje. Prepeljali so jo s 4 pari težkih konj Ko so jo s pomočjo precejšnjega števila delavskih rek spravili z voza, so ugotovili, da je na vozovih popustilo vse železje zaradi močnih stresljajev in teže pri prevozu iz gozda na pcs.ajo. Smreka le zirastla v grmaškem gozdu, ki je last barona Apfalterna. Z vrhom Je merila 46 metrov v višino, po letnih ko'obar-Mh pa se je ugotovilo, da Je dosegla častitljivo starost 120 let. Smreka je rastla na vrhu grmaškega hriba, odkoder je bilo spuščanje v dolino nadvse zan mivo. Zaradi manjšega odpora po drči so ji odsekali drobni del vrha. S silno jačino je drvela smreka z gornjim ožjim delom po riži. O izredn njeni veličini priča dejstvo, da je priletela s tako silo po spuščalnem žlebu. da se Je 6 metrov te orjakinje zadrlo v zem'jo, odkoder sploh ni bilo upati, da jo kdai izderejo. Zato so zakopani del odžagali. Kljub temu pa ta naravni kolos še vedno meri 26 m in bo služil neki laški ladjedelnici v Genovi za jarbol. Smreko pošljeio naloženo na 3 vagone-dvojnike. Prodaja in prevoz izrednega eksemplarja Italijanom Je seveda vzbujala po Litiji ž:vahne komentarje. Sicer pa gr-maški gozdovi hranijo v svojem zelenem kraljestvu smreke še častitljivejše starosti in večjega obsega. Tam niso redkost drevesa, ki so dosegla 150, da celo 180 do 200 let, in dajo po 13 kub. metrov lesa. Navedeni Jarbol ima samo 6 in pol kub. metrov lesa. Obsežnejša drevesa pa so za prevoz v celem komadu tehnično nemogoča. Italijanske ladjedelnice plačujejo les za jarbo-le 1 kubični meter po 500 Din. Gosoodarska in štu^iska oefovaipa v letu 1928. V tekočem letu priredi Gospodarski Pro-evif naslanja potovanja: t.) Po Balkanu od 4. do 15 aprila. Ljubliana Zagreb Beograd. Niš. Caribrod. Sofija. Svilengrad Carigrad. Nazaj po Črnim morju v Konstanco, Bukarešto. Subotico, Zagreb in Ljubljano. Stroški za vožnjo v III razredu brzovla-ka. oziroma II razred pamika. prehrano in prenočišče ter orientacijske vožnje znašajo 4000 Din. Prijave se sprejemajo do 15. marca 2.) Salrburg - Muucben od 25. do 10. maja Ogledovanje vseb znamenitovsti v obeh mestih Stroški za vožnjo, prehrano, prenočišče. muzeje in orijentacijske vožnje znašajo 1500 Din Prijave do 5. aprila. 3.) Ljubljana - Dnnai Budimpešta od 1 do 7. julija. Od Dunaja do Budimpešte s parnikom po Dunavu Ogledovanje vseh znamenitosti — Stroški za vožnio prenočišče prebrano, ori-ientaciiske vožnie in muzeje znašajo 1500 Pin Prijave do 15 maja 4.) ItaMja F«n-Hfa ^vica od 16 do 28 inlija Ogled Milana fienov- Nlce. Marseilla. Pariza, ieneve "troški za vožnjo. prebrano, preno?i*fc» in orientacijske vožnje ter muzeje znaKaJo 8000 Din. Prijave do 15 maja. Programi In natančnejši podatki se dobe pri družbi cGospodarski Procvit», Ljubljana, Resljeva cesia 13. 476 Gospodarstvo r= E otvoritvi konkurza nad trrdko Anton Kajlež v Kočevju. V zvezi z včerajšnjo notico o otvoritvi konkurza nad imovino tvrdke Anton Kajfež v Kočevju nam poročajo iz popolnoma poučene strani, da je bil konkurz razglašen po predlogu upnikov šele na sklep višjega deželnega sodišča v Ljubljani, ker je okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mestu predlog nekaterih upnikov na otvoritev konkurza odklonilo. Kakor se nam dalje poroča, je bil proti sklepu deželnega sodišča v Ljubljani vložen od tvrdke same in nekaterih interesentov revizijski rekurz. Brez nadaljnje kritike pripominjamo, da ima predlagano konkurzno po-, stopanje poleg gospodarskih tendenc tudi politično ozadje, ker je podano več kakor popolno kritje za vse obstoječe obveznosti t\rdke v imovini njenega lastnika, ako se ne bi proti nji delali neopravičeni koraki Tvrdka je sklenila pred 6 meseci s svojimi upniki konzorcijalni dogovor, ki bi bil omogočil popolno njeno sanacijo in likvidnost Kakor znano pa so nekateri upniki predlagali preko tega dogovora napram tvrdki konkurzno postopanje ter s tem spravili tvrdko v težak položaj in morda tudi v propast v lastno škodo. = Tržaška Cosiilich - Line bo prevzela ladijski park in ves obrat drnžbe Lloyd Triestino. Tržaška družba Cosulieb - Line. ki ima delniško glavnico 250 .milijonov lir, je kupila delniško majoriteto družbe Llovd Triestino. katere delniška glavnica znaša 240 milijonov lir. Fuzija med obema družbama zaenkrat še ni predvidena, pač pa bo družba Cosiilich prevzela ves ladijski park tržaškega Lloyda. njeno ladjedelnico v Trstu z vsemi podjetji in obral vseh linij S to transakcijo, ki ima namen racionalizirati administracijo in pomorski promet na Jadranu, bo družba Cosulich -»ovečala svoj ladijski park za pr^ko 500 000 brutoregister-skih ton. V svrbo izvedbe te transakcije bo družba Cosulieb primerno povečala svojo delniško glavnico — Kakor je podoba, ima transakcija tudi namen z racionalizacijo obrata ustvariti možnosti za uspešen konkurenčni boj proti naši trgovski mornarici Kakor poročajo z druge strani. Hočejo Italijani v kratkem uvesti 5 novih linij z našimi lukami in monopolizirati naš preko-morski izvoz Poleg tega nameravajo uvesti v naših vodah tudi potniške linije. = Ugodni razvoj državnih monopolskih dohodkov. Po izkazu samostojne monopol-ske uprave so državni monopolski dohodki v decembru 1927 znašali 218.9 milijona Din. dočim znaša v proračunu predvidena mesečna vsota 189.7 milijona Din V prvih 9 mesecih tekočega proračunskega leta (april - december) so znašali monopolski dohodki 18587 milijona Din ter je bila v proračunu predvidena vsota prekoračena za 155.8 milijona Din. Kakor znano, se poleg monopolskih dohodkov tudi carinski dogodki ugodno razvijajo, dočim kažejo ostali državni dohodki občutne primanjkljaje napram proračunu = Imenovanje novih članov tarifnega odbora. Prometno ministrstvo ie imenovalo nove člane tarifnega odbora. Kot delegat ljubljanske Zbornice TOI je bil. ponovno imenovan tajnik gosp Ivan Mohorič. = Plačilna hilanra Anglije. Navzlic veliki pasivnosti angleške trgovinske bilance, ki je v preteklem letu znašala 392 milijonov funtov ali okrog 109 milijard Din (leta 1926. 475 milijonov funtov), je bila po cenitvi angleškega trgovinskega urada plačilna bilanca Anglije v tem letu aktivna za 96 milijonov funtov (1926 pasivna za 7 milijonov). Samo presežek dohodkov od v inozemstvu investiranega kapitala nad izdatki za donos v Angliji investiranega tujega kapitala se ceni na 270 milijonov funtov (75 milijard Din). Dalje se cenijo neto-dohodki angleške trgovske mornarice v inozemstvu (ne čisti dobiček) na 140 milijonov funtov, zaslužek angleških bank in zavarovalnih družb v inozemstvu pa na 63 milijonov funtov Angleška plačilna bilanca se je 1 1927. znatno popravila, zlasti napram 1 1926., ko sta dolgotrajni štrajk angleških rudarjev in zastoj v produkciji povzročila "Javnost nlačilne bilance. = Tarifni hoj Hamburg • Tr«t Ponovna pogaianja med zastopniki prizadetih želej;-niških uprav in tržaškega Lloyda. ki so se te dni vršila v Garmisch Partenkirchen, kakor poročajo iz Monakovega. niso dovedla do nikakega rezultata O predlogih, ki so bili tekom pogaiani iznešeni. se bo razpravljalo na prihodnji konferenci. = Strokovna ra?«tava eostilničarske. hotelske in kavarnarske obrti, ki bo priključena letošnjemu ljubljanskemu velesej-mii (2.—11. junija), bo imela dva oddelka. V prvem razstavijo tvrdke z najrazličnejšimi proizvodi, kj jih rabi ta stroka V drugem delu pa bo nameščen tujsko-prometni oddelek. v katerem sodelujejo hotelska podjetja. letovišča, zdravilišča Ud. Vsa pojasnila daie urad velesejma v Ljubljani. = Viznmske olajšave za inozemske obiskovalce Ijiihlianskeea veleseima. Finančno ministrstvo je odredilo, da plačajo vsi inozemski posefniki VTIT ljubljanskega velesejma. ki se bo vršil letos od 2 do 11 junija. za jugoslovanski vizum znižano pristojbino 20 Din Zunanje ministrstvo je tozadevno obvestilo vsa naša diplomatska zastopstva in konzulate v inozemstvu ter jim naročilo da gredo interesentom v vsakem oziru na roko = Predmetom Industrijske svojine, ki bodo razstavljeni na VITI. ljubljanskem ve-lesejmu od 2 do 11. junija t. 1. in na pokrajinski razstavi od 1. do 10. septembra t. L. je po § 160. zakona o zaščiti industrijske svojine priznana prvenstvena pravica, določena v §§ 90., 100 in 113. zakona industrijske svojine in v §5 95.-99. naredbe z dne 17. novembra 1920. ker sta obe prire-dihTi uradno priznani. = Prodaja. Dne 19 t. m. