UVODNIK Sami si zagotovimo svojo socialno varnost Z vrtoglavo naglico se približujemo koncu leta in ob taki priložnosti moramo kot dobri gospodarji napraviti analizo naših rezultatov gospodarjenja in okoliščin, v katerih smo jih dosegli. Ob tem, ko delamo inventuro za preteklo obdobje, pa moramo hkrati že misliti o naši nadaljni perspektivi in novih ciljih. Koristno moramo uporabiti vse dobre in slabe izkušnje iz preteklosti z namenom, da bomo v bodoče bolje delali, saj se zavedamo, da delamo v zaostrenih pogojih gospodarjenja, v obdobju ekonomske stabilizacije. V letu 1985 smo dosegli v proizvodnji dobre rezultate, pri tem v proizvodnji Ti02 rekorden obseg. V drugi polovici leta smo že beležili znake padca povpraševanja po nekaterih proizvodih. Zaradi tega smo bili primorani proizvodnjo ponekod upočasnjevati. Delovanje trga se je že začelo kazati z vsemi posledicami tudi pri nas. Padec kupne moči in stalna rast cen sta napravila svoje in vse to nam narekuje, da bomo morali biti v prihodnje mnogo bolj prisotni na tržišču ter ga vsakodnevno bolj obvladovati. Časi, ko je kupec prosjačil okrog proizvajalca za proizvodi minevajo, zato bo treba tu voditi korektnejšo poslovno politiko- Začele so se nam pojavljati večje zaloge surovin na eni in zaloge končnih izdelkov na drugi strani, kar obremenjuje že tako stalno premajhna obratna sredstva- Poskrbeti bomo morali, da zaradi neskladij ne bo prišlo do težav pri likvidnosti. Preskrba s surovinami z domačega trga kot tudi iz uvoza je potekala brez večjih motenj, kar je dokaj ugodno vplivalo na potek proizvodnje. Surovin smo iz konvertibilnega trga uvozili za okoli 18 milijonov dolarjev in pokrili z izvozom okoli 12 milijonov dolarjev to je le okoli 67 odstotkov. Manjkajoči del pa pokrivamo s skupnim izvozom in ostalimi poslovnimi povezavami in kombinacijami. Pri tem je celoten izvoz Cinkarne v letu 1985 okoli 30 milijonov dolarjev od tega v konverti-bili okoli 12 milijonov dolarjev. S 1. januarjem 1986 začenja veljati nov devizni zakon in še nekaj drugih zakonov in predhodnih določb. Tako prehajamo ponovno na spremenjene pogoje gospodarjenja,ki se bodo močno odrazili tudi pri našem poslovanju, kar smo delno občutili že letos. Ker so take spremembe za nas v prehodnem obdobju lahko zelo problematične in bi nam lahko povzročile motnje v proizvodnji, smo se odloči- li, da se za start v letu 1986 čim bolje oskrbimo z uvoženimi surovinami in repromateriali- To nam bo omogočilo, da bomo lahko v prvem četrtletju nemoteno proizvajali. Vzporedno z aktivnostmi za prehod na nov devizni zakon so se pripravljali tudi uvozni režimi za uvoz posameznih vrst surovin in reproma-terialov. Tu smo bili zelo aktivni in nam je le uspelo po dolgem času zagotoviti vsaj za uvoz surovin za TiOj odgovarjajoči status, ki nam bo po naših ocenah zagotovil v prihodnje uspešno in nemoteno proizvodnjo- Nadalje poskušamo z nekaterimi našimi poslovnimi partnerji doseči sodelovanje na bazi kooperacije in si tako omogočiti z zamenjavo posameznih vrst proizvodov in polproizvodov nemoteno delo. Vse uspešne rešitve nam bodo v tem obdobju še kako dobrodošle, kot glavno pa nam še vedno ostane opreti se na lastne sile in povečevati do največje možne mere izvoz na konvertibilno in klirinško področje in si tako pridobiti pravico do uvoza še preostalih manjkajočih surovin. Vemo, da nas čaka še marsikaj nepredvidenega in bo v bodoče potrebno, zlasti na začetku, veliko prožnosti in iznajdljivosti, da se bomo tako izognili nepredvidenim nevšečnostim. Zavedamo se, da smo kolektiv, ki zna dobro in uspešno delati in