It PTUJ, dne 12. julifa 1963 CENA 20 TIN »Tednik« fihaja p«5d teiu gfcrajSa mm imenorn od 24 nov 1961 da- lje na predlog ObfmsKih odborov SZDL Ptuj In Ormoi — Izdaja •Tednik« časopisno podjetje »Ptuj- ski tisk« Ptuj — Odgovorni ured nik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8 — Te-, lefon 156 čekovni rafrun pri Na- rodni banki Ptuj 6t 604-19-1-409 — Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tiusemstvo 1000 din, za Inozem- stvo 1500 din. Letnik XVI. S plenuma obUega odbora SZDL Ormož VISOKA VOLILNA UDELEŽBA JE ODRAZ POLITIČ- NO ZAVEDNIH OBČANOV - SZDL, OBČINSKA POLITIČ- NA KOMISIJA, KRAJEVNE POLITIČNE KOMISIJE, POLI- TIČNE ORGANIZACIJE, MLADINA IN DRUŠTVA V CELO- TI OPRAVILE NALOGE - POLITIČNO AKTIVNOST OB- ČANOV JE TREBA OBDRŽATI - POVEČATI ŠTEVILO ČLANSTVA SIDL - LETOŠNJI DOSEŽENI USPEHI V GO- SPODARSTVU SO ZADOVOLJIVI - INVESTICIJE JE TREB\ REALIZIRATI — IN POVEČATI PRODUKTIVNOST DELA. V soboto dopoldne je bil v prostorih restavracije >Abo- nent« v Ormožu razširjeni ple- num občinskega odbora SZDL, [ katerega se je udeležil tudi se- kretar občinskega komiteja ZK občine Ormož Drago Pintarič. Ob tej priložnosti so analizirali težave in uspehe volitev, naka- zali «o vzpoflbudne misli za iz- vrševanje bodočih nalog SZDL in obravnavali gibanje gospo- darstva v občini Ormož v letoš- njem petmesečnem obdobju. Obsežen referat predsednika občinskega odbora SZDL Stane- ta Ceha je konkretno nakazal vrsto težav in problemov, ki so nastopali v predvolilnem ob- dobju. (Toda intenzivno poli- tično delo vseh družbeno poli- tičnih činiteljev in skoraj sle- hernega občana je posredno ali neposredno vplivalo na tako velik volilni uspeh.) Tako viso- ka volilna udeležba, ki je vse od osvoboditve v občini ne pom- nimo. je odraz zavednih obča- nov. Seveda ne smemo in ne moremo mimo SZDL, mladine, društev, predvsem pa gasilcev, političnih organizacij, občinske politične komisije in krajevnih političnih komisij, ki so v pred- volilnem obdobju kakor v času samih volitev opravile ogromno poli'tično delo. Predvolilna zbo- rovanja so imela delovni zna- čaj. Vsebina razprav je bila konkretna in pestra, na kate- rih <;o volilci temeljito analizi- rali probleme in skoraj za vsa- kega izmed njih je bila naka- zana rešitev. Na zborovanjih so volivci razpravljali o poli- tiki inves'tiranja, o davčnih ob- veznostih, o smeri kmetijske proizvodnje, o statutih delov- nih organizacij in o občinskem statutu, o problemih šolstya, o perspektivnem razvoju občine, oredvsem pa so se zanimali za okalne probleme, popravila cest. ureditev mostov, gasilskih domov, tu in tam na zborova- njih pa je bilo slišati tudi pri- pombe k delu občine, ki je bMo vse preveč administrativno. V Savcih in v Trnovcih so se vo- lilci na predvolilnem zborova- nju zavzeli za otvoritev trgo- vine. v Savcih, ki jim je bila obljubljena. Pri Veliki Nedelji so volivci nakazali potrebo po gradnji novega učitel js-kega bloka, v Središču so se zani- mali za razširitev otroškega var- stva in podobno. Na taka in po- dobna vprašanja so volilci za- htevali opravičeno odgovore, ki so jih dajali predstavniki občine ali kandidati za poslan- ce. Odgovori na vprašanja so bili rpalni in brez obljubljanja zlasti takih, ki jih ni moč iz- polniti. (Vse obljube ie treba čimprej izvršiti, v kolikor še niso. saj v socialistični družbi gre za spoštovanje in za vse- stransko upoštevanje delovne- ga človeka.) Naši ljudje vidijo prednn«;ti našega družbenega reda. zato nenehno skrbijo za niegov popolnejši razvoj in za hitrejši dvie življeniske ravni delovnega človeka, kakor tudi za vsestranski napredek celot- nega gospodarstva. Močna politična angažiranost občanov je pripomogla, da je občina Ormož v okraju po vo- lilnem uspehu na četrtem me- stu. v Sloveniji pa na enajstem. Prav tako. kot so bili občani vključeni v družbeno politično življenje v času volitev, naj se tudi v bodoče politično aktivno udejstvujejo preko SZDL. Če- prav je v občini 69 "/o vceh vo- lilnih upravičencev članov SZDL. je treba število članstva povečati vsaj na S5 "/o. Na ple- numu so se tudi dogovorili, da bodo v čim krajšem ča?u pri- skrbel] krajevnim oreanizaci- jam SZDL ustrezne proetore, če jih še nimajo, ki bodo slu- žili tudi za društva in organi- zacije v določenem kraju. Uspehi gospodarstva so zadovoljivi Čeprav vsako proizvodnjo spremljajo večje ali manjše te- žave, podaitki o letošnjem pet- mesečnem gibanju proizvodnje v občini Ormož kažejo, da so uspehi v tem obdobju zadovo- ljivi. Realizacija celotnega do- hodka je zadovoljiva, razen in- vesticij, ki so realizirane samo 6 13.26 "/n. Celotni dohodek je dosežen s 43,10'/o, čisti dohodek pa presežen s 50,46 ®/o. Industrija Proizvodnja, še mnogo bolj pa finančni rezultat poslovanja v tovarni >Jože Kerenčič« se je letos znatno izboljšal. Na izboljšanje so vplivali pred- vsem čvrsti kooperacijski od- nosi z nekaterimi velikimi pod- jetji izven občine. Zaradi pre- usmerjanja proizvodnje je fi- zični obseg sicer pod planom, finančni rezultat proizvodnje pa je dosežen s 50,37 "/o. Od 22 milijonov din investicij je pod- jetje porabilo samo 2,860.000 din ali 13,90 » o. Zaradi rekonstrukcije ope- karne, ki je poslovna enota gradbenega obrtnega podjetja »Ograd«, glede na sezonsko proizvodnjo ni zabeležen pose- ben uspeh. Plan investicij je irekoračen za 9,49 "/n. Vendar 10 opekarna glede danih pro- izvodnih pogojev predvideni plan presegla. Fizični obseg proizvodnje oljarne Središče je v pet me- sečnem obdobju realiziran v primerjavi s postavljenim pla- nom z 61,42 "/n. Celotni dohodek žage je do- sežen z 41,49 "/o po fakturirani realizaciji. Plan indirektnega izvoza žaganega lesa pa je do- sežen z 9,94 "/o, od planiranega izvoza vrednosti 80.000 dolar- jev. Trgovina Trgovsko podjetje »Zarja« je plan celotnega dohodka reali- ziralo z 41,06 "/o, investicije pa porabilo 6,19 %. Čeprav pod- jetje Pivo-slatina ni doseglo predvidene realizacije v tem petmesečnem obdobju, je gle- de na sezono to pričakovati v naslednjih mesecih. Obrt Velik uspeh pekarne je v tem, da je celotni dohodek re- alirirain z 52,22 %, inv««ticijc pa so realizirane s 36,76 "/o. Gradbeno obrtno podjetje »Ograd« je tudi dejavnost grad- beništva realiziralo z 42.41 %. Kmetijstvo Fizični obseg družbene kme- tijske proizvodnje še za letoš- njo prvo petmesečno obdobje ni mogoče ugotoviti, ker še ni zaključena proizvodnja. Ven- dar se predvideva, da bo plan znatno presežen predvsem v večjih pridelkih pšenice, ječ- mena, v travnatih mešanicah in tudi vinogradništvu se letos obeta boljša letina od lani. Če- prav je letos nesadna letina, so strokovnjaki zadruge predvi- deli 70 vagonov sadja. Odkup kmetijskih pridelkov zadruge je bil v letošnjih prvih petih mesecih zadovoljiv. Odkupili so 209.592 kg prašičev, reali- zirali 40,69 % plana, 1,248.777 jajc (plan realizirali z 49,95 "/o). Čeprav je bil odkup telet in govedi v prvem petmesečnem obdobju nekoliko nižji od pred- videnega plana, se je v juniju promet znatno dvignil. Tudi podružabljanju zadruga posveča precejšnjo skrb. Od zasebnikov so odkupili 250 ha obdelovalne zemlje. Zaskrblju- joča je zadrugi samo realiza- cija investicij. V letošnjem pr- vem petmesečnem obdobju jih je realizirala samo 113 milijo- nov din ali po planu ll,64®/o. Kot ostale gospodars'ke organi- zacije, bo tudi zadruga morala v tem času posvetiti več pozor- nosti investiranju. Stane Ceh — predsednik obč odbora SZDL Ormož Vroči val, k,i je te dni zajel našo državo in velik del Evrope, ni zmanjšal diplomatske in poli- tične aktivnosti. Prav v poletne dneve sega sestanek delegacij KP Sovjetske zveze in KP Kitaj- ske. ki se je pričel petega tega meseca in se odvija v največji tajnosti za zaprtim* vrati Sve- tovni tisk precej piše in komen- tira tudi nedavni Kennedyjev obisk v Bonnu, Londonu in Ri- mu ter razgovore predsednika de Gaulla in kanclerja Adenauerja v Bonnu. Vprašanje miru in vojne Sovjetska vlada je pred dnevi zahtevala od kitajskega velepo- slaništva, nai umakne dva člana, kre sta proti zakonito razširjala protisovjetsko literaturo. Podobno so ravnali tudi nekateri kitajski študenti. Izgnance so po pridodu v Peking sprejeli nadvse navduše- no in s tem samo še prilili olja na ogenj sovjetsko-kitajskih trenj. Zato sc je sestanek v Moskvi pričel v ozračju, ki ne obeta mnogo. Centralni komite kitajske partije je v svojem pismu CK KP So.vjctske zveze jasno pove- dal, da namerava vztrajati pri svojih stališčih glede vojne in miru, taktike mednarodnega ko- munističnega gibanja in »moder- nega revizionizma«, pri čemer misli ne le Jugoslavijo za stalno tarčo svojih napadov, temveč tu- di vse evropske KP z izjemo al- banske KP. CK KP Sovjetske zveze ni pre- ostalo nič drugega, kot da je sklenil, da bo kitajske obtožbe odločno odklonil. V ta namen so pričele vse osnovne organizacije proučevati omenjeni material z namenom, da članstvo seznanijo z dejanskim stanjem. Ravnanje kitajske propagande v tujini ka- že. da želi Kitajska spor zaostro- vati in ga prenesti tudi na med- drža\'no področje, čeprav je sov- jetsko partijsko vodstvo predlo- žilo, naj bi v interesu medna- rodnega komunističnega gibanja polemiko ustavili in se raie dvo- .sitransko pomenili o spornih vprašanjih. Kitajci so pogajanja sicer sprejeli — o tem priča tu- di sestanek v Moskvi — vendar so pognali hkrati v ogenj svoj propagandni aparat doma in v tujini. Kaj bodo prinesla posvetova- nja? Nekateri menijo, da bo ki- tajska delegacija izsilila razkol, s čimer bi ga tudi uradno prizna- li. Prav zaradi tega so pogajanja za zaprtimi vrati. Ze način, k.