Didakta september 2014 49 Šolska praksa
PRAKTIČEN PRIKAZ MED PREDMETNEGA POVEZOVANJA V 2. RAZREDU  
/ Simona Podobnik / OŠ Škofja Loka – Mesto
Povprečen učitelj
 govori …
dober učitelj
 razlaga …
izvrsten učitelj
 pojasnjuje …
velik učitelj
 navdihuje …
PoVzETEK
Veliko učiteljev si želi, da bi učenci radi hodili v šolo, v šolo pa bodo radi hodili le, če bo v šoli več učenja kot 
poučevanja. Trudim se, da učencem pouk organiziram tako, da so pri delu samostojni in aktivni. Spodbujam 
jih, da razmišljajo s svojo glavo, hkrati pa jih navajam na sodelovanje v skupini. Spodbujam jih, da si pomagajo 
med seboj, kajti le tako so lahko močnejši. Zavedam se, da mora biti učenec navdušen nad šolo in pripravljen, 
da gre domov in reče: Danes sem se v šoli naučil nekaj pomembnega.
UVoD
Na začetku šolskega leta sem zasledila 
zgornji verz, ki mi je bil vodilo za delo 
v tem šolskem letu. Trudila sem se, da 
smo vse, kar smo delali z učenci, delali 
zato, da bi izpolnili ali zadovoljili željo, 
da bi se naučili kar največ uporabnih 
stvari, da bi uspešno uporabljali kori-
stne spretnosti, ali da bi sodelovali v 
ustvarjalnih in zanimivih dejavnostih.
Po besedah dr. Williama Glasserja v 
dobri šoli ustvarjajo toplo in spodbu-
dno delovno okolje učitelji in drugi. 
Potruditi se moramo, da bo delo kako-
vostno in uporabno, da bo temeljilo na 
spretnostih in ne na podatkih. Učitelj 
ima nalogo, da učenca uči spretno-
sti. Spretnosti, kot so branje, pisanje, 
uporabna matematika, reševanje 
problemov in komuniciranje, vedno 
izboljšajo kakovost našega življenja. V 
današnji družbi je branje pomembno. 
Edini način, da učenec branje res vzlju-
bi, je ta, da bere privlačne in uporabne 
stvari. Tudi pisanje je pomembno in 
vpliva na učenčeve bralne sposobnosti. 
Pri svojem delu sem se trudila, da sem 
učence spodbujala, naj veliko pišejo. 
Ena od spretnosti je tudi reševanje pro-
blemov. Učenci morajo vedeti, kako 
naj postopke in podatke uporabijo kot 
orodja. Komuniciranje je tudi ena od 
zelo pomembnih spretnosti, ki jo sesta-
vljata govorjenje in poslušanje. Ves čas 
se uporablja pri reševanju problemov, 
sodelovanju, postavljanju ciljev in na 
drugih področjih. Uporabno učenje 
motivira že samo po sebi. Velik del 
tega je odvisen od učiteljeve pripravlje-
nosti slediti takšnemu načinu dela. Na 
koncu bi moral biti učenec navdušen 
nad šolo in pripravljen, da gre domov 
in reče: Danes sem se v šoli naučil nekaj 
pomembnega.
PRAKTIČNO DELO
V letošnjem šolskem letu sem pouk po-
gosto načrtovala tako, da so bile ure 
medpredmetno povezane med seboj 
celo dopoldne. Učenci so bili razdeljeni 
v skupine, ki so čez celo dopoldne ostale 
enake, vendar so vsako uro opravljali 
drugo nalogo. V samo delo sem vnašala 
tudi sodelovalno učenje. Rada bi vam 
predstavila praktično delo enega ta-
kšnega dopoldneva z učenci 2. razreda.
Tematski sklop: Pomlad
Tema: Zgodba: Mesto cvetja - utrjevanje z med predmetnim povezovanjem
Cilji:
- učenci razvijajo socialne stike,
- urijo se v branju in pisanju,
- samostojno nadaljujejo zgodbo,
- seštevajo in odštevajo v množici naravnih števil do 20,
- doživeto, igrivo in izvirno narišejo svojo predstavo mesta cvetja,
- po predstavljenih postopkih posejejo semena,
- na preprost način ustvarijo dnevnik opazovanja.