zato bo naša največja skrb, da bo tudi v bodoče proizvodnja potekala brez večjih motenj. V prihodnje ne bi smeli delati pač za vsako ceno, temveč proizvajati kar se da rentabilno, z manjšimi stroški in ob boljših poslovnih rezultatih. Menim, da delim mišljenje nas vseh, če trdim, da imamo še precejšne neizkoriščene notranje rezerve. Poleg boljše organizacije dela, izkoriščanja delovnih naprav in proizvodnih zmogljivosti, večje discipline in izrabe delovnega časa, lahko še marsikaj izboljšamo. Ob dobrih rezultatih poslovanja si bomo krepili materialno bazo in tako stopnjevali ekonomsko moč in socialno varnost kolektiva. V pripravi sta dolgoročni in srednjeročni načrt razvoja delovne organizacije, ki sta že ocenjena po strokovnih in vodstvenih delavcih podjetja in ob upoštevanju posameznih pripomb tudi dopolnjena- Pripravljata se za samoupravni postopek v duhu novega zakona o planiranju. Koncepcija dolgoročnega načrta razvoja Cinkarne Celje temelji na tem. da tudi v prihodnje ne bi popolnoma opustili bazne proizvodnje, temveč jo želimo z tehnološko ekološko, predvsem pa ekonomsko zaokrožitvijo zaključiti. Strukturni delež predelovalnih proizvodenj pa naj bi bil v ravnotežju z deležem baznih proizvodenj. Ob vsem tem bomo morali še naprej dosledno izvajati ukrepe za varstvo okolja tako z ekološko sanacijo obstoječih proizvodenj, kakor tudi pri uvajanju novih proizvodnih programov. Pospešeno bomo vlagali v razvojno raziskovalno dejavnost, da bomo pri novih proizvodih v večjem deležu sodelovali z lastnim znanjem. Menim, da na tem področju razvojna služba ni bila dovolj kadrovsko močna, da bi lahko odigrala vidnejšo vlogo. V skladu s srednjeročnim načrtom smo se opredelili za tiste investicije, od katerih realno pričakujemo hitre poslovne učinke in dobre finančne rezultate- Od teh že začenjamo z intenzifikaci-jo Ti02. vključno z odlagališčem »Za travnikom«, modernizacijo in rekonstrukcijo litopona, proizvodnjo tekočega C02, mikro-cinkom, modernizacijo in razširitvijo Veflona ter ostalimi inve- sticijami po načrtu za leto 1986. Planski dokument, ki ga sprejemamo za obdobje 15 let v času tehnološke revolucije in naglega razvoja tehnologij v svetu, ne more biti dokončen in bo doživljal v poznejšem obdobju marsikatere spremembe. Prvi del dolgoročnega načrta je srednjeročni načrt našega razvoja za obdobje 1986 - 1990, za katerega imamo že pripravljene skupne temelje. Menim, da bo realizacijo ciljev v njem zagotavljalo usklajeno in učinkovito poslovanje in hitrejši razvoj Cinkarne- Ob zagotavljanju trajne reprodukcijske sposobnosti tozdov pa bo tako zagotovljena ekonomska in socialna varnost vseh delavcev. Načrt, kakršnega smo si zadali za prihodnje petletno obdobje bo zahteval od vseh nas veliko angažiranja in morda tudi nekoliko odrekanja vseh delavcev temeljnih organizacij. Vsi se moramo boriti za uresničitev skupnih ciljev, ker ne smemo prezreti, da smo enoten kolektiv, ki ve kaj hoče. Tudi našim občanom v Celju moramo jasno povedati, da bomo ob našem razvoju vedno skrbeli za ohranjanje zdravega okolja in varovali ekološko ravnotežje, kar naj bi bil tudi trajni cilj našega razvoja. S sanacijo starih področij onesnaževanja in preprečevanjem nastanka novih bomo morali v bodoče uravnavati in voditi proizvodnjo. Za okolje, v katerem proizvajamo vemo da je zelo .občutljivo in nam še vedno ne zaupa. Še naprej bomo morali dokazovati, da so naše namere dobre in za družbo koristne- Tu smo in tu bomo primorani ostati, delati in živeti tudi v prihodnje. Izrabljam to priložnost, da se v imenu vodstva delovne organizacije in