^ko so se Kitajci lotili spornih vpra- šanj doslej, je močno odjeknil v svetu in škodoval tako sveto\Tie- mu komunističnemu in delavske- mu gibanju kakor tudi prizade- vanjem za mir in sodelovanje. Nemimi Bližnji vzhod Pred dnevi so v Iraku odkrili protidržavno zaroto in jo likvi- dirali. Iz Sirije prihajajo vesti, da utegne tudi tu vsak hip poči- ti. Vodilna stranka BAAS si nam- reč prizadeva, da bi spravila iz vojaških vrst vse tiste, ki se ne strinjajo z njeno politiko. Tu so poleg nekaterih »nevtralcev« po- sebno prizadeti unionisti, ki se zavzemajo za združitev tako. ka- kor si jo žele v Kairu. Toda ker BAAS nima še tako močnega za- ledja, kot sodi, se utegne zgoditi, da se bo Sirija znova znašla v resni krizi. Pravijo, da predsednik Ken- nedy z obiski v Bonu, Londonu in Rimu ni kdo ve kaj dosegel. Predvsem ni mogel prepričati bonnskih krogov, naj se pridru- žijo ameriškim strateškim načr- tom glede atomskih nadnacional- nih sil ter puste svojega pogod- benega zaveznika de Gaulla na cedilu. Kažejo se celo težnje, da bi Nemčija v prihodnje vodila svojo politiko sredi med prija- teljsko Francijo in ZDA, ker bo le tako lahko uveljavila svojo staro željo — eno vodilnih vlog v Zahodni Evropi. Proslava Dneva borca na ormoškem območju Vsako leto z veseljem proslav- ljamo praznik borca. Trpljenje, ki ga je povzročila vona, bo ostalo neizbrisano v našem spominu. Ni bilo malo borcev, ki so v boju herojsko žrtvovali svoje življenje in takih, ki so od lako- te ali trpljenja umirali po tabo- riščih. Vse to je zapisano v zgodovini in izklesana imena na spomin- skih ploščah so le skromno pri- znanje in opozorilo mladini. Ob pomembnem prazniku borca se je treba še spomniti na marsikaj. Junaško srce ter jeklena volja sta premagala nasprotnika in ga spodila iz domovine. Bratstvo, sloga, tovarištvo in enakopravnost so v teh kritičnih letih odigrali pomembno vlogo. Skupno prema- govanje težav, lakote, pohodov in bojev, je kalilo ljudstvo. Letos je bila v Ormožu, na pr^večer praznika proslava v restavraciji »Abonent«. Mestna organizacija ZB NOV je prosla- vo popestrila z raznimi recitaci- jami in govorom. Tov. Zlatko Kovačič je v kratkih besedah opisal pomen, bistvo in važnost praznika. Ob tej priložnosti je sprego- voril tudi predsednik občinske i skupščine Matja Pajnkihar, oi nesebičnem delu članov ZB NOV j in podelil 32 najbolj prizadevnim : članom ZB odlikovanja. ' Tudi ostale krajevne organiza- I cije ZB NOV v občini, so na predvečer praznika pripravile, proslave. Nekatere so že podelile I odlikovanja najzaslužnejšim čla-I nom, druge pa jih bodo 22. ju- , lija. Občinski odbor ZB NOV bo za dosedanje prizadevanje odli- koval 142 članov. Orden zasluge za narod s sre- brno zvezdo so prejeli: Jože Klajnčar. Helena Lahar- nar. Avgust Mašek, Vilko Ozmec, Boris Polak, Marija Polak in Vincencija Radanovič. Medalje za hrabrost: Ivan Bezjak, Rudolf Cimerlajt, Jakob Fajfar, Franc Fost, Viktor Gašparič, Ludvik Hernja, Franči- ška Ivanjišič, Franc Kokot, Franc Kosi, Mirko Kosi, Franc Kranjc Franc Kreč, Vinko Luknar, Te- rezija Marin, Franc Meško, Franc Novak, Ignac Oman, Stanislav Pere, Ciril Petovar, Ivan Raj h, Anton Rakuša, Jožefa Rakuša, Celestin Sedmak, Karel Šavora, Janez Šešerko, Franc Spendija, F. štuhec, J. Stuhec, M. Šušterič, Janez Wieser, Ivan Voršič, Alojz Zadravec, Rudolf Zidarič, in Jo- žef Zorjan. Metalje zaslin' 7a narod: Anton BaunidJi, Mirko Ben- hard, Terezija Bokša, Barbara Borko, Marija Božič, Franc Cajn- ko, Rudolf Cimerlajt,- Vinko Cu- rin, Matija Filipič, Peter Fištra- vec, Marija Fost, Franc Gaberc, Viktor Gašparič, Alojz Gorjak, Milan. Grivec, Mara Hadživuko- vič, Franc Hergula. Ivan Hodžak, Martin Hodžar, Jakob Horvat, Štefan Horvat, Mirko Irgolič, Avgust Janežič, Jakob Jerebič, Simon Ješe, Ivan Keček, Ivo Ke- lemina, Marija Podgorelec, Sta- nislava Kociper, Rudolf Kukol, Štefan Kolarič, Martin Kosi, Anton Kranjc, Marija Kranjc, Franc Kranjc, Božidar Kuharič, Katica Lesjak, Ivan Likavec, Ana Majcen, Terezija Marin, Ivan i Masten, Ciril Megla. Janez Me- I ško, Franc Muhda, Marjeta Munda, Angela Novak, Anton I Novak, Cilka Ozmec. Viktor i Ozmec, Anton Petek, Franc Pe- . tek, Peter Petek, Avgust Plohi, I Ciril Podgorelec, Marija Povše, Ivo Rajh, Anton Rakuša. Marija I Rojs, Ljubomira Skoliber, Karel j Savora, Janez Šešerko. Jožef I Skof, Franc Spendija, Matilda I Stabuc, Alojz Stampar, Ivan Stampar, Slavko Stampar, Lud- vik Strucl, Franc Stuhec, Franc Sumak, Marija Tomažej. Alojz Topličar. Marija Topolovec, Alojz Trstenjak, Emil Vengušt. Boris Veselič, Gabrijela Veselič. Anton Vesenjak. Pavel Vesenjak, Milan Vičar, Ivan Majcen. Janez Wieser. Miroslav Vigec, Anton Ozmec, Drago Zabavnik. Vlado Zabavnik, Alojz Zadravec, Jože Zadravec, Vinko Zelenjak, Aloj- zija Zgonc, Martin Zlatnik, Jože Zorjan in Štefan Zibrat. Idejna rast komunistov pogoj za številčno rast ZK — NEKAJ ZAKLJUČKOV IZ SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS PTUJ — V petek, 5. julija, je bila redna seja Občinskega kamiteja ZKS Ptuj, na kateri so obravnavali organizacijsko-kadrovska vpraša- nja v Zvezi komunistov in ana- lizirali gibanje članstva ZK v občini. Glede na naloge občinskega komiteja sta bila v ObK ZKS kooptirana tovariša: Jože FRIDL, dosedanji sodnik Okrajnega so- dišča v Ptuju, ki je sedaj prev- zel politično dolžnost na ObK ZKS Ptuj, in Feliks BAGAR, taj- nik občinskega sindikalnega sve- ta, ki se je pred kratkim vrnil iz uspešno končane Srednje šole Za politične vede v Ljubljani. Več poudarka delu po- možnih organov komiteja Občinski komite zadnji • čas v praksi vse uspešneje uveljavlja obliko dela prek raznih občasnih komisij in aktivov komunistov — strokovnjakov iz posameznih področij družbene aktivnosti. Po- leg tega so potrebne pri komite- ju tudi stalne komisije, ki bodo sistematično analizirale proble- matiko na posameznih področjih politične dejavnosti in dajale smer za nadaljnjo — poglobljeno družbeno aktivnost. V skladu s temi nalogami je občinski komite na novo imeno- val 7-člansko organizacijsko-po- litično komisijo, ki jo bo vodil tov. Tone ŽAGAR, delo pa J® reorganiziral tudi dosedanjo ideo- loško in kadrovsko komisijo. Ideološko komisijo, ki šteje prav tako 7 članov, bo vodil tov. Jože FRIDL. ."i-člarpko kadrovsko ko- misjo pa tov. feliks BAGAR. Idejna in organizacijska utrditev 00 ZKS Pa III. plenumu OK ZKS in ob dinamičnih družbeno-ekonomskih ter idejno-političnih premikih v naši družbi, zlasti v zadnjih dveh letih sO se močno aktivirale orga- nizacije ZK pri reševanju bist- venih problemov. Široka raz- prava in posvetovanja pred kon- kretnimi akcijami so strnile sile ZK v odstranjevarrju ugotovlje- nih pomanjkljivosti, ki so ovirale zdrav razvoj. Takšna usmerje- nost v delu je že pokazala pozi- tivne rezultate in bogate izkuš- nje za izboljšanje nadaljnjega dela. Razumljivo je in v skladu z di- alektiko razvoja, da so ob tej iz- redni aktivnosti in često težkimi nalogami odpadli iz vrst ZK ne- kateri omahljivci in slučajni so- potniki. Skupno število članov ZK se je po stanju na dan 30. junija 1963 zmanjšalo le za 5 od- stotkov v primeri .s stanjem z dne 31. decembra 1961, ko smo imeli številčno najvišje stanje članstva ZK v občini. S tem pa so organizacije ZK pridobile na svoji idejni in organizacijski trd- nosti. Delno so na zmanjšanje števila članov ZK vplivali poostreni kri- teriji za sprejem v ZK, ki jih je nakazal III. plenum CK ZKJ, zato je bilo število sprejetih čla- nov v zadnjem poldrugem letu nekoliko nižje od prejšnjih let- Nekatere osnovne organizacije so si enostransko tolmačile nalogo, ki jo je postavil III. plenom, da »mora biti vsak komunist akti- ven družbeno politični delavec«. To so v nekaterih organizacijah tolmačili tako, da ima »kvalifika- cijo« aktivnega družbenega delav- j Ca le tisti, ki zna voditi sest.an- ke in mitinge. Ob tem pa pozab- ljajo na prav tako pomembno in včasih še važnejše drobno poli- tično delo, ki ga opravljajo po- samezniki z neposrednim vplivom na svojo delovno okolico. To nam potrjujejo tudi izredno dobri re- zultati ob letošnjih volitvah. Osnovne organizacije ZKS se bo- do morale bolj zavedati dejstva, da je aktiven družbeno politični delavec vsak, ki v okolju, kjer živi in dela, uveljavlja najna- prednejšo miselnost in stališče. Kaznovalna politika v ZK Po III. plenumu CK ZKJ so za- čele osnovne organizacije ZKS voditi več računa o delu vsake- ga posameznega člana. Rezultat se kaže v tem, da je bilo v tem obdobju izrečenih več kazni kot v preteklih letih. Pri tem pa je bilo več vzgojnih kazni in re- lativno manj izključitev iz član- stva ZK. Od vseh izrečenih par- tijskih kazni je bila na primer v letu 1961 še 69 odst. izključitev, v lanskem in letošnjem letu pa le 41 odst. V tem razdobju se je tudi precej povečalo število črta- nih iz evidence članstva ZK. To so večinoma člani, ki ne kažejo nobene aktivnosti, ali so neza- interesirani za delo v Zvezi ko- munistov. Te ugotovitve kažejo, da je ve- čina osnovnih organizacij pravil- no razumela napotila III. plenu- ma, zato naj tudi v bodoče z enako odgovornostjo obravnavajo ta vprašanja. Ponekod bo potreb- no še bolj razčistiti pojme in po- enotiti kriterije glede izključitve in črtanja iz evidence članstva ZK. S tako politiko spremljanja vsakega člana ZK in pravočas- nega opozarjanja posameznikov na morebitne slabosti ter nude- njem pomoči, da te slabosti po- pravijo, bomo uspešno vzgajali komuniste; istočisno pa bomo tu- di varovali ugled in utrjevali zaupanje, ki ga imajo delovni ljudje v Zvezo komunistov. vMedaljevanje na 2. stram, Proslavili smo Dan borca v počastitev >Dneva borca< je bila v Ptuju slavnostna seja Občinskega in mestnega zdru- ženja borcev NOB. ki so se je udeležili tudi predstavniki družbeno političnih organiza- cij. V Srednji ekonomski šoli v Ptuju je bil odkrit doprsni spomenik narodnega heroja Jo- žeta Lacka. Na grob talcev so položili vence. Komisija za skrb borcev pri Občinskem združenju je pode- lila 44 borcem odnosno druži- nam enkratno priznavalnino. Komisija za podelitev odliko- vanj pa je v počastitev Dneva borca odlikovala 450 borcev in aktivistov NOB. V večjih kra- jih naše občine in v Ptuju so bili svečani sestanki odlikovan- cev. Borci — predstavniki ob- činskega združenja so obiskali partizanske družine in borce. Ti obiski so naše borce na va- seh in v mestu zelo razveselili. Starim mamicam so tovari.