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Zagrebu ofer talna licitacija glede prodaje 1600 komadov praznih lesenih sodov od olja Predmetni oglas ie na vpogled v pisarni Zbornice sa trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. = Dobave Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Lbib'jani sprejema do 6 t m ponudbe grlede dobave 15.000 kg purtlan^skega i*ementa. do 9 t m glede dobave hrastovega kretniškega lesa. do 13 t m Da glede dobave 1000 komadov držajev z« krampe. 500 komadov držaje* »a lopate. 1 stroja za laganje kovin. 1 predorskega telefona sistema Siemens & Halske in 25 komadov posodic ta barvila pri brzojavnih aparatih. Predmetni pogoji so na vpogled pri gradbenem oddelku te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 12. L m. ponudbe glede dobave škripcev. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 900 kg bencina in ca. 700 kg raznih olj. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 12 in 13 L m. pri upravi delavnice III- armijske oblasti v Skoplju glede dobave raznega materija-la (usnje, cevi, cilindersko olje. milo, vodomerno steklo, alkohol, firnež. šelak, si-kativ. barve, klej itd.); 20. t. m pri policijski direkciji za Bosno in Hercegovino ▼ Sarajevu glede dobave 400 parov novih čevljev za policijsko stražo; 20. L m pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznega inventarskega materijala (ključi za vijake, sekire, klešče, svedri, pile. kladiva, lopate, poljske kovačnice, stoli in upognjenega lesa, razne svetiljke itd.). Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in. industrijo v Ljubljani. 2. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet živahnejši kakor včeraj. Tudi privatna ponudba je bila večja, in sn.«r v devizah na Amsterdam, Budimpešto. Pariz in Trst. V estalih devizah je krila potrebo Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Deviza na Italijo je danes mednarodno popustila, vendar v tečajih jugoslovenskih borz to nazadovanje ni prišlo v toliki meri do veljave. Na zagr. bškem efektnem tržišču je Vojna škoda nekoliko popustila. Promptna se je trgovala po 443 — 444. za marc po 446 in za april po 450. Bančne vrednote so bile zanemarjene Tečaji so ostali v glavnem nespremenjeni. Med industrijskimi papirji so bili zaključki v Slavoniji po 14, v Vevčah po 140 in v Tvornici vagonov po 50. Trbovlje notirajo 527 - 530. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.855 — 22.915 (22.885), Berlin 13.57 — 13.60 (13.585), Bruselj o — 7.9275, Budimpešta 9.9315—9.9615 (9.9465), Curih 1093.5 - 1096.5 (1095), Dunaj 8.0015 — 8.0315 (8.0165), London 277.12 do 277.92 (277.52), Ne^vork 56 77 - 56.97 (57.8) Pariz 0 — 223.85. Praga 168.15 do 168.95 (168.55), Trst 300 - 302 (301). Zagreb. Amsterdam 22.855 - 22.915, Dunaj 8.0015 — 8.0315. Berlin 13.57 — 13.60, Budimpešta 9.9315 - 9.9615, Milan 300.83 do 302.83. London 277.12 - 277.92, New-vork 56.77 - 56.97. Praga 16S.15 — 168.95, Čurih 1003.5 - 1096.5. Trst. Beograd 33.10 — 33.40, Dunaj 263.50 do 269.50. Praga 55 90 — 56.20, Pariz 74.225 do 74.525, London 92.15 — 92.35, Ne\vyork 18.845 — 18 905, Curih 363 — 365; dinarji 33.10 — 33.60. Dunaj. Beograd 12.46 — 12.50, Berlin 169.25 - 169.75, London 34.57 — 34.67, Milan 37.50 - 37.60, Newyork 708.45 — 710.95 Pariz 27.87—27.97, Praga 20.99125—21.07125 Curih 136.39 — 136.89; dinarji 12.37 do 12.43. Curih. Beograd 91275, Berlin 124.075, Newvork 519.45, London 25.34125. Pariz 20.4375, Milan 27.47, Praga 15.395, Budimpešta 90.80. Bukarešta 3.185, Sofija 3.755, Varšava 58.25, Dunaj 73.20. Efekti. Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštediona 880 — 0, Kreditni zavod (brez kupona) 155 — 0, Vevče 135 — 0, Kranjska industrijska 320 — 0, Ruše 265 — 280, Stavbna 56 — 0, Sešir 125 — 0. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 443 _ 444, kasa 443 — 444, za marc 445 do 446.5, za april 449 — 450.5, za december 472 _ 478, agrarne obveznice 58 — 59, investicijsko 91—0; bančne: Hipo 65—66, Poljo 18 — 19, Praštediona 882.5 — 88-5, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Srpska 142 do 143, Narodna 6350 — 6500. Etno 205 do 220: industrijske: Gutmann 220 _ 230, Slaveks 112.5 — 120, Slavonija 13.5 — 14, Danica 140 — 144. Drava 510 — 0. Vevče 140 — 145. Dubrovačka 425 — 435. Tvor-nica vagonov 52 — 55, Trbovlje 527 — 530, Union (Osijek) 240 — 280. Šečerana Osijek 525 - 540, Našiee Union 1780 - 0. Beograd. Vojna škoda 441—444. za marc 446.5 — 447, za april 450.5 — 451.5, investicijsko 91 — 92. agrarne 57 — 58. Blagovna tri? šča Ljubljanska blagovna borza (2. L m.) Les: Tendenca zelo čvrsta. Zaključeni so bili 4 vagoni, in sicer 1 vagon desk, smreka, jelka. 18 mm. podmernih, fco vagon meja po 420. 1 vagon desk, smreka, jelka 28 mm, monte, fco vagon meja po 525 in 2 vagona desk. smreka, jelka. 18 mm. monte. media 25—26, fco vagon meja po 4S0. Deželni pridelki: Tendenca mirnejša. Zaključkov ni bilo. Cene pšenici in tur-ščici so nazadovale. Nudi se pšenica (78/79 kg. 2 %, slov. postaja, mievska tarifa. plač 30 dni): baška, promptna po 387.5 do 390, slavonska, promptna po 382.5 do 385; t u r š č i c a (slov. postaja, navadna tarifa, plač 30 dni): baška, promptna po 292.5 — 295. za marc po 297.5 - 300, za april po 302.5 — 305, za maj po 307.5—310; Dnrai=ka borza za kmetiiske prnirvnde (1. t. m.) Dviganje cen na budimpeštanski bom' in živahno zanimanje na dunajskem tržišču je povzročilo, da so ponudniki dvignili cene. Promet je bil precej živahen Zanimanje je bilo predvsem za fine vrste pšenice in za rž, dočim je turščica ostala več ali manj zanemarjena. Večje zanimanje je tudi za oves, vendar ni bilo večjega prometa in 6o cene ostale nespremenjene. Uradno notirajo vključno blagovnopromet-ni davek brez carine: pšenica: domača 39.75 — 41, madžarska Tisa (81/82 kg) 45.5 do 46; rž: marchfeldska 40.75 — 41: turščica: 33 — 33.75: oves: domaČi 34.25 do 35. madžarski 35.25 — 35.75. Novosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: baška. T'78 kg 335 — 340; sremska, 77/78 kg 335 do 340: gornjebanaška, 78/79 kg 330" — 335; promet 1 vagon Ječmen baški. 6fi kg 295 - 306: makedonski *>40 - 245. pro-| met 6 voTonov Rž- baška. banaška In slavonska °50 — ?60 Turščica: sremsk? in banaška ?45 - 960; b«ška ?n sremska. za marc april 255 - 260 b-ška. ea april maf 257 5 — 262.5; banaika. pa-i rlteta Vrtec 2475 — 252Ji: banaška. ra marc • aorll 255 — M0; sremska. paritet« Indjija 247.5 — 252.5; promet 46 vagonov. Moka: baška <0g> in 465 — 475; <-2> 445 — 455; *5>"425 — 435; <6* 370 do 380; <7> 900 — 310; <8» 220 — 230; promet 4 vagone, z življe O migreni in njenem zdravljenja Migrena imenujejo zdravniki poseb-fio vrsto glavobola, ki nastopa s svojimi napadi večinoma enostransko. O njenem bistvu si nismo še na jasnem. Nekateri zdravniki pravijo, da je bolezen simpatskega živčevja, drugi jo smatrajo za nekakšno koliko v žilju ali za posledico motenega krvnega obtoka. Zdi se, da so vsi ti vzroki podrejenega pomena, glavni vzrok pa bo tičal neznano kje. Z gotovostjo vemo le to, da je po-dedljiva in da si jo je mogoče pridobiti z nepravilnim življenjem, ki vodi do slabe sestave živčne substance. Tudi slučajni vzroki, kakor razburjenja, napačna dijeta, močna draženja čutil (hrup, presvetla luč), slabo ventiliirani lokali itd. imajo za posledico migreno, ki se pojavlja pogostoma z miglanjem pred očmi, s slabostmi in bruhanjem. Zdravljenje migrene je silno težko, ker metoda, ki pomaga enemu človeku, odpove pri drugem. Mnogi bolniki so nezaupljivi do zdravnikov, češ: vsakomur priporočajo drugačna sredstva. Toda baš po tem načinu individualnega zdravljenja se loči pravi zdravnik od mazača, ki ima za vse bolezni eden in isti lek. Vzroki migrene so tako mnogovrstni, da jim je treba tudi prav toliko zdravilnih metod. Najnavadnejša lečila so razni praški, ki so znani pod tisočimi imeni, a jih sestavljajo vse iz antipirina, kofeina, fena-setina aspirina in njihovih zmesi. Ti praški nudijo trenutno olajšavo, a ne odstranjujejo bolezenskih vzrokov. So pa lahko škodljivi, če jih jemlješ preveč in brez zdravniške kontrole. Zdravljenje z elektriko je bilo svoj-Čas zelo razširjeno a so ga skoraj opustili, ker ni imelo dosti uspehov. Šele v zadnjem času je prišlo zopet v veljavo z uvedbo tonizatorja. ki daje dostikrat sijajne rezultate. Izmed vodnih procedur se je