Učne oblike Učne metode Učni pripomočki in učna sredstva
- frontalna
- individualna
- skupinska
- tandem
- razlaga – metoda pisnih izdelkov
- razgovor – demonstracija
- delo z besedilom – metoda urejanja gradiv
- metoda branja – eksperimentalna
- metoda izkušenjskega učenja
Didaktične igre za delo po 
postajah, učni list za nadaljevanje 
zgodbe, pripomočki za sajenje 
(lonček, zemlja, seme, voda), mali 
prenosni računalniki

50 Didakta september 2014 Šolska praksa
Motivacija:
Učenci sedijo za mizo na stolih. Ob 
predvajani glasbi začnem s pobira-
njem otrok. Otroka, ki se ga dotaknem 
in ga pobožam, priključim v kolono. 
Na takšen način poberem vse otroke.
Učencem zastavim vprašanje: Kaj bi bil, 
če bi bil rastlina? Razmišljajo in svoje 
razmišljanje glasno povedo, ko v roko 
dobijo cvetlico.
Ob mirni glasbi pripovedujem del be-
sedila iz knjige Eveline Hasler: Mesto 
cvetja.
Glavni del:
Podam navodila za delo. Učenci bodo 
delali v skupini. Natančno poslušajo 
navodila za delo. Predmeti se med seboj 
prepletajo. Skupine se vsako uro zame-
njajo, tako da na vrsto pridejo vsi učenci, 
da opravijo vse naloge.
DElo V SKUPINI
Rumena skupina: Mesto cvetja (SLJ)
Dobi učni list, na katerem je zapisan 
samo del zgodbe. Zgodbo še enkrat 
preberejo. S pomočjo sodelovalnega 
učenja vsak učenec na svoj list zapiše 
nadaljevanje zgodbe.
Rdeči skupini: Utrjevanje seštevanja in 
odštevanja do 20 (MAT)
Na mizi imajo pripravljene didaktične 
igre. Izberejo igro in začnejo z reše-
vanjem nalog. Samostojno ugotovijo 
postopek reševanja, med seboj si po-
magajo. Rešitev preverijo.
Spodbudim jih, da opravijo čim več raz-
ličnih matematičnih nalog.
(Če so hitri, pripravijo matematični 
zvezek, vanj prepišejo račune in jih 
izračunajo.)
Modra skupina: Slikanje v programu 
slikar (LVZ)
Pred seboj imajo male prenosne raču-
nalnike. V programu Slikar naslikajo 
svojo predstavo mesta, polnega cvetja 
in njihovih prebivalcev.
Zeleni skupini: Sejemo in sadimo (SPO)
Skupina dobi učni list s pripomočki in 
postopki za sejanje. Preberejo navodilo, 
semena posejejo po predstavljenem 
postopku, razmišljajo, kaj se bo zgodilo, 
in naredijo svoj dnevnik opazovanja. V 
dnevnik opazovanja vpisujejo in vrisujejo 
spremembe v rasti semena, v daljšem 
časovnem presledku.
Učence spodbujam in jim po potrebi 
pomagam. Pomoč lahko poiščejo tudi 
pri sošolcu.
Dodatno delo:
V primeru, da katera skupina prej konča, 
pospravi prostor, vzame UL Sejemo in 
sadimo in ga začnejo reševati. Med seboj 
si lahko pomagajo.
Ko skupina konča s svojim delom, prostor 
pospravi za seboj, uredi didaktične igre 
in na tablo pripne svoje nadaljevanje 
zgodbe. Sliko, narisano v programu Sli-
kar, skupaj z učenci shranimo.
Po opravljenih nalogah vseh otrok sledi 
poročanje skupin. Če tega ne uspemo 
narediti v tem dnevu, nadaljujemo v 
naslednjih urah.
ZAKLJUČEK
Učno dopoldne, ki sem vam ga pred-
stavila, je bilo zanimivo in dovolj 
pestro, da so bili učenci ves čas izre-
dno aktivni, so zavzeto sodelovali, si 
pomagali, samostojno ugotavljali in 
sklepali. Verjetno ni potrebno posebej 
poudarjati, da so učenci takšen način 
pouka lepo sprejeli in se z veseljem 
lotili dela. Takšen način dela omogoča 
učencu možnost samokontrole opra-
vljenega dela in ocenjevanje svojega 
napredka. Vse to pa vodi k pozitivni 
samopodobi, kar je največja motivacija 
za nadaljnje delo.
literatura
Anderson Jim (1997) 50 korakov od te-
orije do prakse dobre šole: priročnik za 
uporabo kontrolne terapije v razredu. 
Radovljica: Regionalni izobraževalni 
center.
PRILOGE:
Delovni list 1:
MESTO CVETJA
Nekoč je bilo nekje mesto, ki ni bilo 
nič posebnega. Tudi njegovi prebivalci 
niso bili nič posebnega. Živeli so kot 
vsi drugi ljudje katerega koli mesta 
na svetu. Niso bili ravno bogati, pa 
tudi revni ne. Niso delali niti preveč 
niti premalo.