šice — borke izročile šopek rož. Mnoge mamice, bratje in otro- ci «:o polili solze za svojimi najdražjimi. Želijo, da bi jih borci še večkrat obiskali in se z njimi pogovorili, saj je pri- srčna beseda od vsega najdraž- ja. Tako smo proslavili naš veli- ki dan, v spominih na tfžkp, vendar nadvse lepe in klavne partizanske dni. 2bA SIran 2 T ? N I K PTUJ. 12 .TT'•LT.T^ 1968 S konference sindikata zc industrijo POCLABLJATI SAnOUPRAULJAHJE m DELITEU PO DELU v nedeljo, 7. julija 1963, je bila v Narodnem domu v Ptuju usta- novna občinska konferenca sin- dikata industrije pri občinskem sindikalnem svetu Ptuj. Referat in razprava, v kateri so sodelovali številni delegati iz sindikalnih podružnic, je osvet- lila vsebino najaktualnejših pro- blemov v posameznih delovnih organizacijah v industriji naše občine. Na konferenci je bilo po- udarjeno, da moramo v indu- striji preiti na čim sodobnejši način industrijske proizvodnje in da je potrebno dosledno od- praviti vse ostanke obrtniške mi- selnosti načina proizvodnje v in- dustriji. Nenehno dviganje pro- duktivnosti in kvalitete proiz- vodov, zniževanje proizvodnih stroškov, čimboljše izkoriščanje obstoječih strojnih zmogljivosti, nenehno izpopolnjevanje tehnolo- škega proizvodnega procesa, boljše izkoriščanje delovnega časa, čim bolje organizirati orga- nizacijo dela in podobno, vse to so naloge, s katerimi se bodo mo- rale sindikalne podružnice res- neje spoprijeti v bodoče. Nada- lje je na konferenci bilo poudar- jeno, da je potrebno proizvodnjo hitreje prilagajati potrebam trga, zlasti v odnosu na zunanje tržišče. Na konferenci prisotni so pKJsvetili posebno pozornost problemom delovnih organizacij tekstilne industrije v občini in zavzeli stališče, da je potrebno vse sedanje obstoječe probleme nemudoma rešiti in dosledno od- straniti vse negativne pojave, j kar velja predvsem za tekstilno tovarno v Ptuju. Na konferenci je prišlo do iz- raza predvsem to, da bo občin- ski odbor sindikata za industrijo in rudarstvo v občini Ptuj, pred- vsem tisti organ, ki bo spremljal vsa gibanja v industriji, anali- ziral vse tekoče probleme in ki bo nudil konkretno pomoč sindi- kalnim podružnicam pri reševa- nju teh problemov. Skratka, v bodoče ne bo problema, o kate- rem ne bi sindikat za industrijo temeljito razpravljal in vložil svojega vpliva, da se obstoječi problemi dosledno in čim hitreje rešujejo. Pri reševanju proble- mov mora aktivno sodelovati članstvo sindikata. Glede prehoda na 42-urni de- lovni teden pa je bilo poudarje- no, da je za zmanjšani tedenski, delovni čas potrebno predhodno I izdelati v sleherni delovni orga^ j nizaciji temeljite analize in šele , ko bo računica pokazala pozi-1 tivne rezultate, se lahko izvrši prehod k zmanjšanemu delovne- mu času. To je proces, v katere- ga bo šla lahko tista delovna or- ganizacija, ki bo z izboljšanim tehnološkim postopkom skušala zmanjšati proizvodne stroške in dvigniti produktivnost. Na konferenci so obravnavali tudi naloge v zvezi z izdelavo statutov v delovnih organizaci- jah in je bilo zavzeto stališče, da je naloga delovnih organizacij, da se takoj lotijo dela, kajti čas, ki je na razpolago, je zelo kra- tek. Imenovati je treba komisi- je, ki naj pričnejo takoj s po- globljenim delom. Celotno član-} stvo sindikata naj aktivno sode- luje v razpravah o vsebini statu- tov in zavzame svoja stališča ter začrta enotno politiko sindikata glede vsebine tega izredno po- membnega dokumenta delovne- ga kolektiva. Posebno pozornost je konfe- renca posvetila nalogam na pod- ročju poglabljanja samouprav- ljanja in izpopolnjevanja siste-! ma delitve po delu. Po zaključ- kih konference bi se naj sindi- kalne podružnice resneje lotile reševanja nalog v proizvodnji, delitvi in samoupravljanju. Občinski odbor sindikata .bo moral napore usmerjati k temu, da bo vsestransko pomagal k boljšemu delu sindikalnih po- družnic in odborom sindikata v ekonomskih enotah. Na konferenci je bil izvoljen občinski odbor sindikata za in- dustrijo, v katerega so bili iz- voljeni: Simon Pešec iz TGA Kidričevo, Viktor Kelenc iz To- varne avtoopreme Ptuj, Zora Guštin Iz »Delte. Ptuj, Tone Pe- terSič iz Elektro Maribor-okoli- ca, obrat Ptuj, Zivadin Marko- vič iz Tovarne volnenih izdelkov Majšperk, Hilda Bertoncelj iz Tekstilne tovarne Ptuj, Anton Kosi iz TGA Kidričevo, Ciril Murko iz »Konusa«, Slovenske Konjice, obrat Ma.išperk, in Bo- gomir Veber iz Tiskarne Ptuj. Konferenca je izvolila tudi pod- komisijo za izdelavo statutov. Delo konference je po svpji vsebini zelo bogato, nakazane so bile mnoge smernice za bodoči delovni program občinskega od- bora sindikata ter sindikalnih podružnic. Sindikalne podružni- ce v industriji pa so s konferen- co dobile nov sindikalni organ, ki bo najtesneje povezan s član- stvom sindikata. FB Kontrola izdelkov v tovarni Avto-opreme Ptuj NAČRTNO ŠTIPENDIRANJE IN KADROVANJE STA OSNOVNA POGOJA ZA HITREJŠI RAZVOJ Vsestranski razvoj gospodar- stva narekuje nove, boljše so- dobne možnosti industrijske proizvodnje. Celotna proizvod- nja je tesno povezana s člove- kom-proizvajalcem, ki našo proizvodnjo upravlja, jo dopol- njuje in izpolnjuje. Nekoč se je preveč govorilo o sredstvih za proizvajanje, o zmogljivosti strojev in o njihovi vrednosti; na delovnega človeka, ki je pro- izvajalec, pa se je večkrat poza- bilo. V naši socialistični družbi je v ospredju naš delovni člo- vek, ki proizvodnjo upravlja, določa smer in širino proizvod- nje, jo razvija, izpopolnjuje in uvaja nove, boljše in sodobne proizvodne prijeme. Tako od-^ govorne naloge, ki se postavlja- jo predvsem ljudem, zaposlenim v gospodarstvu, bo mogoče re- šiti le z zadostnim številom spo- sobnih strokovnjakov in s pri-^ merno kadrovsko politiko. Pod- jetja, ustanove in zavodi si na zelo različen način pridobivajo strokovnjake. Štipendiranje so- di med investicije, ki jih je tre- ba kot vse ostale investicije pri- lagoditi potrebam gospodarske ali negospodarske dejavnosti v občini, okraju in v republiki. Štipendiranje je ena izmed os- novnih nalog podjetij, ustanov in zavodov, s katerim si zagoto- vimo primeren strokovni kader. Štipendiranje mora biti v skladu s perspektivnim razvojem pod- jetja. ^ Samo taka politika štipendira- nja bo dosegla'svoj namen. Pro- izvodnja' brez strokovnjakov je stara obrtniška miselnost, ki škodljivo vpliva na' nadaljnji razvoj gospodarstva. Nekatere delovne organizacije štipendira- jo sicer precej študentov na srednjih, višjih in visokih šolah, vendar bo glede perspektivne potrebe tudi to število strokov- njakov premajhno. 137 štipendistov 137 rednih in izrednih dijakov na srednjih šolah in študentov na višjih in visokih šolah štipen- dira občina Ormož. Od teh je na učiteljišču in na srednji šoli za telesno vzgojo 47 dijakov, 16 štu- dentov pa je na Višji pedagoški šoli. Največ študira ljudi iz go- spodarstva, vendar je to število študentov glede na pospešen razvoj industrije in kmetijstva v občini občutno premajhno. V občini je precej študentov in di- jakov, ki prejemajo štipendije izven občine, in tudi takih, ki študirajo na lastne stroške. Ce primerjamo potrebe po strokov- njakih v občini z zasedenimi mesti, dobimo porazno sliko, ki se bo s številom štipendistov v prihodnjem štiriletnem perspek- tivnem obdobju, kljub razširitvi industrije, mnogo izboljšala. Do- volj pa nam povedo tudi neka- tera podjetja, ki nimajo dovolj razumevanja za štipendiranje strokovnjakov kot npr. tovarna »Jože Kerenčič«, ki ima per- spektivo v proizvodnji plastič- nih mas. Na visoki kemični šoli imajo le enega štipendista, na srednji šoli pa nobenega, čeprav so podjetju nujno potrebni prav kemični tehniki za razvoj pro- zvodnje v tej smeri. Iz isindlkatov V torek, 9. julija 1963, se je sestal na prvo plenarno sejo ob- činski odbor sindikata industrije in rudarstva občine Ptuj, ki je bil na nedeljski občinski kon- ferenci izvoljen. Na seji so so- glasno izvolili za predsednika tovariša Simona Pešca iz Tovar- ne glinice in aluminija Kidriče- vo, poslanca zvezne skupščine — gospodarskega zbora. Za tajnika občinskega odbora pa je bila iz- voljena tovarišica Zora Guštin iz tovarne perila »Delta« Ptuj. V razpravi, ki se je razvila o bo- dočih nalogah, so predvsem ana- lizirali obstoječe probleme v in- dustrijskih delovnih organizaci- jah in opozorili na veliko odgo- vornost, ki čakajo občinski od- bor in sindikalne podružnice. >!■ V sredo, 10. julija 1963, sta se sestala na skupno sejo iniciativ- na odbora za pripravo občinskih konferenc sindikata uslužnostnih dejavnosti in sindikata kmetij- skih in živilskih delavcev. Ce- lotna razprava je bila osredoto- čena na proučevanje gradiva, ki naj bi bilo predloženo v razpra- vo na konferencah, ki bosta še v tem mesecu. V Mariboru danes zaseda ple- num okrajnega sindikalnega sve- ta Maribor. Osrednja razprava na plenumu je o nalogah sindi- katov mariborskega okraja gle- de izdelovanja statutov delovnih organizacij. Pričakujemo lahko, da bodo smernice in zaključki plenum.a pospešili proces izdela- ve statutov delovnih organizacij in spodbudno vplivali na mobi- lizacijo celotnega članstva sindi- katov na delo in oblikovanje vsebine statutov. 5;- Danes popoldne ob 17. uri bo predsedstvo občinskega sindikal- nega sveta Ptuj na svoji redni seji obravnavalo naloge v zvezi s pripravami gradiva za drugo redno zasedanje plenuma občin- skega sindikalnega sveta Ptuj, ki bo sklican še za ta mesec. Predsedstvo je mnenja, da bo plenum prvenstveno razpravljal o nalogah sindikatov ptujske ko- mune v bodočem obdobju, pred- vsem pri izdelavi statutov, na- daljnjem poglabljanju samo- upravljanja in delitve po delu, uresničevanju družbenih meril pri delitvi dohodka, o pripravah na 42-urni delovni teden in po- dobno. x- V ponedeljek, 15. julija 1963, se bodo v Ptuju sestali na delov- ni sestanek predsedniki, pod- predsedniki in tajniki občinskih sindikalnih svetov Varaždin- Cakovec in Ptuj z nalogo, da izdelajo podrobnejši delovni pro- gram sodelovanja med občinami na raznovrstnih področjih. Na (Nadaljevanje na 4 strani) Analiza sprejejnanja v član.stvo ZK kaže, da se osnovne organi- zacije pravilno usmerjajo vse bolj na sprejemanje mladih ljudi v ZK. Tako je od vseh sprejetih v ZK v letih 1980-61 bilo 38 od- stotkov starili do 25 let, leta 1962 že 48 odst., v prvem polletju le- tos pa kar 54 odst. članov starih do 25 let. S to politiko orienta- cije na sprejemanje mladih pro- izvajalcev in upravljalcev z Zve- zo komunistov morajo osnovne organizacije še dosledneje nada- ljevati. Potrebno je več zaupanja do mladih ljudi in razumevanja za njihove probleme. Mladim lju- dem je treba pomagati, jih vzga- jati in jim tudi odstopati odgo- vorna mesta. Ta pomoč in vzgo- ja bo najučinkovitejša, če se bo- do osnovne organizacije bolje poglabljale v probleme