najbolje izkazala ona ki se poslužuje mokrih obkladkov in nato močnega drgnjenja. Tudi hipnoza se je v mnogih slučajih sijajno obnesla. Ampak najboljša metoda je v zdravem življenju, z smiselno, večinoma vegetarično diieto. mnogo gibanja, ne da bi se pri tem preutrujal. in solnčnih kopeli — nič. Kjer ima migrena svoje vzroke v kakšni drugi bolezni, je treba seveda zdraviti tudi to bolezen. V slučajih, kjer sodeluje simpatsko živčevje, uporabljajo v najnovejšem času tako imenovano Dopplerjevo metodo ki smo pred nedavnim o njej že pisali in ki obstoji v tem. da pomočijo odgrnjeni simpatikus s fenolno raztopino. MussoHnijev rodovnik Neki Dolcetti iz Benetk meni izdati Knjigo, ki vsebuje kot plod štiriletnega dela rodovnik Mussoiinijeve rodbine. Rodovnik sega do srednjeveških časov in dokazuje, da so bili Mussolinijevi predniki večkrat v ožjih sorodstvenih stikih z uglednimi plemenitaškimi družinami. Že pred sto leti so dali laškemu ljudstvu, kakor pravi Doicetti, veli ke državnike, vojskovodje in znamenite juriste. (Svet. razen Italije, o teh •veličinah in znamenitostih nič ne ve. Morda pa je mišljen Giuseppe Musso-Lno. znameniti vojskovodja po kala-breškem hribovju?) Francija brez dece Pariški listi poročajo o razočaranju, ki ga je doživela afganska kraljica pri svojem sprejemu v Parizu. Dvorni maršal ji je dal navodilo da naj vpraša predstavljene ji osebnosti po njih otro-kih. S tem se pokaže osebni interes do dotičnika in nežno žensko skrb; taka vprašanja da stavijo v podobnih prilikah evropske odlične dame. Kraljica se je ravnala po tem navodilu in je zastopnikom francoske vlade po vrsti stavila isto vprašanje. Pri tem je izvedela, da sta Doumergue in Bri-and samca, Poincare. Herriot in Ber-thelot pa so sicer oženjeni, toda so brez otrok. Po teh odgovorih je kraljica žalostno obmolknila in ni nikomur več Josip Vandot: Gospod Oren Mlada Žefranka je jadrno zavila okrog sosedovega ogla. Še na pragu se ni ustavila, ampak je skoro skočila v prostorno in temno vežo. Tam pa je vendar postala, zasopla je težko in si ie popravila lase, ki so se ji nepočesani usuli na čelo. Ozrla se je po veži in je posluhnila proti kuhindskim durim, ki so bile na stežaj odprte. »Teta Markčeva, ali ste doma?« je zaklicala s pridušenim glasom. Teta Markčeva se ni pokazala pri vratih, oglasila se je nekje izza ognjišča in je odgovorila: »Doma sem, doma. Le v kuhinjo stopi. Čez glavo imam dela in še ne bom motila radi tebe.« Mlada Žefranka se ne pomišlja in smukne v v zakajeno kuhinjo. Ob silnem kotlu je stala stara Markčevka. od sppare ie bila vsa rdeča in ie skoro ne-ievol'no nogledala na sosedo. — »Kaj bi rada?« jo ie vprašala z nestrpnim glasom. Žefranka stopicne z noge na nogo in se posmeje v zadregi. — »Ali je gospod Oren že vstal?« vpraša skoro boječe. »Prosila bi ga nečesa. Novo mašo bo pel jutri. Prosila bi ga, pa se skoro ne upam .. .« pokazala svojega «živega osebnega zanimanja*. Poročilo francoskih listov je morda le anekdota ali odkriva zgovorno veliki problem francoske rase. Princ Lichnowsky, ki je bil ob izbruhu svetovne vojne nemški poslanik v Londonu, je umrl v starosti 68 let. Amanulahovi darovi Pred svojim odhodom iz Berlina je podaril afganistanski kralj nemškemu državnemu predsedniku, državnemu kancelarju justičnemu ministru Hergtu in drugim oficijelnim osebnostim, razne dragocenosti, zlasti afganske preproge, srebrne in bronaste vaze, luksurijozne svetilike in podobne stvari. Ker je nameraval razdeliti tudi celo vrsto redov, je nastal v nemškem časop:sju tragikomičen spor. ali smejo nemški državljani sprejemati tuja odlikovanja. Po ustavi jim je to zabranjeno. Kakor smo včerai poročali, je Amanulah pri Hin-denburgu vendarle napravil izjemo in ga odlikoval z redom, ki podeljuje staremu vojskovodji čast afganistanskega kneza. Usoda letalcev Velike žrtve, ki so jih zahtevali ope-tovani poskusi preleteti Atlantski ocean, so dovedii Francoze do preiskave, koliko letalcev se je smrtno ponesrečilo od prvih poletov do današnjih dni. Od prvih šestnajst letalcev, ki jim je pariški Aeroklub de France izdal pilot-' ske licence, jih živi še dvanajst in samo dva sta se ponesrečila pri letanju. Prva žrtev je bil avtor prvega dela o letalstvu kapetan Forder. ki so pri podeljevanju licenc nam pozabili in je šele kasneje do-bil številko 5 in pol. Pri številkah se je opažala velika vražever-nost in Tissandier ki je bi' na vrsti kot trinajsti je dobil številko dvanajst in pol. Med temi prvimi letalci je bil seveda Bleriot ki je prvi prejete! Rokav-ski preiiv, in Američan Curtiss. Oba sta še danes živa hi imata tovarne za letala. Bratje Farman so še danes aktivni letalci. V tem spisku sta poleg Huberta Lathama še brata Wrigtha od kojih je Orville še živ in izdeluje letala. Od nadaljnjih 16 pilotov je lani smrtno ponesrečil Lesseps. Št. 32 je imel Chavez, ki je preletel Alpe in je umrl vsled izčrpanosti. Med žrtvami letalstva je treba omeniti še Legagneura, ki je prvi poskusil vratolomni zračni vozel in Zensa. ki je ,kot prvi letalec padel v vojni. Izmed prvih 101 poklicanih letalcev jih v Franciii doslej še vedno leta sedem, 56 jih je opustilo letalstvo, 13 jih ima tovarne za letala. 25 pa jih je umrlo, od teh le 13 na posledicah letalskih nesreč. Abrahamov prstan Iz Jeruzalema poročajo, da so izmaknili neznani storilci na Jožefovem grobu v Nablu razne dragocene relikvije, med njimi Abrahamov prstan in star lestenec iz z'ata. Pred nekaj meseei je ponudil neki ameriški turist za ta lestenec 6000 dolarjev, pa je mohame-danski vrhovni svet. ki je bil lastnik teh relikvij, ponudbo odklonil. Ameriško »Sredozemsko morje Vodovje okoli Antilov nazivlje Mor-ton Fullerton rad Ameriško Sredozemsko morje. To je tudi naslov knjige, ki jo je nedavno izdal Payot v Parizu. Belgijec Jacques Crokaert razpravlja v njej o širjenju Zedinienih držav po antiljskem morju. Pisec ie pregledal vso Srednjo Ameriko in vse otoke Ka-raibskega morja. Kot očividec dobro piše, saj pa je to delo najzanimivejše in najbolj dokumentirano o tej deželi. Z jarko lučjo je osvetlil nezavestni imperializem Zedinjenih držav, nastajaioč v teh vodah. Panama znači prvi umik angleške politike. Potlej ie ameriški vpliv polagoma izpodrival britanskega leoparda. Je li to samo začasni mrk? Bo li John Buli kljuboval stricu Samu? Odkritje zanimivih dokumentov Milanski «Corriere della Sera» javlja iz Irkutska, da so tam naš'i dnevnike druge sibirske ekspedicije Btringove iz 1. 1736. Slavnega Danca Beringa je Peter Ve iki 1. 1706. poveril z vodstvom raznih ekspedicij. od kojih je bila najvažnejša raziskovanje Kamčatke. Po dolgem in trudapoinem potovanju preko Sibirije je Bering dospel do polotoka Kamčatke in tako ovrgel mnenje, da se ameriška in azijska celina stikata. L. 1736. je Bering preplul morsko ožino. ki se je kasneje imenovala po njem. ter prista' na Alaski. Nadaljevanje eks-pedic:je so onemogočili silni viharji in nenadna bolezen Baringova. Ob obali Beringovega otoka se je razbila njegova ladja. Sam se je sicer rešil, toda kmalu ie podlegel bolezni. Njegovi Sovjetska jadernica «Tovariš» Kakor smo poročali, je zadela te dni sovjetska šolska ladja »Tovariš« v italijanski tovorni paraik. ki se je tako] potopil. Od celokupne italijanske posadke se je resU samo en mož. Slika prikazuje rusko ladjo po katastrofi Markčevka se namrdne ponosno. — »Naš gospod je vstal že zarana.« odvrne ošabno. »Gori v kamrici kleči in moli. Ne boš ga motila v sveti pobožnosti.« Žefranka vzdihne potrto. — »Saj ga nočem motiti,« reče »O. še na misel mi ne pride kaj takega. Samo zaradi, našega mrharja sem ga hotela prositi. Pomolili naj bi vaš gospod pri novi maši za našega mrharja. In bi pomagalo in bi jaz ne imela več križev in težav. Saj poznate našega mrharja, teta Markčeva . . .« »Nemaren pijanec je.« se osorno obregne Markčevka. »Veš, pri prvi maši pa naš gospod že ne bo molil za pijance. Ima drugih skrbi zadosti. Pusti ga v miru in sama opravi s svojim pijancem.« Mladi Žefranki se zasolze oči. — »O zakaj govorite tako?