v svojem imenu zahvalim vsem članom delovnega kolektiva, družbenopolitičnim organizacijam in samoupravnim organom za uspešno delo v letu 1985 ter želim vam vsem in članom vaših družin v letu 1986 mnogo zdravja, sreče, osebnega zadovoljstva in uspehov pri delu. Marjan Prelec Vsem članom kolektiva voščimo srečno novo leto z željo, da bi bilo leto 1986 za nas vse skupaj še uspešnejše kot je bilo preteklo! Družbenopolitične organizacije in samoupravni organi DO Naloga iz programa sanacije rešena Naprava za kondenzacijo razklopnih plinov Naprava za kondenzacijo razklopnih plinov, v delovnem žargoni) po proizvajalcu poimenovana Schnakenberg, končno obratuje. Sicer še vedno v poizkusnem režimu, vendar dokaj redno in zanesljivo. Namen naprave je kondenzacija vodnih par, par žveplove (VI) kisline in absorpcija S02 in SOj, ki izbruhnejo iz razklopne-ga stolpa v prvi fazi razklopa. V tej prvi fazi razklopa se zmes ilmenita. titanove žlindre, vode in žveplove (VI) kisline segreje na okoli 200GC- Zaradi tako visoke temperature začne intenzivno izparevati voda. deloma pa tudi žveplova (VI) kislina- Kot produkta reakcije pa izhajata tudi S02 in SOv Tako se v obdobju prvih desetih minut razklopa razvije od 3500-4000 m-’ par- Te pare vdrejo iz raz-klopnega stolpa skozi odvodne cevi v ozračje. Opazovalec razklopa ima v brezveterju občutek, da seje v Cinkarni razletela atomska bomba, saj je nastali oblak sproščenih par zelo podoben gobi, ki nastane po eksploziji atomske bombe. Naprava za kondenzacijo razklopnih plinov naj bi sproščenim param odvzela del toplotne energije tako, da se jih del pred vstopom v ozračje utekočini. S tem se tudi oblak pare nad tovarno zmanjša. Seveda je potrebno pri ocenjevanju količine izpuščenih par upoštevati trenutne vremenske pogoje. Ista količina par iste temperature ostane v vlažnem in hladnem vremenu v ozračju dlje časa vidna kot pa v suhem in toplem vremenu. Sama naprava je sestavljena iz treh sklopov tako, kot dober šolski spis, iz: uvoda, jedra in zaključka- V uvod štejemo dobavo hladilne vode. Sredstvo, ki sproščenim param odvzame toplotno energijo je namreč voda. Ker pa vemo, da je uporabne sveže vode v našem okolju vse manj in da je za take namene, kot je naša kondenzacija razklopnih plinov ni umestno uporabljati, uporabljamo vodo, ki smo jo v proizvodnji titanovega dioksida enkrat že uporabili. Gre predvsem za vodo od pranja pigmenta na površinski obdelavi in za vodo, ki ostaja po regeneraciji ionskih izmenjevalcev v obratu priprave vode. Zato smo deloma že izvedli, deloma pa še pripravljamo ustrezne merilno regulacijske zanke- V te namene pripravljamo z laboratorijem za procesno vodenje uvedbo najsodobnejših postopkov, to je mikroprocesorsko vodene regulacije. To bo ena prvih uporab mikroprocesorske tehnike v regulaciji procesov v Cinkarni. Jedro naprave za kondenzacijo razklopnih plinov je sam kondenzacijski sistem, ki ga je projektirala in dobavila zahodno-nemška tovarna Schnakenberg, ki se ukvarja z izdelavo naprav za kemijsko industrijo. Po dva razklopna stolpa imata na skupnem navpičnem odvodu par nameščen razdelilni prstan, ki vodo za vrtinči po obodu dimnika navzdol. Ta plast hladilne vode ohlajuje pare, ki zaradi vzgona in nadtlaka v razklop-nem stolpu silijo navzgor. Hkrati pa absorbira del S02 in SOv Vodo potiska v razdelilni prstan centrifugalna črpalka z zmogljivostjo nekaj sto m3 na uro. Ko voda priteče do dna dimnika, se ogreta vrne skozi odvodno cev v bazen, iz katerega jo črpalka črpa v prstan. Tu je prišlo do odstopanj od osnovnega projekta. Kot že prej omenjeno, uporabljamo