proizvod- nje, bolje analizirale probleme delavskega in družbenega uprav- ljanja, če jih bodo globje sezna- njale s problemi vodenja in upravljanja. Edino tako bodo mladi kadri lahko rasli, se raz- vijali in usposabljali. Za vse te naloge imajo naše organizacije ZKS dovolj politič- ne in strokovne usposobljenosti. Saj je od vseh dlanov ZK v ob- čini 14 odst. takih z visoko kva- lifikacijo ali z visoko in višjo strokovno izobrazbo, okrog 50 odstotkov je kvalificiranih ali s srednjo strokovno izobrazbo. Ra- zen tega je 13 odst. članov ZK absolviralo nižje politične šole ZK, da sindikalnih in drugih šol niti ne omenjamo. — Vse to nam daje zagotovilo, da je Zveza ko- munistov v naši občini sposobna usmerjati naš demokratični raz- voj sistema krepitve socialistič- nih družbenih odnosov — v duhu naše nove socialistične ustave. Potrebna bo le taka razporeditev sil, da bodo maksimalno izkori- ščene i>olitične in strokovne se>o- sobnosti slehernega komunista! F. F. Pred 20 leti Zavezniška letala nad Ptujem Dne 13. julija 1943 je Ptuj do- živel tudi svoj prvi bombni na- pad. Zavezniška letala so prile- tela od Dunajskega Novega me- sta, kjer so bombardirala indu- strijske objekte. V Ptuju je eno izmed letal odvrglo pet bomb, in v Strnišču, da bi poškodovalo temelje tovarne, ki jo je gradil okupator. Bombe so svoj cilj zgrešile in padle blizu Ravnega polja. Letala so odletela v dveh smereh v skupinah po 15 bomb- nikov. Oktobra so zavezniška letala znova preletela naše mesto, le- tela pa so zelo visoko in niso odvrgla bomb. Slišalo se je le njihovo brnenje, kajti dan je bil oblačen. Na koncu oktobra so odredili zatemnitev ob 20. uri. Zadnjikrat so leta 1943 prele- tela F^uj zavez, letala 2. novembra okoli 13. ure. Priletela so od Du- najskega Novega mesta in nada- ljevala pot na Hrvaško. Tudi to- krat niso odvrgla bomb. Pohorski partizani Po 30. septembru 1943 je spremljala patrulja štirih parti- zanov okoli 150 hrvaških begun- cev IZ Nemčije, zbranih na Po- horju, prek Haloz na Hrvaško. Patruljo je vodil partizan Gaš- per-Filipovič, pred vojno tr- govski pomočnik v Ptuju. Fili- povič je bil zelo hraber partizan, ki je pozneje padel obkoljen v pohorski koči, odkoder je stre- ljal na sovražnika do zadnjega strela. Z njim je bil tudi Franc Belšak-Tone, študent iz Mureti- nec na Ptujskem polju. Patrulja je razorožila pri Majšperku dva Nemca, nato pa odšla proti Gra- diščaku, kjer je imel Tonetov oče svoj vinograd. Partizani so prevzeli tu nekaj orožja in drugih potrebščin in sklicali na sesta- nek Stanka Murkoviča iz Mure- tinec, Miha Kolariča iz Zabje- ka, Antona Gola iz Gradišča in Marka Peklarja, ki je bil zapo- slen pri vodovodni upravi in je imel čolne za prevoz partizanov čez Dravo. Na sestanku se se do- menili, da bodo utrdili nove f>o- stojanke Osvobodilne fronte. Ptujčan Franta Komel pošlje v Ptu| aktiviste OF Na Pohorju je bil tedaj komi- sar Pohorskega bataljona Franta Komel iz Ptuja, ki je odšel k partizanom na Dolenjsko že leta 1941. Zaradi hrabrosti in sposob- nosti se je hitro povzpel na vo- dilne položaje v NOV. Pokrajin- ski komite KPS za Štajersko je sporočil Komelu, naj pošlje dva primerna partizana na politično delo v ptujski okraj. Izbral je študenta Franca Belšaka-Toneta iz Muretinec na Ptujskem podju in Milka Goloba-Jožka, študen- ta iz Zlatoličja. S Pohorja sta od- šla 27 oktobra 1943 in bila čez dober dan v Gradiščah v Halo- zah. Hitro sta poiskala Toneta Znidariča-Stefana in Cvetko Pra- protnik-Stefko ter se povezala s požrtvovalno aktivistko Božo, ki je pridobivala mladino in odra- sle v OF po Ptujskem polju in Halozah. Tone in Jožko sta kmalu našla dobre sodelavce OF, kakor je bila Gera Segula v Moškanjcih, ki je odšla leta 1944 kar s štiri- mi hčerkami k partizanom, Franca Belšaka-Simona, Toneto^ vega očeta. Draga Sobra, usluž- benca na pošti v Moškanjcih, Vinka Kralja in Mirka Gomilška v Gorišnici in druge. Drago So- ber je novembra priskrbel orga- nizaciji pisalni stfoj. Kmalu po Tonetovem in Jož- kovem prihodu so sklicali sestan- ke OF. Zbrali so se v hlevu Pet- ra Horvata v Muretincih. Na se- stanek je prišel tudi Tone Zni- darič-Stefan. Na sestanku so se pome-nili o ustanovitvi vaških odborov OF s tremi do petimi člani, ki jih ne smejo med seboj povezovati, zaradi varnosti čla- nov. Povezovala jih bosta le Jož- ko in Tone. 2e leta 1943 so se v vrstah OF zbrali mnogi zavedni Ptujčani in prebivalci Ptujskega polja in Ha- loz ter Dravskega polja in Slo- venskih goric. Nekaj zanesljivih postojank razsejanih po vsem okraju, so bile kakor mali pla- menčki, odkoder se je ogenj upo- ra razširil po letu 1944 skoro po vseh vaseh ptujskega okraja- Že- leti je, da bi tovariši, ki so tedaj utirali pot OF, napisali obširne spomine na dogodke pred 20. le- ti in jih poslali našemu listu v objavo. V. R. Šoferji za svoj praznik Združenje šoferjev in avto- mehanikov vSRS, podružnica v Ptuju, priredi v čast dneva šo- ferjev, 13. julija, razne prire- ditve. Prireditve bodo v nede- ljo, 14. julija, in sicer: ob 7. uri dopoldne bo v veli- ki dvorani komiteja slavnost- na seja Združenja .šoferjev in a v toni pb a ni kov; oh 8. uri bo na stadionu >Dra- ve« tekmovanje v nogometu in kegljanju z ekipama šoferjev Metalne. Maribor. Pridelovanje ajde Inž. Zoreč Egon Domovina ajde je centralna 'Azija. Pri nas se je že davno udomačila. Ajda ima zelo kratko vegetacijsko dobo. Zemlja, pose- jana z ajdo prinaša letno dve vrsti pridelkov (strniščni sadež). Seme ajde ima v sebi mnogo mo- ke in je odlična hrana za ljudi in živino. 100 kg ajde daje 60 kg nioke, 14 kg otrobov in 19 kg lu- skin. Moka sicer ni prikladna za kruh, je pa zelo dora za slaščice in žgance. Moka se daje tudi v svinjske klobase. V Rusiji se ajda veliko uporablja za izdelovanje špirita. Otrobi imajo veliko be- ljakovin in masti, so zelo pri- kladni za svinje. Ajdo lahko upo- rabljamo tudi za pridelovanje ze- lene krme, ki je zelo okusna. Dobro spravljena slama, če ni plesniva, se lahko poklada tudi živini. Paziti pa moramo, da se ne daje preveč ajdove slame, ker zapira. Ob cvetenju daje ajda odlično čebelno pašo. Ajda ne zahteva posebnih pogojev od zemlje in uspeva skoraj na vseh naših tleh. Kakor hitro so žita požeta in odstranjena, moramo zemljo srednje plitvo zorati, posejati u- metno gnojilo in takoj pobrana- ti, da ne nastanejo grude, ki se jih težko razbije. Pri tem se mo- ra izrabiti še ona vlaga, ki je ostala v zemlji, ker seme težko klije, če je zemlja preveč suha. Pri gnojenju moramo paziti na sledeče: Ce hočemo imeti obilen pridelek, mora imeti ajda dovolj hrane v zemlji. Rabi v prvi vrsti fosforrK) kislino, nekaj kalija in malo dušika. Ce je v zemlji preveč dušika, se ajda prebujno razvije in poleže, zato ajdi ne gnojimo s hlevskim gnojem, ki ji utegne bolj škodovati kakor koristiti. Za gnojenje ajde uporabljamo tedaj samo nekatera gnojila, od teh pride v poštev superfosfat, ki ima fosforno kislino, ki jo ajda najbolj izrabi. Superfosfat Irna namreč v vodi topljivo fosforno kislino, ki takoj učinkuje, kar daje superfosfatu veliko prednost pred drugimi umetnimi gnojili. Superfosfat vpi-va tudi na pri- delovanje zrna. Ajda pognojena s superfosvatom ima mnogo zrnja in daje odličen pridelek. Za ar je potrebno 105—200 kg superfosfa- ta, ki ima 16 "/o v vodi topljive kisline. Superfosfat posipavamo po brazdi, potem posejemo seme, nakar vse skupaj prcbranamo. Da se kolikor mogočo ohrani vlaga v zemlji, moramo njivo ta- koj, ko je spravljen prvi pride- lek, zorati in posejati, nakar jo prebranamo. Ce bi bila zemlja posebno suha, potem je potrebno valjanje, da se stisne, pri čemer pride vlaga iz spodnjih plasti lažje do semena. Globina setve naj bo 1—3 cm. Na oral vzame- mo 60—90 kg semena. Seme klije že po enem tednu, v treh tednih pa že začne cveteti. Doba cvete- nja je dolga. Dolga doba cvete- nja povzroča precej neenako- merno zorenje. Ne smemo čaka- ti, da bi vse seme dozorelo, ker bi se tako najboljše razgubilo. Zeti moramo ajdo tedaj, ko je dozorel večji del zrna, najboljše zgodaj zjutraj, ko je seme bolj sveže in ne izpade tako hitro. En dan pustimo ajdo v snopih, potem jo spravimo in pri tem pazimo, da se slama dobro po- suši, ker slama, ki jo napada plesen, ni za hrano živine. Kakor hitro je ajda dovolj su- ha jo omlatimo, očistimo in spra- vimo. Prve dni jo moramo pre- metati, da ne splesni. Ajda daje 400—600 kg zrnja in 700—1500 kg slame na 1 oral. PTUJ DNE 12 JULIJA 1963 TEDNIK Stran 3 SPOR NOGOMETAŠI »ALUMINIJA« PRED NAJVEČJIM USPEHOM Aluminij - Tržič 5:0 (3:0) Kvalifikacije za vstop v slo- vensko nogometno ligo Ob lepem sončnem vremenu se je T nedeljo 7. julija zbralo na stadionu Aluminija okrog 400 g-ledalcev, ki so pričakova- li zadnji letošnji derbv na do- mačem terenu. Ob 17. uri sta pritekli na igrišče pnd vodstvom sodnika ^^oreta iz Ljubljane naslednji ena jstorici: TR21C: Markič I, Stucin, Cu- stoič, Cebulj, Ivanovski, Kra- šovec. Markič II. Bohun, Tišler, Mežek in Pavček. ALUMINIJ: Kramherger. Mu- sič, Muršec, Gerečnik, Mesa- rič, Vodušek, Soršak, Todoro- vič, Kovač, Artenjaik in Špe- honja. Nogometaši Aluminija so za- čeli srečanje v značilnem na- padalnem slogu. Začetek je bil nervozen, vendar so domačini kljub vročini vložili ves trud, da bi dosegli vodstvo. Čeprav so bili streli v današnjem sre- čanju zelo nevarni, so bile v začetku vee žoge plen vratar- ja, ali pa so odletele mimo vrat. Napadi so se vrstili, toda obramba s srednjim krilcem Krašovcem je bila vedno do- volj spretna in odklanjala vse napade domačinov. Ze takoj v začetku je bilo opaziti, da je igra Tržiča defenzivna. Gostje so igrali z osmimi igralci v obrambi in s tremi v napadu. Tako so gostje želeli na vsak način doseči vsaj neodločen re- zultat. V 22. minuti je Aluminij pri- šel v vodstvo. Artenjak je z levega krila podal žogo v sre- dino do Špehonje, ta pa je brez oklevanja poslal žogo z glavo v mrežo. Ta go! je dal doma- činom poleta in v 38. minuti je Artenjak preigral obrambo go- stov in povišal na 2:0. Gledal- ci so bili zelo navdušeni nad igro svojega moštva. Nekaj se- kund pred koncem prvega pol- časa je srednji napadalec do- mačinov Kovač povišal rezultat na 3:0. V DRUGEM POLČASU ŠE BOLJE Napadalna vrsta domačinov z obrambo ie v druffem