« reče ponižno »Hudo mi ie. rada bi si p^mag-Ma v sil1 Gospod Oren ie ^nhc :n svet človek 7ato me na nnsh-šaite teta « MarVx°v] ozki stezi je zavil proti belemu produ. »e sred: niega Mvja' gorsk; notok Šel ie *ez hrv in se ie ustavil ood vj-npčirami ki so strmo vzpenjale *ik nad nrodom. Pet smrek ie rastlo tam v ozkem krogu in gospod Oren se je vsedel pod nrmi v mah. Ogoljeno knjigo je potegnil iz žepa, a je ni odprl ampak se je zamislil. Nekje v bližini so pozvanjali živinski zvonci, tu in tam je zazvenel Balalajke! Danes svečana premijera velike drame carske Rusije iz dobe kmetskih puntov. Petje! Tlačani I Najslavnejši rusko^nemški «Ufa» velefilm te sezije po romanu ruskega pisatelja Petra Nevskega «Daniševi»» Trpljenje in muke pod jarmi jen i h kmetov. — Razkošje in orgije plemstvu. — Ljubezen mladega grofa m lepe tlača-nke.. — Prisilna poroka. — Pobu na zasuž» njenih kmetov. Izgon v Sibirijo. V glavnih vlogah nova nemška filmska zveada Mona Maris, Heinrich George, znan iz filmov «Metropolis» in «Oklopnjača», Harry Halm, Oskar Homolka in drugi «Ufini» zvezdniki. Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester, spremljan s petjem in balalajkarrd. * 6. Predstave ob 4., * 6., * 8. in 9. Nihče ne »me zamuditi tega edinstvenega filma. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA Spomladansko veselje v pariškem parku Monceauju spremljevalci so se vrnili na azijsko celino in oddali dokumente v Irkutsku. Najdene listine vsebujejo natančen popis o poteku tega napornega raziskovanja. Strašna dežela V Melbournu se pripravljata raziskovalca Champion in Carium za večletno potovanje v nepoznano notranjost bajne Nove Gvineje. Zemljevidi kažejo do-sedaj to pokrajino kot belo liso. Divji, bojeviti domačini so umorili že več raziskovalcev. Domačini, katere rabita po-tovalca kot nosače. za nič niso hoteli potovati v strašni kraj. Avstralska vlada jih je po dolgem barantanju pridobila samo s tem, da jim ie zagotovila popolno prostost od vsakih davkov do konca življenja, če bi tudi živeli desetkrat toliko let, kolikor ima človek prstov na roki. Ali smejo zdravniške kapacitete zahtevati večji honorar nego ostali zdravniki? Neki berlinski znameniti zdravnik je tožil pacijenta za poravnavo dolžnega honorarja 200 mark in 27 mark za ponovne stroške opominov. Pacijent je ponujal le 50 mark sklicujoč se na zdravniško tarifo in na svoje slabo fi-nancijelno stanje. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbi zdravnika in obsodilo stranko na plačilo honorarja v celoti, zavrnilo pa je zahtevo po plačilu stroškov za opomine. Utemeljevalo je svojo razsodbo, češ da more vsakdo, ki se obrača za zdravniško pomoč na kako znano kapaciteto, vedeti, da bo moral plačati večji honorar, kakor prt kakšnem navadnem praktičnem zdravniku. V pritožbi na drugi instanci je branitelj navajal, da je tarifa za zdravnike določena z zakonom in da je kapacitete ne smeio samovoljno zviševati, Sodišče druge instance se je pridružilo mnenju odvetnika in je odbilo zdravnikov tožbeni zahtevek. — Mar je res gospod sprevodnik, da človeka zadene električna smrt. če istočasno stopi na oba tira cestne železnice? = Nikakor ne. milostna! V tem primeru pa že morate z eno nogo stati na tiru, z drugo pa doseči električno napeljavo. Razširjajte ^Ponedeljek" dekliški glas, potihoma pojoč veselo pesem. Gorski potok je šumel z enakomernim. divjim glasom in po vsem ozračju je bil razlit težki vonj cvetočega ravšja. uospod Oren je mislil, a sam ni prav vedel, kaj misli. V glavi mu je bilo vse tako čudno in zmešano, da niti sam ni mogel razbrati svojih misli Zato pa ie vstal, da bi šel naprej, a sam Bog si ga vedi. kam. Toda tisti trenutek se je razlegml prestrašen krik skozi gorsko samoto. Na strmini je zaprasketalo kamenje in se je z glasnim truščem kotalilo po skalah. Gospod Oren je pogledal v višino — in že je vedel, da se je ponesrečil pastirček med skalovjem. Naglo se je pričel plaziti navzgor in je nad tretjo skalo našel mlado pastirico. Ležala je kraj rušia. šop rdečega ravšja ie krčevito držala v roki. po čelu pa se ii ie vila dolga, krvava sraga. »Pa ne. da bi bila mrtva?« se ie nre-straš! gnspod Oren Pa ni oomišl;al. dek'rtre je dvignil in io je previdno nesel po skalovju navzdol. Ob gostem rušju jo ie položil kraj studenca na trato. Namočil je svoj robec v vodo in je pričel brisati okrvavljeno čelo. A ker je ležala pastirica nerodno in neugodno, je sčdel sam in si je položil njeno glavo na kolena. Previdno je obvezal ranjeno čelo — in zdaj ni več vedel, kaj naj počne. »Rogarjeva Minca ie,« je zagodrnjal. Oči so mu nehote zastrmele v bledi obrazek in so obvisele na napetih, sočnih ustnicah, ki so bile malce razklenje-ne in so se skoro smehljale. Iz nakodranih, prejastih las je puhtelo nekaj sladkega, pomladnega, da se je gospod Oren moral nehote nasmehljati. Lahka jopica se je bila Alinei pri padcu pretrgala in izza nerodnega roba bele srajce je mežikala mlada grud kakor šmar-nica izza tenkega lističa. Gospod Oren se je zdrznil; skozi srce mu je šinilo nekaj silno gorkega in mehkega, da je sklonil glavo tik do dekličinega obrazka. Topel dih ga je pobožal po vročem licu in sam ni vedel, kdaj je pritisnil žgoče ustnice na mehke ustnice mlade pastirice. S tresočo se roko je stiskal dekličino glavo k sebi in ni niti opazil, da je Minca odprla oči in ga ie gledala z vdanim, toplim nasmehom. »Gospod Oren,« ie zašepetala naposled O, gospod Oren — novo mašo pojete jutri . . . Kako bo lepo, gospod Oren!« Trdo je sunil glavico s kolena in je poskočil na noge. Z rokami je zamahnil, da je odletela knjižica daleč med Naši onstran grame Pod zaščito Društva narodov Tržaško fašistično glasilo je te dni zo» pet naglašalo, da se nahajajo dalmatinski Italijani pod zaščito Društva narodov, ka* kor vse manjšine v Jugoslaviji, Rumuniji, Češkoslovaški, Madžarski, Avstriji. Nobe. nega dogovora pa ni za kakršnokoli inter« venci jo Društva narodov v prilog manjšin, ki so stopile ali se vrnile v obseg starih držav, ker v nobenem slučaju ni šlo za pridobitve, marveč le za vrnitve k doroo. vini (!) Zato pa tudi ne more biti govora o paraleli med Italijani v Dalmaciji m •drugorodci. v JuKjski Krajini Itahjanska manjšina v Dalmaciji predstavlja ostanke prvotnih gospodarjev zemlje, «drugonxl» ci» v Julijski Krajini pa so tujci, ki so pri. šli tja z barbarskimi vpadi. Tako sodi ta* šistična pamet. . Fašistično glasilo zahteva, da mora skT. beti za italijansko manjšino v Dalmaciji Jugoslavija po mirovni pogodbi, Italija, kateri gre za neodrešene sinove, in Dru« Stvo narodov. Za Jugoslovene v Julijski Krajini pa ni predpisana nobena skrb. Društvo narodov ne more imeti ž njimi nobenih stikov Jugoslavija se ne sme vme* šavati v notranje posle svoje velike sose* de. Italija nima do njih nikakih manjšin* akih obveznosti. Izročeni so torej na milost m nemilost Italijanskim oblastnikom. To tudi občutijo v najpolnejši meri. Vzeli so jim šolo, ubili kulturna društva in pofašistili njiho* vo lepo razvito gospodarsko organizacijo V državne službe nimajo vstopa. Delaj m garaj, kakor ukažejo fašisti Ako nimaš obstanka, izseli sel Pristna fašistična laž je trditev tržaškega «Popola». da je Italija velikodušno poskrbela za drugorodce, če« prav ni zakona in ni pogodbe, ki bi jo silila k temu. Kedaj pa je bila Julijska Krajina It ah« janska provinca? Če so Benečani straho* vali Istrane in bili v večnem konkurenč« nem boju s Trstom, če je..beneški lev le *a prav malo časa segnil po Gorici in če so iz Čedada izkoriščali Tolmince, to še ne pomeni italijanske pravice do posesti Ju« lijske Krajine. Za beneško republiko je stala Julijska Krajina ob strani, svojo moč je raztezala na Dalmacijo in po morju proti fzhodu. Avtohtono prebivalstvo v Julijski Krajini je jugoslovensko, itahjan« skega življa je bilo bore malo. Poitalijan« čevanje našega ljudstva pa se je vršilo z vso silo pod Trozvezo. Avstrija je bila uslužna Italiji v vsem in tako je ob njeni meji vzgojevala Italijane med Jugoslovani, kakor je drugodi med njimi favorizirala N emce. Za Italijani bi lahko prišli tudi Nemci, pa bi rekli: Julijska Krajina je naša! Saj so nemški plemenitaši gospodovali v njej skozi stoletja Vse, kar navajajo fašisti za svojo pravico do Primorja, je blodnja bol« nih možganov. Mazzini je Italijanom jas« no povedat da nimajo onstran Soče niče« saT iskati in v rimskem parlamentu je bilo ugotovljeno, da je Trst za Italijo tuj. Primorska zemlja je jugoslovenska. Te« ga so se zavedali tudi italijanski zastopni« ki, ki so jo prevzemali. Zato pa so tako hiteli z obljubami, da bodo vživali Jugo« slov eni pod Italijo vse pravice in da bodo imeli še več šol v svojem jeziku kot so jih imeli pod Avstrijo. «Mi Italijani smo ka* valirji!