za hladilno vodo odpadne vode iz proizvodnje, medtem ko je projektant predvidel uporabo čiste rečne vode. Prav tako smo izvedli nekaj pomembnih sprememb na cevnih in regulacijskih sklopih, ki zagotavljajo zanesljivejše delovanje naprave, nekaj pa jih v kratkem še načrtujemo. Za zaključek pa je potrebno hladilno vodo, ki seje med kondenzacijo segrela in s tem postala pretopla za ponovno uporabo, ustrezno nevtralizirati in očistiti ter odvesti v vodotok. V ta namen smo usposobili nevtrali-zacijsko napravo, v delovne žargonu imenovano Jožef Štefan ali IJS, ki smo je sicer od Instituta Jožef Stefan v Ljubljani naročili za druge namene, vendar pa potem zanje sčasoma ni bilo več potrebna. V tej nevtralizacijski napravi se odpadna hladilna voda nevtralizira, nato pa se v vsedalni-kih posedejo delci trdnih snovi, ki jih ta voda nosi s seboj in tisti, ki nastanejo ob nevtralizaciji. Očiščena in nevtralizirana voda odteče v Hudinjo. Poudariti velja, da je celotna naprava za kondenzacijo razklopnih plinov v največji možni meri mehanizirana, del pa je bomo v bližnji prihodnosti tudi avtomatizirali- Tako bo poleg zmanjšanja onesnaženja okolja ta naprava tudi začetek uvajanja najsodobnejših tehnologij vodenja in regulacije procesov v našo proizvodnjo. Uspešnost delovanja naprave smo do sedaj ugotavljali le vizualno, glede na subjektivno oceno količine pobeglih par, sedaj pa smo v dogovoru s Službo za varstvo okolja v Cinkarni, da bo izvedla ustrezne meritve izpuščanja S02 in SO3 v ozračje. Na koncu ostaja še vprašanje, zakaj je začela naprava poizkusno obratovati šele sedaj, ko je bila postavljena že ob postavitvi tovarne titanovega dioksida pa tudi nekaj kasnejših rokov je že zdavnaj poteklo? Predvsem je potrebno reči, da kljub temu, da je celotna naprava na prvi pogled preprosta, saj gre v bistvu le za črpanje vode na vrh dimnika, dol pa itak sama steče, vse skupaj le ni tako preprosto. Brez nevtralizacijske naprave Obrat je bil zgrajen leta 1936, naslednje leto pa je pričel z obratovanjem. Modro galico so pridobivali z razstapljanjem bakra v žveplovi kislini, nato so razsto-pino koncentrirali in kristalizirali v posebnih kadeh, imenovanih kristalizatorji. Uporabljala seje za rastlinsko zaščito v obliki bordojske brozge. Veseli so jo bili vinogradniki, ki so jo z me- IJS delovanje sklopa za kondenzacijo razklopnih plinov skorajda ni mogoče, saj nevtralizacij-ska naprava, ki nevtralizira kisle odplake in proizvodnje titanovega dioksida in iz proizvodnje žveplove (VI) kisline ne bi mogla prebaviti še te dodatne količine šibko kislih odplak. Po drugi strani je naprava mirovala dobrih deset let in potrebna je bila zamenjava velikega dela cevi in drugih sklopov, saj sta zimski hlad in poletna vročina dodobra načela njihove gumirane površine. Tudi v nevtralizacijski napravi IJS smo imeli nemalo težav predno nam je uspelo, da daje 24 ur na dan nevtralizirano odplako s sprejemljivo pH vrednostjo. Rahlo zaviralno pa so vplivala tudi nekatera strokovnjaška mnenja, da to nikoli ni delalo in tudi nikoli ne bo- Tako se s celotnim sklopom kondenzacije razklopnih plinov intenzivno dajemo že leto in pol- Seveda je na koncu potrebno izreči vse priznanje odgovornim delavcem v TOZD Vzdrževanje, OVO za Ti02, ki sodelujejo pri oživitvi te čistilne naprave. šanico apna škropili proti peronospori. Kako je potekalo delo v obratu nam je pomagal s podatki dolgoletni član našega kolektiva in upokojenec Pavle Žele. ki je bil od 1964 leta vodja tega obrata. Proizvodnja je praviloma potekala te v zimskih mesecih, to je od junija do