delu isre Napadalci Aluminija so na nedeljski tekmi proti ekipi Tržiča bi- li zelo spretni, saj so dosegli kar pet lepih zadetkov. Na sliki je oster strel Soršaka. Vratar je bil za trenutek prepočasen in Alu- minij je dosegel svoj peti gol. I zaigrala še bolje in brez veli- ! kih težav prihajala pred vrata nesigurnega vratarja gostov. V 9. minuti drugega polčasa jp Kovač dosegel že četrti gol. S tem golom je bila u^oda go«stov zapečatena. Gostje so popolno- ma popustili in domačini so z lahkoto prihajali pred gol, vendar niso znali izkoristiti vseh stoodstotnih priložnosti. Eno izmed priložnosti je izko- ristil Soršak in postavil konč- ni rezultat S to zmago si je Aluminij že skoraj zagotovil mesto v SCL, saj je težko, da bodo Tržičani mogli nadoknadili razliko pp; tih golov. Pri gostih si zasluži pohvalo le srednji krilec Kra- šovec, pri domačinih pa celot- no moštvo. Sodnik More je "vo- jo nalogo opravil zadovoljivo. Pa Strelstvo Na Dsn hoiTa, 4 juliia. ie hi- lo v Ljubljani tradicionalno tekmovanje ženskih ekip z MK puško s področja Slovenije. Sodelovala je tudi ekipa iz Ptuja v sestavu: Olga Kramber- 1 ger, Kristina Levanič, Ida Goj- I čič in Mira Vrbančič. Naše strel- ke so se zadovoljne vrnile z ljubljanskega strelišča, saj so med 21 ekipami osvojile 10. me- sto. Ekipa v celoti zasluži pri- znanje. Vse tekmovanje so na- streljale več kot 200 krogov (od 300 možnih). Najuspešnejša pa je bila Krambergerjeva, ki se je s 240 krogi uvrstila v prvo tret- jino najboljših posameznic. Njej in celotni ekipi čestitamo. V Kidričevem je istega dne v počastitev praznika organiziral tamkajšnji krajevni odbor 2B ekipni mnogoboj z zračno pu- ško. Vabilu se nista odzvali eki- pi JLA in Delte. ' Zmagala je domača ekipa s precejšnjo prednostjo in prejela lep prehodni pokal ZB. Sledile so ekipe: Železničar, TAP, Spuh- Ija in Turnišče (nepopolna eki- pa). Vse ekipe so bile obdarjene s cvetjem in prejele lepe spomin- ske plakete. KA Nešportna gesta rokome- tašev MTT-Mvarna v nedeljo zvečer je v Ptuju gostoval okrajni prvak MTT-Li- varna. »Drava«, kot moralni zma- govalec prvenstva je hotela do- kazati, da je boljša, zato se je takoj v začetku razvila hitra brezkompromisna igra. 2e v prvi minuti je Drava prek Ročaka prvič povedla. Po premoči igral- cev MTT-Livame, se je Drava sredi prvega polčasa osvobodila pritiska ter prešla v protinapad. Rezultat prvega polčasa je bil: 13:12 v korist »Drave.« V drugem delu igre je »Drava« !z naših mladinskih organizacij MLADINA PO VOLITVAH V ponedeljek, 8. julija 1963, se je sestal Občinski komite ZMS Ptuj. Na tej seji so se v glavnem obravnavala organiza- cijska in kadrovska vprašanja ter so bile sprejete smernice za nadaljnje delo. V uvodnih be- sedah sekretarja tov. Cebek Vinka, so bile nakazane po- manjkljivosti pri dosedanjem delu. Nekateri aktivi niso sto- rili vsega, kar bi lahko v pred- volilni in volilni aktivnosti, Uspeh ptujskih jadralcev Na enajstem državnem prven- stvu posameznikov v jadralnem letalstvu je ptujski tekmovalec Karel Korpar dosegel izreden uspeh. Drugi dan tekmovanja je v disciplini preleta na cilj s po- vratkom na relaciji Vršac-Zre- njanin-Vršac dosegel odlično drugo mesto. Za celo pot je po- rabil 3 ure, 59 minut in 20 se- kund. Zmagal pa je Zagrebčan Poje s časom 3:46,15, tretji pa je bil Beograjčan Stefanovič s ča- som 4:12,32. S tem uspehom je skromni športnik — letalec iz Ptuja, presenetil vse ljubitelje letalstva in posebei športnike v ptujski komuni. V Ptuju novo lovsko strelišče Na Dan borca 4. julija so v Ptuju pri Pinčevem mlinu otvo- rili novo lovsko strelišče, ki je največje v Sloveniji. Podobno strelišče imajo v Sloveniji sa- mo v Murski Soboti, vendar imajo tam le 2 bateriji za iz- streljevanje glinastih golobov, medtem ko ima ptujsko streli- šče 3 baterije. Otvoritvi so prisostvovali številni lovci, med drugimi tudi predsednik lovske zveze Slove- nije dr. Joža Benigar. Strelišče je namenjeno pred- vsem za vaje v streljanju na gibljive tarče in ima velik po- men pri razvoju turizma in lovstva v ptujski komuni. Naj- več zaslug za strelišče imata lovski družini »Ptuj« in >Jožej Lacko«, pomoč pa so nudile tu-1 di ostale lovske družine in ne- katera ptujska podjetja. Zaslu- ge imajo tudi lovci tov. Zorčič,! Rosenfeld in Almazi. I Takoj po otvoritvi so se po-1 merile v streljanju lovste eki- De. 1. maja, pa bo odslej vsako eto veliko strelsko tekmova- j nje. 1 kar se je predvsem opažalo pri informativni službi. Pri nadalj- njem delu bo moral Občinski komite ZMS posvečati več po- zornosti aktivom ZMS v delov- nih kolektivih, kjer je v zad- njem času opaziti manjšo ak- tivnost. Aktivi ZMS bodo v poletnih mesecih pripravljali letne se- stanke. Tako kot vsako leto, bodo tudi v tem letu v nekate- rih aktivih nastale precejšnje kadrovske spremembe, zaradi česar je potrebno, da že seda- mja vodstva razmišljajo o tem, Ikdo bo v novem delovnem ob- dobju vodil aktiv, saj je od vodstva mnogo odvisno delo ce- lotnega aktiva. Prav tako bodo v tem času pripravljali ostale stvari za letne konference, po- trebno pa bo izdelati programe izobraževanja za naslednjo do- bo intenzivnega dela v organi- zaciji ZMS. Pri pregledu predvolilne ak- •tivnosti mladine je posebna ko- misija določila štiri aktive, ki bodo za svojo aktivnost v tem času prejeli praktične nagrade — športne rekvizite. V tej ak- tivnosti so se najbolj izkaza- li aktivi ZMS Vitomarci, Mar- kovci, Podlehnik in Kungota. Zraven tega so se izkazali še mnogi drugi, predvsem vaški aktivi, ki so s svojim delom pripomogli, da so bile volitve dobro iizvršene. Pred kratkim sta se vrnila iz JLA tovariša MIJHIC Robert in LAH Avgust, ki sta že prej bi- la člana Občinsikega komiteja ZMS in sta bila na tej seji ponovno kooptirana v ta mla- di ns.ki forum. zaf V ponedeljek, 8. julija so ob- iskali Občinski komite ZMS Ptuj. predstavniki ( K ZM Ju- goslavije iz Beograda. S člani sekretariata Občin«;kega komi- teja ZKS Ptuj. so se zadržali v krajšem razgovoru. Predstavni- ke iz Beograda je spremljala tudi sekretarka OK ZMS Mari- bor tov. Marija MFDVED. Po razgovoru so se zanimali pred- vsem za kadrovska in finančna vprašanja ter bodoče delo Ob- činskega komiteja ZMS. V sredo, 3. julija 1963, so od- potovali s prvim jutranjim vla- kom na gradnjo avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti mla- dinci in mladinke iz ptujske ob- čine. To so prvi brigadirji iz naše občine, ki bodo v letoš- njem letu doprinesli s svojim delom k izgradnji zadnjega od- seka te velike magistrale. Ptujski brigadirji so se v Ma- riboru priključili , brigadirjem občin Varibor-Center in Len- dava. V nedeljo, 7. julija, je bilo v Desterniku prijateljsko nogo- metno srečanje med ekipo De- sternika, ki tekmuje v občin- ski nogometni ligi in študenti iz Desternika. Študenti so po- kazali boljše tehnično znšnje in zasluženo zmagali z rezul- tatom 7:2. Tekmo je dobro so- dil Rico. izvedla nekaj menjav. Igra j® postajala vedno hitrejša. V 11. minuti drugega polčasa je »Dra- va« vodila že s 17:13, nakar so igralci MTT-Livarna ob izklju- čitvi njihovega igralca demon- strativno zapustili igrišče. Okrog 400 gledalcev je bilo ogorčenih nad to nešpoirtno gesto Maribor- Knn le i^ii DioilDllifiiiisi? Mnogo razprav in razgovorov je bilo v zvezi s produktivnostjo dela. Kljub temu pa je bilo o produktivnosti v kmetijstvu ma- lo povedanega; največ razprav je bilo v zvezi s produktivnostjo v industriji in na ostalih področ- jih gospodarstva. Nekaj misli o produktivnosti v kmetijstvu: Zanima nas živo de- lo na enoto proizvoda, ali pa na 1 ha, prav zaradi tega, ker je za- vestno delo človeka vir ustvar- janja vrednosti in prav zaradi tega lahko govorimo samo o pro- duktivnosti človekovega dela, ne o produktivnosti strojev, kapita- la, surovin; o tej produktivnosti govorijo buržoazni teoretiki. Konkretno o delu na ha ali na enoto pridelka: za primer vze- mimo koruzo. Po podatkih skup- nosti znanstveno raziskovalnih u- stanov za agrarno ekonomiko je bilo dela na 1 ha koruze na druž- benih posestvih v letu 1960 od 172 do 824 ur. Pri živem delu so ogromne razlike. Vprašujemo se, čemu takšna razlika, kje so vzroki za tako visoko porabo človeškega dela. Na 1 ha koruze v ZDA (Illinois) je okrog 30 ur človekovega dela. Proizvodna o- rientacija prvih in drugih gospo- darstev najbolj vpliva na koli- čino porabljenega dela. Pri nas je še v večini slučajev ekstenziv- na orientacija. Kmetijske proiz- vodne programe dopolnjuje živi- noreja. Živalski proizvodnji slu- ži celo koruzna slama; manipu- lacija s koruznico povečuje šte- vilo človekovih delovnih ur na hektar. Od skupnega števila ur, porabljenih na 1 ha koruze od- pade približno 15®/o vseh.porab- ljenih ur na manipulacijo s ko- ruznico. Ce bi podorali koruznico, bi se število porabljenih ur ob- čutno zmanjšalo. Precej delov- nih ur odpade na spravilo pri- delka. Pri nas se mehanizacija za pospravljanje komaj uvaja. Ti našteti vzroki prav gotovo vpli- vajo na produktivnost. Zaradi izredne važnosti koruze za naše gospodarstvo, je nujna rešitev teh problemov. Novak Krono PROGRAM jugoslovanskih pionirsbih iger Smotri in cilji Jugoslovanskih i družbenih služb, transportna lavnic, kjer so za to možnosti in pionirskih iger v »Letu tehnične vzgoje mladih«: — razvijati in izboljšati vse- bino tehnične vzgoje v šolskem in izvenšolskem delu s pionirji in mladino; povečati možnosti za množično vključevanje pionir- jev v tehnično vzgojne dejav- nosti; — tehnično vzgojo povezati z življenjem otrok; akcija JPI naj bo usmerjena na spoznavanje proizvodnih sredstev in proizva- jalnih sil v komuni; — razvijati ustvarjalne spo- sobnosti otrok; — pouk tehnične vzgoje ne sme biti izoliran in sam sebi na- men, ampak ga je potrebno po- vezati z naravoslovnimi vedami (fizika, matematika, biologija, kemija) in družbenim življenjem v okolišu; — odpraviti primitivnost in obrtništvo tehnične vzgoje v šoli (racionalna uporaba časa in ma- teriala, funkcionalnost, uporaba in oblika izdelkov); — izboljšati materialno bazo tehnične vzgoje in povezovati v ta namen vse činitelje (gospo- darske organizacije, prosvetne delavce, tehnične strokovnjake, kvalificirane delavce in ostale); — povezati proizvodno delo ter ekonomsko, estetsko in teh- nično