® Sedaj vidimo italijansko kavalir« stvo v pravem svitu. Pa če se fašisti še tako otresajo manj« šinskih obveznosti, se jih ne bodo otresli nikdar. Jugoslovensko vprašanje v Italiji živi in bo živelo, dokler ne dosežejo naši bratje vseh pravic, ki jim pritičejo. Na strani Jugoslavije se bo postoterila skrb za naše rojake, ki ječijo pod fašističnim barbarstvom. Pribijamo končno, da so vse italijanske vesti o zatiranju italijanske manjšine v Dalmaciji zgolj izmišljotine fašističnih zavržencev. p— »Čartiga«. Iz Podmelca poročajo, da Je dobil posestnik Ivan Brešan ekspresmo pismo, v katerem ie nekdo s podpisom »Čaruga« zahteva! od njega, da položi na določeni kamea na stezi med Lojami in Kneže deset tisoč Kr. če ne, gorje mu. ista roka. ki Je ubila Šorlija, zadene nJega. Brešan je pokazal pismo orožnikom, ki so našli pod onim kamnom prazno listnico, ki Jo ie pustil tam »Carugac. Ljudstvo je razburjeno, ker stoji še pod vtisom nedavnega strašnega umora Janeza šorliia v Knežkih Ravnah p— Kako uradu)e]o podeštati? V občinskem uradu v Cepovanu je čakalo pet parov na po-deštata, da izvrši uradno poroko. Bili so iz Gor. Trebuše, Vrat, Lokovca tn Puštal. Čakali pa so laman, d a s,i so pri s h' ob času, kakor ga je določil podeštat! Laški občinski načelnik živi ko-modno v Gorici in prihaja v Čepovan, kadar se mu baš »ljubi. »Sčavo« naj molči in čaka! Pari •o čakali ves dan ki končno odšli na svoja oddaljena domovja p— Novi kamnolomi na Krasu. V bližini Praprota so otvorili več kamnolomom rjavega marmorja, ki se lažje razpeča ka« kor nabrežinski Vse te kamnolome je pre« vzel domači industrijalec Caharija iz Na« brežine. Kamen je trd in se da rezati na tenke plošče Izvaža se ga mnogo v Ber« lin. Delo v teh novih kamnolomih hitro napreduje. p— V Pazinu je predaval prof. Gravtsi o italijanstvu priimkov, ki so bili pokvar« jeni v času, ko je dežela zdihovala pod tujim jarmom. Taka predavanja se vršijo tudi drugodi in na njih se ljudem razlaga, da je prebivalstvo od nekdaj italijansko, samo nekaj barbarov je pridrlo v julijske pokrajine in avstrijska vlada je ukazala pretvoriti italijanske priimke v slovenske. Zato pa morajo sedaj vsi pohiteti, da se otresejo suženjskega zvoka na svojih pri* trnkih Po celi deželi se vrši velik pritisk za italijanizacijo priimkov j>— Goričani s slamniki Goriški poli ti č» ni tajnik Caccese je povabil k sebi vse mestne trgovce s slamniki in jim naročil, da morajo razviti veliko propagando za prodajo slamnikov, da se tako opomore industriji slame v Italiji. Deželani. ki pri* hajajo v Gorico, si bodo morali nabaviti za poletje slamnike. Druge klobuke jim bodo zbijali z glav fašisti in miličniki. p— Zavarovalnica v Trnovem pri Ilirski Bistrici je pričela delovati 2 marca pr. L Zavarovanih je bilo v prvi polovici leta 434 glav živine v vrednosti 561800 lir, v drugi polovici 454 glav v vrednosti 561 300. Od 380 članov mlekarne je bilo zavaro* vanih 32% Nesreč je bilo 7 Cista bilan* ca izkazuje imetje 2322.90 lir, dolga 1906.35, dobička 416.55 Zavarovalnica je delovala z 1%, letos je zavarovalnino zvišala na 1.2% Število zavarovancev je letos znatno poskočilo.__ Sokol Smuška tekma gorenjske sokolske žu» pe. V Mojstrani bo v nedeljo 4. t m. smu* ška tekma gorenjske sokolske župe na 15 km za moško članstvo, 6 km za naraščaj in 3 km za deco.^ Tekmovalci morajo priti v Mojstrano v soboto zvečer najkasneje z zadnjim vlakom Prenočišča v zadost* nem številu preskrbi lena Cena prehrane zelo zmerna Cilj ob 11 dopoldne S tem jc drugemu občinstvu omogočeno priti ob pravem času k cilju s prvim jutranjim vlakom. Ta tekma bo zelo zanimiva, ker je prva večja smuška tekma, ki jo priredi Sokolstvo v naši državi. Mojstrana in nje* na okolica je zelo prikladna za smuŠke tekme. Sneg je v senčni strani zelo ugo* den. Člani sokolskih društev izven gorenjske sokolske župe so vabljeni k tekmi tzven konkurence — Vremensko poročilo: vTeme krasno, temperatura +5° C, čez noč je zapadel svež sneg, 4 cm visok pršič; izborna smuka. Šport rušje. Z dolgimi, hlastnimi koraki je bežal v gozd. Tam je blodil med dehtečim smrečjem in se je šele pozno vrnil domov. Zaprl se je v podstrešno izbico. Zgrudil se je na stol, s komolci se je oprl ob mizo in je stisnil vročo slavo med mrzle roke. Na vasi so prrtrkavali veseli zvonovi novomašni nedelji, a gospod Oren jih ni slišal. Slišala jih je pač Minca med skalovjem onkraj molčečega gozda. Rutico je snela s čela, ki je ni več bolelo; na visoko skalo je sedla in je ponavljala: »Kako bo lepo. gospod Oren! Novo mašo pojete jutri — zato pritrkavajo zvonovi. Pa vas pojdem gledat v cerkev .. . Gospod Oren . . . gospod Oren . . .« In se je posmeiala; trdo je pritisnila robec na vroče ustnice in ga je trikrat poljubila . . . KIJ 11 najboljše, najtrajnejše zato najcenejše I SK Slavi)a (nogom. sekcija) V soboto, dne 3. marca se vrši ob 19.30 v običajnem lokalu sestanek članstva, h kateremu pro* sim točne ki polnoštevilne udeležbe Važ* no tudi vsled event. nedeljske tekme — Tajnik. SK Slovan, nogometna sekcija. V nedeljo 4. t. m. prvenstvena tekma z IKrijo Pozi« vam vsled tega vse igrače l. moštva in re* zerve na sestanek, ki se vrši v soboto 3 t m. točno ob 20 uri pri Llovdu Načelnik. SK Slovan, težko atletična in hazena sek* cija. Redni tTeningi se vrše odslej vsako sredo in petek od 18—1930 za hazenašice ki od 19 30 do 21 za težke atlete Opozar* jam vse člane in članice k točni udeležbi, kar velja zlasti za hazenašice! Več na ob* javni deski. — Načelnik SK Jadran. Danes ob 20. uri sestanek nogometašev v Narodni kavarni. Važno radi volitev novih kapetanov. — Načelnik Bohinjsko vremensko poročilo od vče* raj 2. t m. ob 17 Barometer 659 Tenden* ca čvrsta Termometer 1.8° C z dvigajo* čo tendenco Sneži že cel dan. Dosedaj zapadlo v dolini 7 cm pršiča na staro plast ostrenjenega snega Saninec ugoden, smu* ka najidealnejša v senčnih legah radi no* vega pršiča. šah Turnir na Dunaju Predvčerajšnjim so bile odigrane vjseče partije. Rčti je remiziral z Miillerjem, rav* no tako Igel z Beutumom Kurijozno j« potekla končnica IgebMuller Miiller si je bil s fino igro že izvojeval dobljeno pozi« cijo, nato je pa zagrešil veliko napako m ker je za vsako ceno hotel dobiti je v razburjenosti napravil novo pogreško in ie partijo izgubil. i Izvrstna naložitev kapitala Posestvo v neposredni bliižmi Rogaške Slatine, 2 min-inte izven sredine zdravilišča, obsegajoč 25 oralov njiv. travnikov, gozd in sadovnjak, hišo in gospodarsko poslopje s še neizkoriščanim vrelcem slatine se po mrotenri cena tako1) proda. Najprimerneje za stavbišča vil, sanatorija etc. Vprašanja in ponudbe na Atoma Company, LJubljana, Aleksandrova c. 2 pod »R. Slatina, promet«. Kongres sovjetskih novinarjev Pred nekoliko dnevi se le v Moskvi vršil VI. kongres novinarjev iz vse sovjetske unije. Zasedanje v slavnostni dvorani Doma dela je otvoril predsednik novinarskega udruženja Inguiov, povdarjajoč uvodoma, da je že prvi kongres sovjetskih novinarjev l. 1918. uničil «buržujsko bajko o svobodi tiska*. Naslednjih deset let je sovjetski tisk pokazal celemu svetu, kako je treba služiti proletarski diktaturi. Na prvem zasedanju je komisar narodne prosvete Lunačarskij obširno poročal o kulturni revoluciji in o nalogah tiska. V svojem govoru ie med drugim izvajal: Sovjetska unija je obkoljena od buržujske kulture. Naloga sovjetskega tiska pa je neprestano obžarevati vedo umetnost in družabne uredbe s komunističnim reflektonem. Iz buržujske kulture mora komunistični tisk izbirati samo dragocena zrna. čistiti jih kot zlato in jih šele tako prečiščena sipati v maso. V tem pravcu mora tisk kot najvažnejša veja kulturne revolucije še mnogo delati, da doseže popolnost.