oktobra. V začetku Delavci odstranjujejo zadnje ostanke obrata Z. K. Podrli obrat Modre galice ni več Obrata za proizvodnjo modre galice v tozdu Kemija Celje, ki je obratoval skoraj pol stoletja, ni več. V mesecu avgustu 1985 je skupina članov strojnega krožka Ljudske tehnike odstranila še zadnje ostanke nekdanjega obrata. so proizvedli 3 tone, potem že osem ton dnevno- Mesečno od 280 do 300 ton, letna zmogljivost pa je bila 1500 ton. Udeležba proizvodnje v delovni organizaciji je znašala 10,7 odstotkov letno- Prodaja modre galice je na primer v letu 1972 znašala vrednostno 93-750 din-Problematična je bila predvsem pravočasna nabava potrebne količine surovin, predvsem bakra, ki so ga vozili iz Bora- To je bil odpadni baker, ki so ga topili v hruškasti peči- Z dodatkom žvepla so odstranili šlako, ki sojo vlivali v vodnjak, kjer se je baker granuliral v kroglice. Nato so z dodatkom 40 odstotne raztopine žveplove kisline preko čistilnih kadi saržirali to zmes v kristalizirane zaboje. Na svinčene trakove v teh zabojih so se nabirali kristali modre galice-Kristalizacija je trajala po deset dni, poleti pa se je postopek Tako je delo potekalo včasih zaradi toplote v ozračju podaljševal do 15 in več dni- Izpraznje-vanje kristalizatorjev je bilo ročno. Bilo je trideset kristalizatorjev, ki pa so predstavljali v zadnjih letih obratovanja ozko grlo proizvodnje- V konkurenčnih delovnih organizacijah (v Šabcu na primer) so imeli tedaj že modernejši postopek pridobivanja modre galice z mnogo manj fizičnega dela-V obdobju sedemdesetih let so se pojavljala tudi nova zaščitna sredstva (na primer Cuprablau), ki so začela nadomeščati modro galico- Cinkarna seje v tem času tudi zavarovala z uvedbo modrega bakra, da bi na svojem področju obdržala udeležbo v potrošnji fungicidov na bazi bakra. Tako sčasoma proizvodnja modre galice ni bila več ekonomsko upravičena. V nesezonskih mesecih so sicer na istih napravah proizvajali zeleno galico, ki sojo uporabljali pretežno v industriji živilskih krmil in železooksidnih pigmentov. Letna zmogljivost tega je bila 1-250 ton, prodajna vrednost pa 3610,25 din na leto. Zaradi konkurence, padanja cene proizvodu na trgu in izrabljenosti naprav tudi ta izdelek ni bil več ekonomsko upravičen. Več kot pet let je bil obrat zapuščen, kislina je že razjedala marsikak kos lesa. Zato je bilo podiranje proizvodne linije tem težje, saj je bilo delo zelo nevarno. Stare obrate bi bilo pametneje podreti takoj po ustavitvi proizvodnje, ne pa čakati, da se stvari same od sebe uničijo. MG Posodobitev dela Proizvodni informacijski sistem Že od leta 1984 potekajo priprave za uvedbo proizvodnega informacijskega sistema v nadaljevanju BRIS . s katerim želimo doseči boljši pretok informacij o gibanju vseh vrst predmetov dela, to so predvsem surovine, material, embalaža, drobni inventar in proizvodi -(v nadaljevanju predmeti dela) in s tem doseči osnovo za boljše poslovanje. PRIS uvaja interaktiven pristop vodenja gibanja predmetov dela, kar pomeni uvedbo terminalov na mesto nastanka podatkov, ki so direktno vezani z računalnikom v CAOP. Zaradi obsežnosti projekta se je delo razdelilo na več sestavnih delov t. zv. podprojektov, ki so med seboj povezani in to: - Zaloge, kjer je zajeto poslovanje v zvezi z nabavo, porabo, proizvodnjo, prodajo in zalogami predmetov dela, vključno s spremljajočimi podatki o naročilih, rezervacijah, inven- turnem stanju i- p. d. - Sestavnice. v katere so zajeti proizvodi z normativi surovin in materiala, embalaže in polproizvodov, iz katerih so sestavljeni. - Kalkulacije, ki zajemajo