vzgojo (izdelovanje, upo- raba in oblika izdelkov); — vključiti v akcijo tudi osta- le dejavnosti (risanje, literarno udejstvovanje, opisi, orisi itd.); Koledarske etape JPI: I. etapa — do dneva mladosti 1963 (utrjevanje odborov, sesta- va programov, ugotavljanje sta- nja tehnične vzgoje); II. etapa — do tedna otroka 1963 (počitniška dejavnost in le- tovanja); III. etapa — do novega leta 1964 (novoletne prireditve); IV. etapa — do dneva mlado- sti 1964 (zaključne sekcije in pri- reditve). A. Vsebinsko področje: — razvijati tehnično miselnost otroka s spoznavanjem gospo- darske dejavnosti v komuni (kmetijska proizvodnja, naravna bogastva in njihovo i-^i^oriščanje, gradbena dejavnost, dejavnost sredstva, industrija, spoznava- nje poklicev tehnično-znanstve- ne smeri, glavni obrisi perspek- tivnega in urbanističnega načrta komune, ostale dejavnosti); spo- znavati zlasti gospodarske in tehnične dejavnosti v šolskem okolišu. Razvijati razne oblike tehnič- ne dejavnosti v šolskih delav- nicah, klubih mladih tehnikov, sekcijah, krožkih itd.; v ta na- men je potrebno organizirati: — poučne ekskurzije v pod- jetju in udeležbo na sejah or- ganov upravljanja; — predavanja strokovnjakov iz gospodarskih panog jn družbe- nih služb v šolah in klubih mla- dih tehnikov; — opazovalne pismene naloge s področja razvoja kraja in ko- mune (zajeti vse panoge); i — urejanje lastnih albumov ; (dokumentacija o akcijah in delu JPI na šoli, fotografije, spisi, kronika, podatki, grafikoni, ob- jave člankov in podobno); j — delo pionirjev in mladine v I proizvodnji; j — grafično prikazovanje funk- I cioniranja in proizvodnje posa- I meznih tovarn, obratov, delav- , KZ, trg. podjetij itd.); — formiranje raznih krožkov na šoli — modelarski, prometni, radioamaterski, fotoamaterski, biološki, matematični, zgodovin- ski prikaz zgod. razvoja posa- meznih tehničnih panog, zem- ljepisni (izkoriščanje naravnih sil, melioracijska dela. preobli- kovanje zemeljske površine, spoznav ije v^ olja itd.), lite- rarnega (spisi, opisi, spoznavanje I tiskarske tehnike, delo časopis- nih podjetij, RTV); — organizirati razstave teh- ničnih izdelkov. Za uresničevanje teh nalog pritegniti: ljudsko tehniko, AMD, aero-klub, radioamaterje, fotoamaterje, DIT, kemijski la- boratorij, gospodarske organiza- cije. B. Materialno področje: — izboljšati opremo obstoječih tehničnih delavnic in ustvariti I pogoje za ustanovitev novih de- pogoji; izboljšati splošno mate- rialno osnovo za uspešno izva- janje pouka tehnične vzgoje; — izdelati analizo stanja teh- nične vzgoje v občini; — zbirati finančna sredstva in material za tehnični pouk (pa- tronati, odpadno orodje in mate- rial) in organizirati servisno službo za nabavo in zbiranje od- padnega materiala; — usposobiti šolska zemljišča za delo sestajanja mladine; — šolski odbori naj namensko določijo sredstva za tehnično vzgojo. C. Kadrovsko področje: — poleg prosvetnih delavcev vključiti v akcijo JPI tudi osta- ; le, ki se ukvarjajo s to proble- matko oz. poklicno delajo v go- spodarsko-tehničnih panogah; — predlagati in doseči pri ko- , rnisiji za štipendije, da bo raz- pisala čim več štipendij za šola- nje kadra za tehnični pouk; — organizirati seminarje in tečaje za učitelje tehnične vzgo- je in sodelovati z zavodom za PPS v tej smeri; — pritegniti k sodelovanju še učitelje za fiziko, matematiko, kemijo, biologijo, zemljepis in zgodovino. Občinski odbor JPI Ptuj BILI SMO V GRAZL Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov SRS, podružni- ca v Ptuju, so že dalj časa že- leli obiskati eno izmed naših sosednjih držav. To željo jim je podružnica izpolnila letos in organizirala izlet v sosednjo Avstrijo — v Graz. Izlet je po- i družnica organizirala na Dan borca 4. julija. i Vsi udeleženci — bilo nas je 30, med njimi tudi nekaj žena — smo se zbrali ob 3. uri zju- traj na avtobusni postaji v Ptu- ju. Z avtobusom smo se odpe- ljali v Maribor, kjer je vodstvo izleta prevzelo turistično pod- jetje »Kompas«. Prijetna vož- nja in lepo vreme je dalo po- sebno vzdušje našemu potova- nju. Po polurnem postanku na I carini, smo nadaljevali vožnjo preti Grazu. Ker je bil v Av- striji delovni dan, smo med vožnjo srečali številne delavce, ki so hiteli na delo. Večinoma j so potovali z motornimi vozili in je bil promet zelo živahen. Na nas so napravile lep vtis številne bencinske črpalke. Med vožnjo, posebno ko smo se bli- žali Graz, nam je vodič po- kazal številne znamenite zna- čilnosti. Po prihodu v Graz smo si najprej ogledali Centralno pokopališče, kie stoji veliča- atraktivno reklamo: ^nanl vodo- met za kislo vodo in maketo treh src — simbol Rsdencev. Atraktivnost celotne prireditve bodo dopolnili še tako, da bodo poleg raznobarvnih reflektorjev v vodo in nad njo v bazenu plavale ; rože In eksotične vodne cvetlice. { Za to prireditev — slovensko turistično atrakcijo št. 1 v juliju, Je med domačimi, zlasti pa tu-1 jimi turisti že zdaj veliko zani-, manje. Vstopnice so že od včeraj { v prodaji v turističnih birojih v Slatini Radencih, Gornji Radgoni in Marski SobotL M. M. I sten spomenik žrtvam fašistič- nega nasilja. Na pokopališču je tudi spomenik našega rojaka Pucha, ki je v Grazu osnoval eno največjih tovarn motornih vozil. Pred spomenik žrtvam fa- venec in se spomnili žrtev, ki so v drugi svetovni vojni da- rovale življenja za našo svobo- do. Zal pa smo imeli občutek, da spomenik premalo vzdržu- jejo, saj so napisi zelo slabo- vidni. Ker smo bili vsi šoferji, smo posebej spremljali tudi mestni promet in je bilo za nas to do- živetje. katerega ne bi posebej poudarjal. Promet je v glav- nem urejen s semaforji, pa tu- di prometni miličniki imajo do- volj dela. predvsem na križi- ščih. Ob 9. uri dopoldne smo pri- speli pred tovarno Steyer-Puch v Tandorfu pri Grazu. le od daleč smo lahko opa- zili na strehi tovarne okrogel reklamni in zaščitni znak to- varne. Pred vhodom v tovarno nas je čakal vodič, ki nas je procesom tovarne. Posebno po- zornost je pri nas vzbudil te- renski avto. ki ima kabino iz plastične mase. V tovarni izde- lujejo tudi pri nas najpopular- nejše vozilo moped, ki ga izva- žajo največ v ZD.A. Po enoin- polurnem obisku v tovarni smo videli mnr>go poučnega in koristnega, posebno za nas šo- ferje. Nato smo se vrnili v Graz in si ogledali še mesto. Izlet je bil 7a nas velikega pomena, saj smo na njem spo- znali in videli mno^ro korist- nega in zanimivega, kar je bil tudi naš cilj. L. Pšajd Udeleženci izleta so si v Grazu ogledali tudi spomenik žrtvam fašističnega nasilja. šističnega nasilja smo položili | pozneje seznanil z delorn in »Radenska noč« Mariborski sejem in zdravilišče Slatina Radenci pripravljata v soboto In nedeljo (13. in 14. julija) v velikem plavalnem bazenu v Radencih atraktivno, doslej edin- stveno večerno modno revijo. »Manekenska« steza bo namreč postavljena čez osvetljeno vodno površino bazena. Na tej stezi bo- do prikazali dnevne, jutranje in večerne modele, kopalne modele pa kar v vodi Manek»ni bodo pri- kazali nad 100 modelov podjetij MTT Iz Maribora, Ve«ne iz Za- grreba, NIK Iz Zagreba. Modnih oblačil Iz Ljubljane, tovarne dež- nikov Iz Lendave in še 10 podje- tij iz naie države Poleg manekenske steze bosta nad vodo v objemu raznobarvnih luči še orkester in prostor za ma- nekene Razen tega bo zdravili- šče Slatina Radenci postavilo tudi stran 4 TEDNIK PTUJ, DNF 12. jrT TJA 1963 l7j sindikatov (Nadaljevanje z 2 strani) sestanku bodo izdelali podrob- nejši načrt za ustanovitev »Stal- ne konference občin Varaždin- Cskovec-Ptuj« in se dogovorili o sestavu odbora stalne konfe- rence. Nadalje se bodo na se- stanku sporazumeli o sestavu in imenovanju stalnega odbora »Tedna bratstva in prijatelj- stva«, v katerem bodo predstav- niki vseh treh občin. Odbor bo pripravljal program za vsako- letni »Teden bratstva in prija- teljstva«, med celotnim letom pa bo skrbel za razvijanje medse- bojnih stikov na kulturnem, umetniškem in športnem pod- ročju. Na sestanku se bodo tudi pogovorili o praznovanju dneva vstaje naroda Hrvatske in praz- novanju občinskega praznika ob- čine Ptuj. Dan je predlog, da bi »Svoboda« Ptuj gostovala v Va- raždinu in Cakovcu ob 27. juli- ju, »Svobode« iz bratskih občin pa ob 8. avgustu v Ptuju in na Borlu. V ponedeljek popoldne, 15. ju- lija 1963, ob 17. uri bo v dvorani ftbčinske skupščine v Ptuju po- svetovanje tajnikov sindikalnih podružnic kmetijstva, trgovine, gostinstva. obrti, komunalr-. I gradbeništva in prometa. Na po- ; svetovanju se bodo dogovorili o oblikah in metodah dela v sindi- kalnih podružnicah in o nalogah sindikalnih podružnic v zvezi 2 izdelavo statutov, 42-urnem de- lovnem tednu in ostalih vpraša- njih. V četrtek, 18. julija 1963, bo v dvorani občinske skupščine v Ptuju ob 18. uri ustanovna ob- činska konferenca občinskega odbora sindikata uslužnostnih dejavnosti. Na konferenci se bo- do zbrali vsi člani itvrSnih od- borov sindikalnih podružnic in predsedniki delavsjkih svetov in upravnih odborov Iz trgovine, gostinstva, obrti in komunale. Referat o bodočih nalogah sin- dikata bo podal predsednik ini- ciativnega odbora tovariš Rado Korošec. Na konferenci bode iz- volili občinski odbor sindikata in podkomisijo za izdelavo sta- tutov. FB Šolske klopi so zamenjali s stroji in pisalnimi mizami Po precej napornem šolskem delu si marsikateri dijak glo- oddahne, vesel, da je nje- iroro ratif«. Morali smo zapu- stiti na'šo hišo. Strpali so nas na kamione in nas odpeljali v meljske kasarne. V kasarni je bilo že veliko družin. Ves dan smo presedeli na soncu, na vro- čem cementu. Okrog štirih po- poldan so nam dali povelje: pOftiavite se v vrsto. Kolono ftilno preplašenih ljudi, različ- ne starosti, zavednih Sloven- cev je preganjal strašni faši- žem, sovražnik vsega, kar ni bilo nemškega. Dolga kolona ljudi se je počasi pomikala pro- ti železniški postaji. V vagone so nas spravljali kot živino. Vladala je velika zmeda. Otro- ci smo se prerivali do oken. da smo imeli pogled na prostor. Nemški T-ojak je dal znak. naj vlak odpelje. Veliko ljudi se je nabralo ob progi. Pogledi so bili žalostni. Vse povprek se je poslavljalo od svojih dragih vratov, sestra, mater, očetov, j otrok, prijateljev, sosedov in ! znancev. Ko se je vlak pričel i premikati, so ljudje pričeli glasno jokati in še glasneje govoriti: Nasvidenje! Kmalu se bomo zopet videli! Zmagali bomo! Vrnili se bomo! Izgnan- ci so začeli peti slovenske pes- mi. Srce se jim je trgalo od žalosti. Žalost so izlili v pesem o Bomovini. Jaz sem imela s seboj svojo punčko. Igračko sem močno stiskala k sebi, saj sem bila mala deklica, vsa pre- plašena. Vedela sem, da nas pe- jejo nekam daleč v tuje kra- je. stran od našega lepega do- ma. Poslavljala sem se od do- maČega dvorišča, od igrač in otrok, s katerimi sem se igrala. Gledala sem na zeleno Pohor- je in mislila na lepe ure, pre- živete v njem. Z brati smo ho- dili nabirat vse, kar je bilo užitnega od borovnic, gob, ko- stanjpT. malin do jagod in vse. s čimer se je dalo kuriti: ftOr- že, suhe veje. Doma »mo v«e to potrebovali. Prejšnji dan sem z brati bila v gozdu, na- birali smo borovnice. Nabrali smo jih veliko. Kljub vsej zmedi, ki je vladala v stano- vanju pred odhodom v izg^nan- stvo. mama ni pozabila vzeti s seboj za ^voje otroke kanglico, polno borovnic. Vlak je naglo vozil. Niemo se veliko ustavljali. Ustavil se je v Slavonski Požegi na Hr- vaškem, sledilo Je povelje, tiaj izstopimo. Utrujeiiii smo posedli po travi. Julijsko sonce je ne- usmiljeno žgalo po na«. Bili smo žejni in lačni. Cas obeda. »Mama, kaj bomo jedli?