In vendar so imeli posebnost. Eno 
samo, a dovolj veliko – nadvse so lju-
bili cvetje! Cvetlice so gojili vsepovsod; 
poganjale so iz cvetličnih lončkov, iz 
starih pločevink, iz lesenih zabojčkov 
in iz jogurtovih kozarcev. Postavljali so 
jih na okna, na balkone, na stopnice, 
k vhodnim vratom, celo na bencinski 
črpalki je bilo polno cvetja. To pa še ni 
bilo vse! Zaradi cvetlic so se po mestu 
spreletavali celi roji prelepih metuljev. 
V tem mestu tudi deževni dnevi niso 
bili nikoli pusti in dolgočasni! Čudovi-
te barve cvetja so močno žarele, med 
zidovi sivih hiš pa so letali rumeni, 
rdeči in sinjemodri metulji. Celo noči 
niso bile nikoli čisto temne, kajti pre-
bivalci so sanjali prelepe barvne sanje.
Nekega dne pa se je mestnemu župa-
nu zazdelo, da se meščani njegovega 
mesta preveč ukvarjajo s cvetjem, zato 
je prepovedal gojiti cvetje. Stražarjem 
je ukazal, naj z mrežami polovijo živo 
pisane metulje.

Didakta september 2014 51 Šolska praksa
Delovni listi 2:
KAKO ŽIVIJO, KAJ POTREBUJEJO
SKUPINA 1, LONČEK 1
 
POTREBUJEMO:
lonček,
zemljo,
seme kreše,
vodo.
POSTOPEK:
Lonček napolnite s prstjo.
Vanj posejte seme. Seme prekrijte s 
prstjo.
Zalijte z vodo in lonček opremite z 
lističem, ki ga dobite na spodnjem 
delu učnega lista.
Lonček postavite na okensko polico.
Naredite svoj dnevnik opazovanja!
LONČEK 1
Sončna svetloba, voda in toplota.
SKUPINA 1, LONČEK 2
POTREBUJEMO:
lonček,
zemljo,
seme kreše.
POSTOPEK:
Lonček napolnite s prstjo.
Vanj posejte seme. Seme prekrijte s 
prstjo.
Lončka s semenom nič ne zalijte.
Lonček postavite na okensko polico.
Lonček opremite z lističem, ki ga do-
bite na spodnjem delu učnega lista.
Naredite svoj dnevnik opazovanja!
LONČEK 2
Sončna svetloba, toplota, toda 
brez vode.
SKUPINA 2, LONČEK 3
POTREBUJEMO:
lonček,
zemljo,
seme kreše,
vodo.
POSTOPEK:
Lonček napolnite s prstjo.
Vanj posejte seme. Seme prekrijte s 
prstjo.
Lonček vsak dan močno zalijte z 
vodo!
Lonček postavite na okensko polico.
Lonček opremite z lističem, ki ga do-
bite na spodnjem delu učnega lista.
Naredite svoj dnevnik opazovanja!
LONČEK 3
Svetloba, toplota, veliko vode.
SKUPINA 2, LONČEK 4
POTREBUJEMO:
lonček,
zemljo,
seme kreše,
vodo.
POSTOPEK:
Lonček napolnite s prstjo.
Vanj posejte seme. Seme prekrijte s 
prstjo.
Zalijte z vodo in lonček opremite z 
lističem, ki ga dobite na spodnjem 
delu učnega lista.
Lonček postavite v škatlo.
Naredite svoj dnevnik opazovanja!
LONČEK 4
Toplota, voda, tema.
Delovni list 3:
SEJEMO IN SADIMO
1. Reši rebus:
SEMENA             VRTNAR              KRT + U
1 2 3 4 5 6        1 2 3 4 5 6         1 2 3 + U
2. Babica je spomladi na vrtu sadila in 
sejala. S številkami označi vrstni red 
povedi, kako je delo opravila.
____ Na koncu je vse posejano in po-
sajeno zalila.
____ Z grabljami je zemljo zrahljala.
____ Zemljo je prelopatila.
____ Vrt je pognojila.
____ Posejala je seme in posadila sadike.
____ Naredila je gredice.
3. V mreži poišči besede: 
 sejanje, lopata, sajenje, gno-
jenje, sadika, seme, motika, grablje
S E J N E J A S
E J N A J E S G
V N Ž I A S A R
S E M E K Š D A
T J K Č I J I B
L O P A T A K L
R N K N O P A J
E G A L M B Ž E