podatke iz sestavnic s tem, da se dodajo vrednostni podatki za porabljene predmete dela vk- ljučno s stroški, ki so indirektno vezani na proizvode, kakor tudi prodajne vrednosti proizvodov s pokritjem. - Plani, ki zajemajo vse podatke o letnih, mesečnih in operativnih planih z vsemi spremljajočimi podatki o zmogljivostih proizvodnje, izvrševanjem planov i. p. d- in izvršitvijo delovnih nalog, razdeljeno na operacije dela proizvodov, vključno z normativi dela za posamezen proizvod in to po planskih in dejanskih normativih. PRVI TERMINAL ZA ZALOGE GRAFIČNIH IZDELKOV Podprojekt zaloge je bil predstavljen že v oktobru 1984, testiran na vzorčnih podatkih do meseca marca 1985, na kar seje na dejanskih podatkih začel uvajati v temeljni organizaciji Grafika kot vzporedna obdelava podatkov za nabavno in prodajno področje. V uvajanje so bili zajeti delavci, ki so vključeni v proces gibanja materiala, embalaže in proizvodov za Grafiko in to iz priprave dela v tozdu, skladiščni delavci v Transportu in delavci v DSSS, ki so neposredno vezani na tovrsten proces dela v Marketingu in računovodski službi. Z mesecem septembrom smo začeli direktno spremljati podatke preko terminala za tozd Grafiko in to za vse vrste predmetov dela, ki nastopajo v poslovanju te tozd. Zelo dober je bil odnos do novega sistema dela v skladišču surovin za tozd Grafiko in skladišču gotovih proizvodov, kjer so se delavci aktivno vključili v odpravo nepravilnosti ob uvajanju dela s terminali in tudi dajali predloge za nekatere spremembe. Več težav je nastopilo pri Proizvodnja, ki zajema neposredno proizvodnjo z razpisom uresničevanju organizacijskih predpisov na področju zajemanja podatkov iz faktur v Marketingu, za kar je bilo potrebno začasno menjati postopek dela. Vzroki so bili objektivnega značaja t. j. pogoste okvare terminalov, preselitev, povečan obseg dela, ki v prvi fazi, ko niso za določeno obdobje vneseni podatki dali rezultatov, in deloma subjektivni, ko se težko menja uveden sistem dela, še celo takrat, če zadeva sprememba dela več organizacijskih enot. V pripravi dela tozd nov način vodenja zalog še ni prišel v celoti do izraza. Zaradi že navedenih težav, ni bil dnevno ažurno, niti še v celoti uveden sistem dela po delovnih nalogih. Ostali podprojekti PRIS so v fazi priprav in se bodo razvijali po zastavljenem konceptu z vključevanjem neposrednih izvajalcev na posameznih področjih. Od meseca avgusta dalje potekajo dela tudi na sestavnicah in kalkulacijah, kjer pa je izvršen šele dopolnjen prenos še obstoječih podatkov iz Facoma na H6, z možnostjo spremljanja le-teh preko terminalov. Pred nami je sedaj še velika naloga, da ob reorganizaciji skladiščno-transportnega poslovanja čimprej uvedemo nov način spremljanja gibanja predmetov dela v vse ostale tozde in pospešeno nadaljujemo delo na dokončanju celotnega projekta. Seveda je potrebno vzporedno razvijati računalniške obdelave tudi na mejnih področjih PRIS-a, kjer nam je nabava novega računalnika odprla nove možnosti. Pričakujemo sodelovanje vseh, ki bodo vključeni v spremenjene tokove pretoka informacij iz navedenega področja, ker bomo le tako dosegli zastavljeni cilj t- j. ažurno in boljše poslovanje s predmeti dela v vseh fazah proizvodnega in poslovnega procesa. Marija Bernjak Amadco Dolenc pravi, da je sedaj užitek delati. Po poti razvoja do raziskave tržišča Poslovna dejavnost delovne organizacije se prej ali slej manifestira na trgu, saj je trg s svojimi ekonomskimi zakonitostmi tisti, ki nam (ne) priznava našo (ne) uspešnost vsaj iz vidika proizvoda in vidika cene ter