« je pet lačnih otrok vprašalo. »Kaj vam naj dam. otroci moji«, je dejala mama vsa solzna. Nič več nismo imeli hrane. Hlč kru- ha. Mama se je spomnila bo- rovnic. Takoj je sklenila, da da svojim otrokom zadnjo za- logo hrane, borovnice iz Pohor- skih gozdov. Na borovnice je s tresočo roko potresla nekaj zrnic sladkorja, ki ga je skrbna mama prinesla s seboj. Pet lač- nih je hlastno segalo po borov- nicah. Bile so sladke, nepopis- no dobre. To je bilo tiaše zad- nje kosilo prinešeno iz doma- čega kraja. Mama je ^amo gle- dala, kako smo jedli. Mislila je, kje je domače Agtijišče, in na hrano, ki je bila od nas da- leč stran. Bila je v strahu, kaj bo dala Svojim otrokom za ve- čerjo, drugi dan Za zajtrk, ko- silo in zopet večerjo. Še danes imam r ustih tisti okus po osladkanih boromicah, ki smo jih jedli leta 1941 na zelenih tratah v Sla-votiski Pb- žegi v izgnattsttTi. Takrat sem imela devet let. Še danes rada hodim nabirat b^rorniče, ker imam nanje tako lep in hkrati žalosten spomin. Otroci! Ko tiabirate borovni- ce v gozdovih, mislite na tiste otroke, ki so bili izdani s star- ši ali brez njih it naše lepe dr>movine in sio žalovali za slo- venskimi gozdovi in ža sladki- mi borovfiicami. Badi jih nabi- rajte in se sladkajte z njimi! Čutiti morate, da žitits t si^o- bodni 5>love,nifi. Z. A Tohšne so moje počitnice Ko sem izdelal četrti razred t odličnim uspehom, mi je očka žk nagrado obljubil, da se bom zato z njim in mamo peljal na letni dopust na Jadransko je, *;amo, da si moram za vož- njo sam prislužiti denar. Tega dOl^Mka. sem najbolj vesel, ker še nisem videl morja. Po od sem iskal prilike za kakšen za- služek. Cez nekaj dni sem že Zfedel, da bodo pri Toplakovih t- Most ju in pri Hergovih Ga- berniku trgali ribez. Ril sem t-esel, ker sem vedel, da jo tak zaslužek dober. Ko so me ne- kega dne o tem obvestili, srm rad šel v ribez. Nabiranje ri- beza je zelo počasno, ker je Ic- tfts zelo slab pridelek, razen tega se mora ribez trgati s pec- Iji vred. Pri tem nas je sonce zelo peklo, zato sem se zrinil pod ribezov grm in tako trgal. Dnevno sem ga nabral do 5 kg, kar je za letos precej. Pri tem delu sem zaslužil letos 1000 di- narjev, katere bOm potreboval za vožnjo v obe smeri. Tako pa so si zaslužili denar tudi še nekateri drugi otroci, npr. moj sošolec Matjašič Ivan. Novak Ivan in Kranjc Jože. Sedaj ko- maj čakam tisti dan. kO se bo- mo odpeljali prOti lepemu Ja- dranskemu morju, o katerem slišimo toliko lepih pesmic in pripovedk. Rezjak Vladimir iz Dragoviča pri Juršincih Z delom dijakov so zadovoljni Narprej sem po telefonu po- klical transportno podjetje Agrotransport. šef gospodar- sko-računskega sektorja tov. Lukman mi je prijazno pojas- nil delo njihovih praktikantov. Zanimala so me zlasti sledeča vprašanja: Koliko praktikantov ■e zaposlenih v podjetju? Na caterih delovnih mestih dela- jo? Kako so v podjetjih zado- voljni z njihovim delom? Kako jih bodo nagradili? »Za sedaj delata v našem podjetju dva praktikanta. Eden ie iz gimnazije, drugi pa iz ESŠ. Oba sta zaposlena v upra- vi podjetja, z njunim delom pa smo kar zadovoljni. Zani- mivo je, da se dijaki iz gimna- zije. ki dela še ne poznajo, z veliko večjim zanimanjem po- globijo v delo. Res pa je. da so dijaki iz ESš bolj uporab- Ijjt-i,^ ker so z delom že sezna- njeni in jim ni potrebno vsega razlagati. Vse praktikante bo- mo tudi nagradili. Višine na- grad še nismo določili. odlr>čala bo predvsem marljivost.« Na »Kombinatu« so mi pove- dali, da imajo deset praktikan- tov iz ESš, tri pa iz administra- tivne. Ti praktikanti delajo v upravi. V raznih ekonomskih enotah izven uprave, na kme- tijskih posestvih pa so še di- jaki iž srednje kmetijske šole iZ Maribora. O njihovem delu mi v upra-ti niso mogli pove- dati podrobnosti, ker jih spre- jemajo posamezne ekonomske enote popolnoma samostojno. Z delom dijakov so zadovoljni, nekateri dijaki so pri delu zelo marljivi. Nagradili jih bodo de- de na njihovo marljivost. Pri trgovskem podjetju s-Pa- nonija« me je direktor tov. Janko Vogrinec prijazno spre- jel in mi razložil delo, ki ga opravljajo njihovi praktikanti: »V juliju imamo v upravi šti- ri praktikante iz ESŠ. enega iz administrativne in enega iz gimnazije. Delajo v upravi, računovodstvu in blagovno- finančnem oddelku. Četudi de- lajo stalno na enem delovnem mestu, je njihovo delo pestro. Ker vodijo vsi dijaki Svoj de- lovnik, jih stalno kontroliramo in jim pomagamo pri tem delu njihovega šolanja. Z delom vseh praktikantov smo zadovoljni, zlasti z gimnazijcem, ki je po- kazal veliko prizadevnost, pa tudi spretnost, čeprav o po- drobnostih dela ni bil sezna- njen. Dekleta iz E>š že mnogo vedo in so tudi zelo pridna. Vse praktikante bomo primerno nagradili.« Ii^t^ariš Vogrinec je poklical tudi praktikantko. dijakinjo ESš iz Ptuja Marijo Kozel, ki mi je povedala, kako se počuti na delu. Na praksi pri trgov- skem podjetju »Panonija« je že drugo leto. delo ji je zelo všeč. sodel«A-ke so zelo prijazne, ji pcmagajo. kljub temu pa ji je v šoli bolj všeč, češ da je bolj veselo, bolj pestro. V TAP scimo štipendisti v največjem ptujskem indu- strijskem podjetju so na praksi samo štipendisti tovarne, fo- variš Zabavnik je v zvezi s tem povedal, da oni sicer sprejmejo tudi druge dijake, vendar jih ne morejo plačati. Sedaj je na praksi v tovarni Avtoopreme Ptuj pet dijakov STŠ iz Mari- bora in trije iz VTŠ iz Ljub- ljane. Da bi spoznali ves pro- re.'- proizvodnje, delajo vsi naj- prej v operativi, nato v tehno- loškem oddelku, v konstrukciji orrKjjfl in priprav ter v raz- vojnem sektorju. Njihovo delo jt"! zadovoljivo, četudi ni odno delo. Poleg praktikantov iz srednje tekstilne šole sta dva tudi iž otsnovne šole. Od teh prakti- kantov je le eden štipendist. Deiajo v vseh obratih, da bi se spoznali z vsemi panogami proizvodnje, se v obratih me- njavajo. Medtem ko riižji let- niki v glavnem pomagajo, višji letniki delajo ob strojih popol- noma samostojno. Z njihovim del'>m so zelo zadovoljni. Stal- no pregledujejo njihove delo- vodnike. Uprava jih želi sezna- niti tudi z delavskim samo- upravljanjem in z organizacijo proizvodnje, da bi s prakse od- nesli čimveč potrebnega zna- nja. Obratovodje bodo njihovo delo ocenili, od te ocene pa bo odvisna tudi nagrada. Pogovoril sem se tudi s prak- tikanti samimi. Henrik Glaz, Vladimir Pučko in Dušan Ša- franko so se v praktično pro- izvodno delo zelo vključili in jim je v tovarni bolj všeČ kot pa v šoli. medtem ko je J6žica Erus izjavila, da ji je v šoli bolj všeč, da pa le delo v pro- izvodnji zanimivo in da je pri- jetna sprememba. ^ Popeljal sem vas med dijake, ki opravljajo svojo počitniško prakso. Kot v naštetih podjet- jih tako je tudi drugod. Z di- jaki so skoraj povsod Zadovolj- ni, povsod jih na delo radi sprejmejo. Dijaki njihovo za- upanje tudi opravičijo, delajo z veseljem in sO Ca stojem de- lovnem mestu zadovoljni, oč. l udi v bankah so sprejeli dijake na počitniško prakso. Narodna banka je že spomladi sprejela večje število učencev iz osnovne šole Upokojenci na izletu v Varaždinskih toplicah Devetintrideset članov podruž- nice DU v Ptuju, je bil<) 6. t. m. na izletu v Varaždinskih topli- cah. Tam so se kopali in zaba- vali. Poleg tega so si -člani po družnice DU ogledali še Varaždin in znamenito pokopališče. Vsi člani so bili s potovanjem in iž- letom zelo zadovoljni in $i želi- jo skorajšnjega izleta. Mitja VOJnjak Naša veliba matura (odlomki iz knjige) V sobi so še vedno molčali. Šele ko so začuli, da so se za- prla vrata v hodniku, je Marko pridušeno iztisnil skozi zobe: »Prokleto, zdaj so nas udarili t srce. čeprav smo ga dobro Sfkrivali.« »Nekdo nas je izdal.« je do- dal Majhen. Gornik pa je vpra- šujoče pogledal proti vratom »On?« Nihče ni hotel odgovoriti na M ^rašanje. Vsi trije so mol- čali in čakali, kdo bo prvi glas- n<> izrekel obsodbo. Za sum. ki »e je hkratu rodil v vseh treh. niso imeli nobenih dokazov. Sum fe je rodil iz čudnega. 7ado- voljnega nasmeha na Kokohv ▼«m licu, 17 tanke sence vese- lja v njegovem hrapavem gla- su, iz rdečice na njesTovem iSbrazu. iz globoko sklonjene glave, iz tijpgovega nomirncgra pogleda in nerazumljive vne- mo. Toda zelo težko bi bilo iz- govoriti ono, kar so v sebi ču- tili vsi trije. Nihče ni hotel pr- vi obsoditi, molčali so dalje. »Tovariši, v srce, prav v sr-1 ce so nas udarili,r je šepnil na- to Marko. Rori.s je dvignil gla- vo in pripomnil: »Onega pa ne bom pravil da- lje. o naših uspehih. Vesta, zdi se mi. da bi bilo to bolj obuja- nje spominov.« Peter Gornik je še tiho. res- no dodal: ■>^7, njim pa imejte v bodr>če samo toliko kot z vsemi drugi mi. Mislim, da bo tako b<%lje.« Po zvonenju se življenje v šoli ni mnogo spremenilo. Vsak- do je nadaljeval svoje po«1e hitreje pa tiš<» se je t«» tr. i dogajalo. I.ebpn je z odseka- nimi gibi zabadal svoje pero v zvezek in presajal poslednje ikse in ipsilAne. Šireč je -na- slonil glavo na desno roko in hitel, da si zabije t glavo še nekaj kot žebelj trdih latin- skih besed. Za pečjo je Jančar iztegnil svoj vrat kot petelin, ki se pripravlja, da zapdje. fu- di Šedej je govoril hitreje: »Topovi... strojniče... tan- ki... bunkerji...