« Sovjetski listi so kongresu posvetili veliko pozornosti. Pri tej priliki so zabeležili nekateri listi zelo zanimive podatke o porastu tiska v sovjetski uniji, ki so bili iznešeni na kongresu Od V. kongresa do letošnjega se je število či-tateljev znatno povečalo. Prejšnji kongres je računal, da je v sovjetski Rusiji izhajalo dnevno 7 350.000 izvodov raznih listov, do letos pa je to število na-rastk) na 8.250.000 izvodov. Skupno izhaja danes v sovjetski Rusiji preko 8,403.000 izvodov dnevnih tn perijodič-nih listov. Vendar je kljub temu prirastku položaj tiska skrajno kritičen, kar je kongres soglasno ugotovil. Mnogo tiskarn je ustavilo svoj obrat. Samo leta 1926. je število tiskarn padlo od 1192 na 1079 Zato se je tudi knjig manj izdalo. Leta 1925. je izšlo 242 mil i ionov knjig leta 1926. pa že samo 186.000.000; to število je lani ostalo na isti višini. Še bolj izhaja to kritično stanje iz statistike tiskanih pol. L. 1925. je bilo izdano 1,400.000.000 tiskanih pol, naslednje leto pa le še 9.000.000. Tudi pri časopisih se opaža kriza; dasi naklade dnevnih listov rastejo, je število časo- pisov v primeri s prošlimi leti znatno nižje. Leta 1926. je v Ru~lji izhajalo 613 listov sodaj pa se je to število znižalo na 556. Glavni vzrok temu nazadovanju so ustavljsne podpore, ki so jih doslej krajevna oblast j. izplačevala redakcijam. Močno Sw občuti tudi znižanje pristojbin za o^ast predvsem pa je vzrok nazadovanju na^el porast časopisov v velikih mestih, ki povsod izpodrivajo provincijalne liste. Vse te težave novinarskih podjetij skrajno slabo vplivajo na materijalni položaj sovjetskih novinarjev, kar se je na moskovskem kongresu popolnoma soglasno ugotovilo. Moderni kostumi in Kompleti po meri iz kasha volne. Modna trgovina in strojno pled'stvo F. M. ROZMAN, Ljubljana. Židovska ul 7. J. O. Curwood: Lov aa ženo. Roman Knjižnica »Jutra«, zv. 18 Cena nevezani knjigi 30 Din, v.zani 40 Din Naroča se v upravi »Jatra«, Prešernova ulica 54 Beg iz vsakdanjosti v nevsak-danjost. iz naveličane okolice v •'aljavo, iz fiii-stejske uravnovešenosti v osvežujočo burjo prigod — to obče hrepenenje današnjega človeka se oc1 iža zlasti tudi v pripovedništvu Romantika, avantura, tuji svet, nadpovprečne usode nadpovprečnih značajev, trpki mik izredno moških mož tn nežna milina izredno ženskih žena, vse to je prišlo v sodobnem rotna. u spet do veljave. Dobili smo neka] pisateljev m nekaj knjig, ki te objamejo kakor gozdni zrak ali bistra voda in v katerih se utriplje vedro, zdravo, pogumno življenje nepokvarjene prirode in nepokvarjenih ljudi. Malokaten avtor pa nas ume v tem pogledu tako bogato pogostiti kakor ed-vno umrli Američan J O. Curvvood »Lov na ženo« aH »Prega.jana žena«, kakor se }e Hrenova! roman, ko je izhajaj v »Jutru«, Je izmed njegovih najbolj uspelih del. Vodi nas med pionirje civilizacij v daljni Severni Ameriki, med zlatokope 'm pus' .lovce, v šumeče pragozde m na bregove deviških rek Na tem ozadju se odigrava prelepa ljubavna zgodba — ne. rekli bi: to zveni m zmaguje kljub vsem nevarnostim ;n nastavam visoka pesem ljubezni dveh plemenitih k)u - »Lor na ženo«, ki ie bil že v feljtonu »Jutra« prava senzacija za naše čitatelje, je knjiga, kakršnih potrebujemo bolj od vsakdanjega kruha. Roman za rodbinsko knjižnico, ki ga bodo s slastjo prebirali ne samo odrasli obojega spola, ampak tudi — to zapišemo z mirno vestjo — dozorevajoča mladina. LIBELIČE. Prostovoljno gasilno društvo v Libeličah ie sklenilo da priredi efektno loterijo, s katero namerava zbrati toliko denarja, da si sezida gasMski dom in nabavi najpotrebnejšega orodja Ob tej priliki prosi naklonjenosti duhovščino uradništvo. učiteljstvo. obrtništvo občanska zastopstva sosednja easilna društva in druge korporacije — Prostovoljno gasilno društvo v Libeličah TOPLICE PRI ZAGORJU Mladina topli-ške šole ponovno najvljudneje vabi na Go-lijevo mlad:nsko igro »Peterčkove poslednje sanje« v režiii edč Prestorjeve. in sicer 3 t m za odrasle. 4 t m pa za mladino obeh tukajšnjih in sosednjih šol Ker je čisti dobiček namenjen revnim učencem, prosimo številne udeležbe BOŠTANJ OB SAVI. Preteklo nedeljo ie vprizoril Sokol Silvestrovo igro »Žarenje planin« S predstavo so bil' dedalc- izredno zadovolini To delo čizar prekrasna vsebina ie povsem realistična ie nekako valovanie žalostnih in veselih prizorov in to tako neprisiljeno, da gledalci prehodov niti ne opazijo S svojim posetom nas le počastil tud; g avtor sam Iz razpoloženja pubHke ie lahko spoznal, da le njegovo delo uspelo k čimer mu iskreno čestitamo' — Jutri v nedeljo ob 20. uri se bo vršila repriza na sokolskem odrn v Lamperievi restavracij' v Sevnic' RADECF PRI ZIDANEM MOSTU. Po-verjeništvo Vodnikove družbe za mesto Radeče in okolico naznanja da bo pobiralo članarino in vpisovalo nove člane v nedeljo 4. t m., in sicer v gostilni g. Zana Hal-lerja v Radečah Članarina znaša letno 20 Din ter oreimeio člani zanjo ieseni 4 prav lepe knjige MEŽICA. Preteklo nedeljo se le vršil občni zbor kr org SDS Ob lep< udeležb* članstva ie odposlanec marbor^keea obla stnega odbora g Kejžar v iasn;h Dotezah orisal notranjepolitični položaj in bodrit na vzoče k strumnemu deln za končno zmago demokratske id^je Za svoia izvajanja ie žel mnogo odobravanja Pred^edn^om or ganizaciie ie bil ponovno soglasno 'zvoljen agilni g. nadgozdar Franio Petrič. v ostal odbor pa gg Golob Sa'mič Pustoslemšek Verhovnik Vončina in Remic. BITNJF PRI KRANJU Preteklo nedeljo se je vršil ob obilni udeležbi domačinov kakor tudi članov sosednjih gasilskih drn. štev iz Kranja Stražišča in Žabnice ustanovni občni zbor prostovoljnega zasilnega dTuštva za Zg.. Sr. in Sp. Bitnje. Po sprejetju pravil so se vršile volitve odbora. Soglasno so bili izvoljeni: načelnik J Po-renta, poveljnik in tajnik V Rojina. namestnik J. Rahonc. 4>!againik A. Kem: odborniki: Al Hafnar. A. Ziherl. A. Hafnar L. Bašar. C. Lužan F Ziherl A Stare: name-' stniki- F Velikanie F Hafnar V Hafnar J Harrman : oreg!< dn:ka rpčunov: 1 Fab-jan V IJihonc K Porenta Po volitvah ie bilo sipreietih v drue občn' zbor zak'juč'1 Pri tei Dri^k* se ie nabral okrog 500 Din prispevkov pri čemer so se posebno odlikoval fov Iz StT^žišča Novo ustanovljeno dru§'vo pros' cenieno obQn stvo vsestranske podpore da mn bo čim prej mogoče nabaviti vsa. prepotrebnega orodja. V začetku mesec« maja bo imelo svojo prvo prireditev, na kar občinstvo in sosednja društva It danes opoizarja. A. & E Skabtrnč Ljubljana Največja izbira češkega in angleškega sukna. + V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem rn znancem, da je naša nepozabna sestra, svakinja, teta in nečakinja, gospodična MARIJA T0MC učiteljica v p. danes dne 2. maTca ob 7. uri zvečer po dolgi in mučni bolezni, previdena s sv zakramenti boguvdano preminula. Pogreb blagopokojne se vrši v nedeljo, dne 4. marca ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti. Karlovska c št. 14. Blago pokojnico priporočamo v pobožen spomin! Ljubljana, 2. marca 1928. Ivo Tome, v d direktorja tobačne tovarne v svojem In v imenu ostalih sorodnikov Kostanjeva drva za tann in smrekove Skorje, oziroma čreslo plačujem po lajujiodncj^ih dnevnic jenah in takojšnjem na željo ak«re- ditivnem plačilu. irnesi Marine, Celfe, Zriniskega ul. 4 Telefon interurban št. 136. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem tužno vest, da je naša srčno ljubljena mamica, sestra teta in svakinja, gospa rli M ro. vdova železniškega nadsnrevodnlka danes, dne 2 marca 19?8 po kratki boleMi mirno v Gospodu zaspala Pogreb nepozabn. pokojnice se vrš; v nedeljo dne 4 marca 192« ob Po' 4 uri pop od 'oma Žaiosu Sp Šiška Medvedova cesta 25 na ooko-oališče k Sv Kržu V LJubrani. dne 2 marca 1928 MICI ARHAR, ielezn Ska uradnica; IVAN ARHAR, podnared volne muzik«: hčerka in sin sn ostalo sorodstvo. Kmetje! Trgovci! Posestniki! F L O R O M" in v Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, konj in prešičev. Ves Vaš trud m napor dolgih mesecev in let propada Stoti^oči in milijoni denarja gredo v nič Vseh teh nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite svojo živino z. , A L najboljšim, najhitrejšim in najzaneslivejšim sodobnim ■i otisočenh primerih preizkušenim preparatom •ALMAFLOR• proti konjski koliki »ALM \FLOR« proti napenjanju pri goveji živini. »LA FLEUR« proti vnetju prebavil pri govedu in proti zadrževanju mleka pri molznih kravah , »HALF* proti svinjski vročici in varovalno sredstvo proti rdečici. »URINOT« ptoti krvavemu močenju (scanju) prt govedu in pri konjih. Noben pameten živinorejec in posestnik živine ne sme biti brez teh zdravil Kakor ne bo preudaren gospodar čakal, da mu hiša najprej pogori, da se komaj potem zavaruje, tako tudi ne bo čakal, da mu živina oboli, temveč ji bo dai tudi že poprej naše preparate zato. da mu sploh ne bo obolela. »Almaflor« dobite v vsaki trgovini. T r novci ki naših oreoaratov še nimaio na} nh nemiv doma naroCe! Cena škatlji z navodilom za uporabi 40 Din — Prtetno samo s plombo »Goved«nnrdika« Naše preparate "iporabliajo danes že vsi živinorejci ▼ R v ropi Na Hsoče ir zahval in priporočil Nekaj iih objavimo ,utri EDINA ZALOGA ZA JUGOSLAVIJO: tt GOVEOOMEDIKA" Jugoslovenska raiDOŠtlialnica preparatov m . /+ fAjsiah. w,OgLajru>odr doUk Jalm,] hubijajva, TU. ti if<}2 Jffl Ust prtft-&}bca* ji vpasLa, tt obaAuun t naročil/m,, m, cat n. oylasv <« pr^okeu& čdurutu. mčtdJir poslu« Ura. xdruc4 Cfubl^ana.Ji J^lLu orplturu. k^ jLuz^ » parr^^aln* ^ roofal | konkurenčnih cenah. — Gre tudi na dom. Sadar, B;mska cesta štev. 2,'II. 7253 Razno pohištvo lepo in viIMno izvršuje najceneje mizar J. Mriiar, Saneži^e — št. Vid nad Ljubljano. 