distribucije. Izbira programa ali posameznega proizvoda, kakovost, funkcionalnost, konkurenčnost v pogledu tehničnih lastnosti ter zagotavljanje optimalnih pogojev plasmaja (cene in plačilni pogoji) v odnosu do konkurence, zagotovitev takšnih kanalov distribucije, da bo blago dostavljeno ob pravem času na pravo mesto z optimalnimi stroški,so elementi, na katere moramo biti posebej pozorni. Da poslovni sistem doseže optimalne rezultate je seveda nujno potrebno kombinirati več tržnih elementov, jih povezati z zgoraj navedenimi ter se aktivno vključevati v dogajanja na trgu z dejavnostjo komuniciranja oz. v njenih oblikah ekonomsko propagando, pospeševanjem prodaje in odnosih z javnostjo. Za uspešno povezovanje teh pomembnih elementov delovanja na trgu pa so nujne in potrebne informacije o stanju na trgu. ki jih običajno povezujemo preko tržnega informacijskega sistema, zagotovimo pa jih s sistematskim, načrtnim zbiranjem v okviru širše zastavljenih raziskav marketinga. Vse navedeno pa povezano v širše zasnovano poslovno politiko delovne organizacije, natančneje opredeljuje obnašanje takšnega poslovnega sistema, v širšem družbenem okolju oziroma nakazuje razvojne možnosti in opredeljuje njegove razvojne usmeritve. Usmeritev k trgu je seveda tudi sprememba v miselnosti na relaciji trg - proizvodnja, ekonomija - tehnologija, trženje - tehnokra-tizem idr. Poglejmo, v čem smo in v čem nismo uspeli uveljaviti tržni koncept poslovanja v naši delovni organizaciji. Z združitvijo tržne funkcije v eni organizacijski enoti DE Marketing, smo* vsaj v začetku zagotovili osnovne - tehnične pogoje za prodor tržne miselnosti v koncepcijo poslovanja. Na področju raziskav marketinga se je uspešno uveljavilo sodelovanje s specializiranimi zunanjimi institucijami, kar nam prinaša vsaj dvoje prednosti: pridobivanje znanja (metodologij, tehnik idr.) in strokovno izobraževanje lac*nih kadrov na tem področju predvsem s povečanim angažiranjem v posameznih projektih in aktivno sodelovanje pri kreiranju in izvajanju le-teh. Realizirani projekti in projek- ti, ki se še izvajajo, so zajeli širše področje raziskovanja obstoječega proizvodnega programa ter iskanje nadomestnih programov oziroma novih možnosti za plasma novih proizvodov in storitev. Iz omenjenih raziskav bomo črpali podatke in informacije, pomembne za razvojno načrtovanje na krajši, predvsem pa na daljši rok, skupaj s področjem raziskovanja s trgom in to dovolj intenzivno v obliki ekonomske propagande in pospeševanja prodaje. Celotna podoba Cinkarne oziroma ime delovne organizacije, se tako vedno bolj uveljavlja- Obliko komuniciranja (odnosi z javnostjo), bi morali še v večji meri uporabljati pri iskanju pravega mesta delovne organizacije v ožjem in širšem družbeno političnem okolju. Informacijska podlaga je seveda osnova za uspešno upravljanje in izvajanje operativnega dela trženja, od katerih bomo podrobneje obdelali plasma na tujem trgu. Delovanje na tem področju je bilo usmerjeno predvsem na povečevanje izvoza blaga na konvertibilni trg-Uspešno je bila izpeljana razširitev izvoznih trgov in delno tudi izboljšava dosedanje ponudbe, tako v pogledu kakovosti proizvodov kot tudi razširitve ponudbe na več proizvodov - širši asortiman. Ostaja odprto vprašanje razširitve asortimana na prodajo storitev v obliki prodaje znanja (licence, tehnologija, knovv how idr.) ter na razvitejše oblike gospodarskega sodelovanja s tujino (skupne naložbe, lasnte in mešane firme idr ). Naj navedemo samo nekaj tehnologij, po naši oceni sposobnih za prodajo in transfer: tehnologija za proizvodnjo