«, k6t da be- sede res siplje iz kakšne težke strojnice. K vratom so sedmošolci po- stavili stražarja, da jih ob^e*ti. ko zagleda prdskoči kot dirji knzel — vodnik, irt se tako fe«i «p ob pravem času na stoie me- sto. Ta skok bo f)č>vedal vsem ftOšAlčem, da se morajo razbe- žati. kot jata vrabcev. Stražar je pazil, pa zapazil, da nekdo prihaja. Hotel je planiti k svo- ji klopi in pOvZročiti alarm, pa se je potem pomiril. Ni še bilo proresr je stopil na oder, dal Žrtamenje, da dijaki lahko se- dejo. pa še sam sedel na svoj stol. Odprl je razrednico. dol- go nekaj pi«a]. nato pa pre- irledal vsa opravičila. Kovaču ni rekel nič<»tar. od Kropfa in Kregarja pa je zahteval zdrav- niška Spričevala. Nič več ni ho- tel verjeti, da res vsak t-^-den en k rat obolita in ne moreta pri- ti v šolo. K''« ip kon-"«] razrerlniClšP pf> šle, je vzel beležničo in pri- čel iskati žrtev, ki bi jo prvo vprašal. Pa se je premislil, od- prl zgodovinsko knjigo, nekaj bral v njej. nato pa vstal in pričel hoditi po razredu. »No, dobro, hotel sem spra- ševati, pa sem se premislil. Bo- mo rajši jemali naprej.« Vsi so vedeli, da Kozel ni Znanstvenik. S svojimi slikovi- timi besedami je samo pripo- vedoval to. kar je moral naj- prej prebrati v šolski knjigi. Temu je dodajal razno podrob- nosti. zgodovinske anekdote in razne izreke velikih osvajal- cev.^ kar si jo vse sam sproti izmišljal. Co hi no imel tako bujno dornišljijo, bi le težko napolnil vso uro s pripovedo- vanjem. In potom, po koncu uro ne bi mogel napisati v razred- nico prijetnega, tako pomomb- m^ga stavka: »Prva ura — zgodovina — razlaganje nove snovi.« Sodmošolci so vedeli, kako razlaga profesor Kozel, pa se- niso 7ato prav nič razburjali. P.ilif np /na. oa na^iso-lfij pri miru pušča. Slabše, mnogo slabše bi bilo, če bi vsako uro samo spraševal. Rili so prepri- čani. da stvari ni mogoče «pre- meniti, vsaj na bolje ne. Mol- čali so in opravljali vsak svoj posel. I.o kdo bi poslušal Kozla. Roris Majhen se jp začudeno oziral proti Marku. Videl ira je dan prej. ko se je po hudi bo- lezni probndil iz nezavesti. Ni mogel razumeti, zakaj jp pri- jatelj tako hitro prišel v iolo. Iz zvpzka jp iztrgal listič in nanj napisal nekaj bpsed. Pre- eanil ga jo. spretno vrgel pro- ko prpsledka mod klr>pnii Mla- karjevi in zašppptal: 'Daj naprpj. Kovaču!? Mlakarjeva jp dala pisemče Sircu. Še nekaj rok je moraJ prepotovati ta listek, za tpm jp spet preletel preko drusrega presledka irt padpl na Kropfovo klnp. Kovač jp vz<^] pispmrp irt ga prpvidno razvil. Pogledal je najprpj podpis, potem pa pre- čita! vsp: Zakaj si prišel v šolo, ko še nisi zdrav. PaIozpd so ti bo spet vrnila. (Dalje pnhudnjič) PTf.T m JULIJA If^C' TEDNIK stran 5 »DAČOct ODHAJA v Ptuju prav gotovo ni šport- nika in srednješolca, ki ne bi poznal Rudija Ročaka. Prijatelji ga imenujejo »Dačo«. »Dačo- je letos maturiral na ptujski gimnaziji z odličnim uspehom. Zato je povsem ne- upravičeno, ko nekateri govore, da športnik ne more biti dober dijak. Da je lahko oboje, je do- kazal »Dačo«. Poleg odličnega uspeha v šoli je tudi odličen športnik in ima še nešteto dru- gih funkcij. Dokazal je, da se s požrtvovalno in dobro voljo vse doseže. Škoda je le, da imamo takih »Dačotov« zelo malo. Zal pa bo letos kapetan roko- metne ekipe Drave zapustil svo- je klubske barve in odšel v Za- greb na študij atomske fizike. Rokometaši bodo z njegovim od- hodom izgubili vzornega šport- nika in težko nadomestljivega kapetana moštva. Ptujski športniki, posebno ro- kometaši »Drave«, mu ob odho- du v Zagreb želijo mnogo uspe- hov. v življenju in pri študiju. Pretekli petek so morali ptujski gasilci stopiti v akcijo. Na kme- tijskem gospodarstvu v Kidriče- vem je prišlo do samovžiga vlaž- nega vskladiščenega sena. Vskla- diščeno je bilo 25 ton sena v vrednosti 5 milijonov dinarjev. Požrtvovalnim gasilcem iz Ptu- ja in Kidričevega je uspelo rešiti po 48-urnem gašenju veliko ma- terialno škodo. Nastalo škodo so . ocenili na 350.000 din. Rpkometaši so dosegli svoj naj- večji uspeh, ko so se kvalifici- rali v slovensko vzhodno consko ligo. To je uspeh požrtvovalnosti in tovariških odnosov vseh igral- cev in trenerja. Ekipa, ki je do- segla ta uspeh z leve na desno: trener Turudič, Ročak, Sulek, Perger, Hojker, Rakuš, Strašek, gumandl, čepijo: Stalcer, Kuhar, Žlender. Posnetki D. Sulek Veliko število Ptujčanov in okoliških prebivalcev je prisostvovalo nedeljski tomboli, ki jo je or- ganiziral FGD-Leskovec v Ptuju V Ptuju je gostoval cirkus Grand. Pred cirkuškim šotorskim platnom je bilo vedno vse polno Ptujčanov, zlasti mladine. Mla- dina je postajala na Cučkovi cesti zaradi plošč, ki so jih pri cir- kusu pridno vrteli. V kopališču na gradu Borlu je v edno polno kopalcev, ki so v hladni vodi prijetno osvežijo. Tudi v Ptuju bi bilo potrebno začeti j z deli, ki bi Ptujčanom omogočila prijetnejše kopanje, kot je se- daj v Mestnem kopališč^u. K.AZPIS 1 rgovsko pofljetje Panonija« Ptu.j .spre j m e 3 SKLADIŠČNE D2LAVCE stalno zapo>litev. OPROSTIL JE Delavec: .Oprostite, tovariš ■ direktor, že še^t mesecev nisem -■lobil plače!- j Direktor: »Oproščam!« I »DRAVA« DESETI ČLAN ŠTAJERSKE LIGE Po nekaj letih je rokometašem ptujske Drave uspelo ponovno prodreti v višji razred. V četr- tek, 4. julija, je ekipa Drave igrala v Murski Soboti kvalifika- cijsko tekmo za vstop v štajer- sko ligo z drugoplasirano ekipo pomurske lige Partizanom iz Kroga. Ker ekipe Kovinarja iz Stor iz neznanih vzrokov ni bilo, je bila tekma odigrana le med Dravo in Partizanom. | Zmagala je ekipa Drave z rezultatom 21:8 (9:2( Zanimivosti Ptičji rekorderji Med ptiči so nekateri, ki jih lahko štejemo med prave šport- ne rekorderje. Vemo, da so ne- kateri ptiči Izredno hitri, pa tudi vzdržljivi. Golob pismonoša lah- ko doseže hitrost do 100 km na uro, preleti pa lahko tudi razda- ljo do 5000 km brez posebnega počitka. Divja go« je ptičji »kozmo- navt«; piloti sodobnih letal jo srečajo celo na višini 9000 me- trov, kjer se človek brez dihal- nih naprav ne more več zadrže- vati. Aktiven športnik je tudi noj. Znane so nojeve dirke, ki jih pri- rejajo ponekod v Afriki. Noj lahko doseže celo večjo hitrost kot najboljši dirkalni konj. Delfini Imajo visoko razvito duševnost Mnogokrat so ljudje pripove- dovali zgodbe o dobrosrčnih del- finih, ki so reševali brodolomce in ki so se dali udomačiti. Te zgodbe je večina ljudi smatrala za neresnične, za človeško fan- tazijo. Raziskovanja in prouče- vanja delfinov so pokazala, da je delfin ena od najinteligentnej- ših živali. Preiskave delfinovih možganov so pokazale, da imajo delfini kvantitativno in kvalita- tivno. zelo razvite možgane. Iz- kazalo se je, da je duševnost ze- lo visoka. Duševno življenje del- finov je bilo dolgo časa nepozna- no, ker živita človek in delfin v tako različnih življenjskih okoli- ših. Ko so pred 20 leti zgradili na Floridi v ZDA bazene, v ka- terih so začeli gojiti m prouče- vati delfine, so ugotovili, da se dajo delfini hitro udomačiti in da se hitro nauče raznih spret- nosti. Zelo radi se igrajo in so »glasbeno nadarjeni«: radi poslu- šajo glasbo in glasove. Kako delujejo elektronsk{i računala v času, ko je potrebno vse opraviti zelo hitro, vendar tudi natančno, ko človek prodira v vesolje, se vedno bolj uveljav- ljajo razni polavtomati in avto- mati. En sam človek ni več spo- soben, da bi opravil zahtevne na- loge, ki jih postavlja predenj znanost in tehnika, zato si je človek ustvaril razna pomagala. V znanosti so izredno važni ra- čunski stroji, ki opravijo v nekaj urah račune, za katere bi človek potreboval celo življenje. Imamo ročna, električna in elektronska računala. Princip delovanja je skoraj pri vseh enak. Stroji pre- vedejo vse računske operacije v binarni ali dvojiški sistem, to je sistem, kjer je osnova število 2. V tem sistemu nastopata le dva •znaka: O in 1, zato je zelo pri- praven. Pretvorbe iz desetiškega sistela v dvojiškega in nazaj opravlja računski stroj sam. Pri računalih, ki jih upravljamo z elektriko, lahko z vključevanjem in prekinjanjem električnega to- ka naznačimo oba signala: O in 1. Stroj lahko nato opravi zahteva- no računsko operacijo, rezultat pa sporoči raziskovalcu. Nekaj presežkov iz knjižnega sveta Najstarejša znana knjiga je okrog 5300 let star snopič papi- rusov. ki so ga našli v grobnici nekega egipčanskega faraona, hranijo pa ga v francoski narod- ni knjižnici v Parizu. Največjo knjigo hranijo na Dunaju. To je atomski atlas, njegov« dimenzije pa so 90 x 190 centimetrov. Nasprotje tej »velikanki« so natisnili v Padovi. Stranice te miniaturke so 6 x 10 milimetrov. Najtežjo knjigo imajo Grki. »Zgodfyvina Perge«, grškega oto- ka v Egeju, tehta 448 kg. Najobsežnejšo knjigo imajo na Kitajskem- Njihov stari besednjak s 853.456 stranmi še ni prekosila nobena druga knjiga na svetu. Mikroigla za injekcije V Angliji so izdelali in pri- čeli s prodajo injekcijskih igel, katerih zunanji premer meri 0,018^ milimetra, kar je pri- bližno ena četrtina debeline človekovega lasu na glavi. To iglo uporabljajo za umetno oiplojeva/nje čebel in za poizku- se, s katerimi raziskujejo bio- loške procese ob raznih trop- s.kih boileznih. Poizkus sovjetskih znanstvenikov v Sovjetski zvezi je v okoli- ci mesta Hmeljnika r mineral- ni vodi mnogo kobalta, urana, joda in broma, taiko da je roda precej radioaktivna. Sovjetski znanstveniki so izvedli zainimiv poizkus: t tej radioaktimi vo- di so namakali 25 minut «eme- na koruze, fižola, sladkorne pe- se in še nekaterih drugih kul-t turnih rastlin. Opazili so, da se je s-posab- nost kaljenja pri teh semenih povečala za 11 Vo, ras'tline so dozorevale 10 do 12 dni prei, kot tiste, ki jih niso namakali v radioaktivni raztopini, so pa imele drugače popolnoma iste pogoje, za rast. Plodovi namo- čenih rasitlin so bili za 40— 90 "/o obilnejši, pridelek pa je bil mnogo večji. Za kmetijstvo je najvažnejše to, da s« mno- žina radioaktivnosti v teh plo- dovih ni povečala in je ostala v mejah, ki niso škodljive za človeški organizem. Obsojeni menihi Pred letom dni je veliko p