7292 Učenko poltenih staršev, za trgovino mešanega blaga na Jesenicah (domačinko') — sprejmem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra*. 7210 Eksplozivni motorji ter posamezni deli: bati, bi-tne osi in obroči, cilin-riri, raznlinjači itd. »Jugo-nj o i», Tržaška cesta št. 4. 7173 Auto reparature »Jugomot*, Irža^ka c. 4. 7175 Magnet enocilindrski, nov, poceni prodam. Naslov v ogias. oddelku »Jutra*. 7293 Mayerjev leksikon 10 knjig, naprodaj za Din S''i na Tižaški cesti 7 — Vie-Glince. 6998 Vse četrtletje d.ihjirimo <5 izbranih tu tn inozemskih revij za ceno fri Din — Bralni krožek, l.iuhijana, Selenburgova ul it 7/II - telefon 2837 6592 Šoferia »t>-"jnHjm takoj k novemu t (n ornemu in osebnemu av-♦.•■nobilu Biti mora izučen jii.haiiib (strokovnjak), bi zna sani popravljati, tre-»en, soli len. siguren vola S. z dobrimi spričevali. Ponudbe »a oglas, oddelek »Jutra* pod šilro »Vesten šon;r>. 7060 Stenotipistinjo fcr/o. z znanjem nemščine in hrvaščine. »prejmemo Ponudbe z navedbo dosedanjega zajx>»ien.;a iu zali N?vkom plače pod značko cNeniška stenopistinja [togo j»- na Radi0 Rr-klam Jugoslavija Subotioa. poštni preti nar 48. 6961 Stenotipistinjo j>»rfektno in urno. zmožno fL?po'nocna srbohrvaščine in nemščino, sprejmem » 1. »li 15. aprifom. One, ki obvladajo tudi francoščino in sp izvežbane v knjigo-volstvu. imajo prednost. Plača 2500 Din. Oferte na oglasni oddelek »Jutra* pod •Jlanufaktura 1010». 7105 Natakarico t »Petnico. 17—20 let staro, sprejmem. Ponudbe na kasarno »Central* r Novem mestu. Po možnosti prilo-*iti sliko. 7198 Učenca •D-rejme fotografski atelje "Weiss, Polzela. Savinska dolina. Prednost imajo sri- Jiovi železničarjev s primerno šolsko zobrazbo ter znuniem slov. in nemške?« jezika. 7296 Dobrega krojača •orejmem za izdelavo dam-•ke konfekcije. Ponudbe »a oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Soliden*. 7124 Fant 11—16 let star, zdrav, priden in poSten, doM takoj »ili».bo kot sluga, za lahko il*to in pomoč pri trgovini. .'Vprašati je v razpošil.ial-BM-i . B^tič. M3*arykova c. it. 66 (nasproti barake na Fr likoven). 7239 Šoferja zanesljivega in treznega, za osebni avto sprejmem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Avto 1511». 7217 2000 Din plačam takoj on^mu. ki mi pree&rbi službo skladiščnika, vratarja ali kaj slič-nega. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7130 Prodajalko veščo nemškega jezika — sprejmemo s 15. marcem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7254 Dobro dekle zmožno vseh hišnih del in kuhanja, takoj sprejme Miiica Puljo, Zemun, Trg Nik. Pašiča 2. 7288 Jedilonosca prejme takoj Majer, kolodvorska restavracija, Maribor. 7310 Pletilja dobro izurjena v vsakem delu, dobi službo takoj na Selu št. 41. 7167 Zastopnike agilne, re=nt in poštene, «a prodajo obveznic R a t D e strte (vojne škode) na obroke, iščemo t vseh večjih krajih Slovenije — Pri pridnem delu je možno zaslužit' mesečno po več tisoč dinarjev Ponudbe nu »Posest* Ljubljana. Miklošičeva cesta 4 48 Knjigovodjo dobrega, vzamem samo za večerne ure. Samce Več po dogovoru. Ivan Javor-nik. Ljubljana, Domobran ska cesta 7 Postranski zaslužek išče uradnica. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek ».Jutra* pod šifro »Spretna računarica*. 7250 Ročna dela p'stenje, kvačkanje, oblek in jope. dalje vezenje vseh vrst in šivanje perila jemljem na dom po zmerni ceni v izvršitev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 72(50 Zastopstvo želim za Jugoslavijo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Potnik 68*. 7268 Potnike r* vso državo sprejmem z visoko provizijo. Dnevni zaslužek 300 Din. Potrebna tavcija 300 Din. Ponudbe na naflov: Pvirčevič, Beograd, Makenzijeva br. 46. 7302 Prodajalka začetnica, izučena meiane stroke, želi nastopiti takoj — gre nekaj mesecev brezplačno. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Posestnikova hči*. 7106 Kavcijo položim v podjetje, k! me stalrio zaposli. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 7131 Pisarn, začetnica pridna in marljiva, z nekoliko prakse, želi službo proti majhni plači. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Začetnica*. 7203 Trg. pomočnik mlajši, izurjen v špecerijski in manufaktnrni stroki, žeti službe. Nastopi lahko 15. marca ali pozneje — Cenjene ponudbe lia ogla«, oddelek »Jutra* pod šifro »Priden in pošten*. 7196 Trg. sotrudnik verziran v mešan; stroki, vojaščine prost, želi službe Gre prvi mesec brezplačno Nastop po dogovoru Cenj. ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Žvest 59* 7153 Hlapec priden in zanesljiv, želi službe za takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7178 Tapetnik t večletno prakso, želi službo za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7237 Podkovski - kovaški pomočnik želi služI«. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 7236 Trgovski sotrudnik verziran v mešani stroki, vojaščine prost, želi službe Gre 1 mesec, brezplačno. Nastop po dogovoru Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Zvest 59*. 7153 Dekle staro 17 let. vešče nemščine in šivanja, želi službo hišnice ali k otrokom pri boljši družini. Dopise pod »Zanesljiva 83* na oglasni oddelek »Jutra*. 7283 42 garderobnih omaric iz mehkega lesa., v skupinah po 6 omaric., priprav ne za športna in telovadna društva ali tovarniške ob rate. ugodno prodam — Ogled in informacije v Metelkovi ulici 3 - 6825 MODROC^ vrhne in spodnje, otomane, razne divane, žimo. afrik, cvilib in vse potrebščine kupite najceneje pri firmi Rudolf Sever, tapetnik -Marijin trg 2. 97 Mutvoz Spago Kupit* uaji coe)t di rektoo » tovarni Mehanični, »rv«rn» 8inkovw Oroninlp 261 Omare za trgovino prodam. Na-slov v ogla«, oddelku »Jutra*. 7226 Kupum •'sakovrstno zlato munj* i« ttjuvišjit *enat> Černe — juvelir ' lubljana VVolfov; alica j 88 Pisalni stroj že rabljen, kupim. Ponudbe z navedbo cene in znamke na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kupim stroj*. 7275 Ui Najboljši premog Oebia Wollov» alica 1/11 244 Dr. G. Piccoll leKarnai v LjuMiam prpu roča pri t&prtjn m Irugtt' težkuftati želodca tvoji-preizkušeni, želodčno tint. turo 2!I Gospodinja želj sužbo pri orožnikih ali kaj sličneea. Gre tudi k manjši družini. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7300 Kontoristinja absolventinja trg. šole, z znanjem slov., nemškega in srbohrv jezika, nemške stenografije ter strojepisja. « prakso v knjigovodstvu, želi službo za takoj. Dopise pod šifro »Marljiva 98* na oglasni oddelek »Ju*ra» 7298 Kro.-aški pomočnik dober in zanesljiv, t lepimi spričevali, želi stalne službe kjerkoli v mestu ali na deželi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* " 7303 Francošcino temeljito poučnie učiteljica francoščine. Naslov pove Jutra*. 7076 Pouk v slovenski stenografiji želi uradnica. Ponudbe na ojrlasni oddelek »Jutra* pod »Stenografija*. 7274 Mlad akademik vestno instruira. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7259 Kolo skoraj novo in moderno opremljeno, poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku 'Jutra*. 7022 Pozor! V vsakem petem paketu po M2 kg zdravstvene hladne kave. ki ie izvrstnt k vali tete. te nahaja tudi ie 2 Din v gotovini ta premi,c - Viktor J aro 4715 v Konji in vozovi (dire in kasoni) po ugodni cenj naprodaj. Pismene po nudht- 0» oslasni orMelek »Jutra* pod »Ugodna prilika* 6724 2 visoki omari otari, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7227 Šivalni stroj voziček in košaro za otroka prodam po nizki ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7215 Otroški voziček v dobrem stanju, naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7243 Zapravljivček (voz) — izložbeno okno 110/50/16, dmtgo 118/85/40. decimalno tehtnico za 50 kg, zajčji hlev in kopirno prešo, vse zelo dobro ohranjeno, proda Jančigaj, Ljubljana-Zg. Šiška. 7220 Hmeljarji, pozor! Prodam več sto polsuhih, obeljenih hrastovih drogov, za napravo žičnih hmeljskih nasadov. Ivan Majdič. gostilničar, Leveč pri Celju 7223 Bodečo žico pocinkano, prodam. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 7224 Spalnico novo. masivno, politirano. prodam za 3900 Din. Na-slor pove oglasni oddelek »Jutra*. 7281 Domačo hrano fino. nudim gospodom in damam po zmerni ceni. — Primerno zlasti za one. ki žele hrano v okolišu med pošto in kolodvorom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 7261 Štedilniki raznovrstne peči, dimni&ka vratca in za vodovod, stroje za rezance itd. po znižani ceui naprodaj fadi selitve v Kolodvorski ni. 39. na dvorišču Ljubljanskega dvora — Anton Kette, ključavničar. 7287 Trgovino x železnino in barvami — v našem največjem morskem kopališču prodam iz proste roke. Zasiguran obstanek. Možnost lepega zaslužka Potreben kapital cca 120—150.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7289 Pisalne stroje L. E. Smith Bros, malo rabljen; Adler. skoraj nov; Stears, dobro ohranjen: AEG Mignon. dobro ohranjen, prodam po ugodni ceni — tudi na obroke. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kurim pisalni stroj*. 7291 Novozidano hišo z vrtom, na prometni točki v trgu Trbovlje prolam takoj radi preselitve. Hiša ima 1 loika-i, 5 sob, kuhinjo in veliko klet. elektr. razsvetljava. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 7297 Hišico z vrtom in vinotočem ob najprometneiši cesti — par minut od Novega mesta proda za 28.(5)0 Din Franc Kocjan, Žabja vas št 4 — Novo mesto 7063 Trgovino z letno preko 1 milijon prometa, prodam. — Resni reflektanti naj se obrnejo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zdrava trgovina* 7148 Trgovino in gostilno v prometnem kraju tik rudnika, brez konkurence, prodam ali oddam v najem Na željo tudi s posestvom Naslov pri podružnici Jutra v Celju 7137 Posestvo hišo » eadniui vrtom in travnikom pripravuo za kmetijstvo ali obrtnika, v lepem kraju na Gorenjskem samo ^ ure od Kra □ja takoj pro>!am Interesenti naj takoj sporočijo svoje naslove ua ogasni oddelek »Jutra* pod šiiro »Ugodna prilika na Gurenj-odu Reflektanti naj stavijo avoje ponudbe z navedbo cene pismeno na oglasni oddelek •Jutra* pod šifro »Sredina mesta 33*. 7177 Veliko sobo oddam na periferiji mesta, v bližini cestne železnice. V gobo lahko postavite štedilnik. Na*lov v oglasnem odnelku »Jutra*. 7205 Sobo oddam na Jurčičevem trgu št 2/III. 7240 Dijaka sprejme na hrano in stanovanje Jakšc, Breg 2/1. 7212 Sobo s štedilnikom prazno ali opiemljeno. želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Nujno rabim*. 7238 Opremljeno sobo s posebnim vbodom oddam takoj Ulica na grad št 7. 7235 Lepo sobico oddam en' ali dvema gospodičnama z vso skrbo. Sprejmem tudi več oseb na dobro domačo hrano. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7234 Solnčno sobo v vili poleg Tivolija oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7252 Lepo sobo blizu vojašnice Kralja Petra oddam solidnemu gospodu. Poseben vhod. parket! in elektrika. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 7249 Sobo opremljeno ali prazno takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 7262 Boljšo gospodično sprejmem kot sostanovalko k samostojni gospodični Poizve se v soboto in nedeljo. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 7255 «Mrak» Prelep večer, moja zlata. — Kdaj zopet svidenje. >ia bom zrl v Vaše lepe. velike oči in občudoval srč-ka-nega razkodrančka. Prosim le malo usmiljenja in vrzite svoj naslov v nabiralnik »Jutra * v Prešernovi ul. pod šifro »Srečna nada* 7240 «Tivoli» Vsled daljše odsotnosti — prosim gospodično, ki sem jo srečava! vsako opoldne med 1.—ž. uro na sprehodu v Tivoli, v družbi mlajših, za cenj. naslov p>od šifro »Opoldansko solnce* na ogl. odlelek »Jutra*. — Udan pozdrav! 7290-a 3 U na perotih lahnib misli moj« pohitele k Tebi spiavale sinoči, lahko noč so Ti želele. Morda «i jih občutila, morda tudi razumela, moje želje koprneče — si od njih prejela. J. 7310-a Družabnike z 10—80.000 Din sprejmemo v dobro vpeljano podjetje v Jugoslaviji — brez konkurence, kovinska industrija. Naslov v oglasi oddelku »Jutra*. 7170 25.00 Din želim za 3 mesece proti zanesljivi garanciji, evenf. doba stanovanje s 1. avg. v nov-j hiši. Najemnina ni pretirana. — Ponudbe, na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Hišica 65*. 7265 »1» Klavir fKonzertflug«!). dobro ohranjen, naprodaj za 7000 Din Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 724ft Klavir poceni naprodaj. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra* 7294 Kratek klavir kuhinjsko opravo in ba« naprodaj v Mariboru, Frančiškanska 21. 7308 Bernhardinske pse male, proda Josip Jesih ▼ Medvodah. 7095 Kanarčki prvovrstni samci in samic« po zelo nizki ceni naprodaj »Stan in Dom*, I. vi'» desno. 7251 Gumijaste cevi za pretakanje vina, 7 n dolge, sem porabil v petek dne 24. februarja T vlaku, ki vozi ob hzlž. iz Ljub-Ijane proti Jesenicam pošten najditelj naj jih odu» proti dobri nagTadi na naslov. Ignacij Cadež, Srednja va^. pošta Poljane nal Škofjo Loko 7153 Voz sličen post.rešč.kovrn, sem izgubil. Najditelj naj ga proti nagradi odda v Flo-rijanski ulici 13. 7280 Sobo separirano, event s hrano žeii gospod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »S 15. marcem*. 727? Lepo sobo separirano, 1 vso oskrbo, poleg univerze oddam 2 gospodoma ali gospodičnama s 15. marcem. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 7266 Opremljeno sobo želita 2 gospodični v bližini Uniona. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Soba 2*. 7276 Na stanovanje sprejmem 2 gospodični. — Klavir na razpolago Naslov pove oglaisai oddelek »Jutra*. 7271 Opremljeno sobico s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7304 Več gospodov sprejmem rra hrano in stanovanje v sobo s posebidm vhodom. Naslov v osr!as. oddelku »Jutra*. 7157 Lepo sobo s hrano oddam takoj eni osebi. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 7140 Separirano sobo rnrimerno r.a društveni loki!. želimn. Ponudbe na os-lpsni oddelek »Jutra* pod Centrum*. 7245 2 gospodični želita sobo z dobro hrano. fVnudbe na o?las odde'ek »Jutra* pod »Dobra hrana* 7242 Opremljeno sobo event. 2. s posebnim vhodom in elektriko žeHta 2 gospoda Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Zračna*. 7214 Sostanovalko olidno eosnodično sprejmem. Na«!ov v trgovini Toni Jager, Dvorni trg 1. 7229 Gospodična uradnica, želi opremljeno sobo v bližini kavarne Evropa. Ponudbe na otrl. oddelek »Jutra* poj šifro F. C. U.» 7299 Boljšega sostanovalca sprejmem z vso oskrbo v Skofji ulici 13 — parter. 7278 ^ 11 K- r fJL Dobro domačo hrano nudim v sredini mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 7282 Maharadža Carigrad Prosim, dvigni pismo! — Harem. 7104 2 bančna uradnika mlada, želita znanja s primernimi damami, v »vrbo zabave, skupnih izletov in event poznejše ženitve. — Ponudbe po (nožnostt s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod »Snep cvete*. 7272 Ločena dama inteligentna, samostojna, dobro skuirana. sama, srednjih let. želi tnanja t enako inteligentnim gospodom od 40—52 let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Enigma*. 7505 Ceno pohištvo* Kdor hoče kupiti moderno in solidno izdelano pohištvo, naj si ogleda pri EGIDIJ IN KAROL ERJAVEC Brod — Št. Vid nad Ljubljano (poleg tacenskega mostu). Za delo jamčiva in dajeva tudi na obroke. Cene nizke! — — Prepričajte se! za rjavi premog, 4600 kalorij v blii nI ieleulc naprodaj Naslov: Ipran pieigniiia Jsirto" posta Po^čane (Slovenija). Steznike, trebušne pasove, kombinirane steznike najnovejše oblik« elastične in drugo priporoča najceneje ATELJE A. HUTTER, Dunajska 6, II. Lep naj bo Vaš dom. Slikarije in pleskanje naj Vam vedno preskrbi Ivah Košak, BIeiweisova cesta št. 15. Slikarstvo in pleskarstvo. Najmodernejši vzoru! Rast brade pri damah m vse narilf»žnp korinp na tilniku po