anti-korozijskih premazov, za proizvodnjo litopona, za proizvodnjo Al offset plošč, za proizvodnjo titanovega dioksida idr. Potrditev takšne usmeritve je v rezultatu, ki bo predvidoma dosežen v letu 1985: preko 30 mili- jonov dolarjev skupnega izvoza od tega več kot 13 milijonov dolarjev na različne konvertibilne trge. Pomemben premik za pospešeno delovanje na zunanjem trgu je ustanovljanje skupnih ali samostojnih predstavništev v tujini. Za dovolj učinkovito delovanje trženja ter povezovanja z ostalimi poslovnimi funkcijami z delovnimi organizacijami, je bilo potrebno realizirati cilje, zastavljene z vidika angažiranosti poslovne funkcije ter s kadrovskega vidika. Na področju organiziranosti je bila utrjena dosedanja organizacija, v ta namen pa izvedene določene spremembe. ki se odražajo v reorganizaciji dveh prodajnih programov. Prodaja metalurškega, gradbenega in zaščitnega programa je reorganizirana v dva programa in sicer v prodajo metalurškega in gradbenega programa ter v prodajo zaščitnega programa. Prav tako bo določene spremembe doživel kemijski program, v teku pa so predlogi za dopolnitev organizacijske strukture še nekaterih drugih področij. Spremembam v organiziranosti so seveda sledili ustrezni kadrovski premiki, interni ter na novo pridobljeni kadri. Skupaj z funkcionalnim izobraževanjem dosedanjih kadrov to seveda pomeni višjo kvalitetno raven reševanja problemov trženja- Bilo bi krivično, če ne bi omenili tudi drugih področij tržnega delovanja kot so: prodaja na domačem trgu, oskrba z nabavo in uvozom, fakturiranje, devizni posli korespondenca idr., čeprav jih v tem sestavku ne bomo podrobneje analizirali. Bežen pregled delovanja trženja v okviru poslovnega sistema nam seveda v celoti ne daje odgovora na vprašanja o uveljavljenosti ali neuveljavljenosti tržne koncepcije poslovanja delovne organizacije. Prvi koraki v tej smeri so vsekakor narejeni. Na osnovi tega lahko rečemo, da se tržni koncept nekako lušči iz ovojnice in da je že dokaj dobro viden. Ocenjujemo, da smo nekje na prehodu iz prodajne koncepcije, ki je včasih že obarvana s proizvodno, v tržno koncepcijo. Vzroki za takšno stanje so različni, od subjektivnih v miselnosti, ki se le počasi spreminja do objektivnih, ki so povezani z naravo nekaterih tehnoloških postopkov. Zaostren gospodarski položaj nas vedno bolj usmerja proti trgu. kjer bomo našli potrditev svoje (ne) vrednosti- Torej so tudi razmišljanja o koncepciji poslovanja bolj usmerjena na trg, v iskanje novih poti, novih možnosti, novih tehnologij in proizvodov, ki bodo izhajali iz bodočih potreb in povpraševanja na trgu. To pa pomeni razvoj v smeri raziskave market tinga ugotovljenih potreb in potencialnega in realnega povpraševanja. Ta razvoj pa zavisi od sposobnosti poslovnega sistema, ki bo znal prisluhniti potrebam in pomeni, da se bo prilagajal utripu in spremembam na trgu. Edo Belak Uveljavljanje z novimi strokovnjaki Tokrat vam predstavljamo tri mlade delavce, od katerih pričakujemo. da bodo uspešno delali na področju reševanja plasmaja naših proizvodov na trg. Borut SEDOVN1K dela v komerciali že peto leto,zato mu je delo znano. V primerjavi z delovno organizacijo Libela, kjer je bil prej zaposlen, se srečuje z drugimi kupci in trgovskimi hišami in seveda tudi proizvodi, ki jih prodaja. Rojen je 19. oktobra 1955 v Celju- Leta 1980 je diplomiral iz ekonomije na mariborski fakulteti. V Cinkarni se je zaposlil 1. 9. 1985. CINKARNAR: Pri programu prodaje kemijskih proizvodov gre pravzaprav za področje, ki ni novo, vendar pa so z ozirom na spremenjene razmere na tržišču, potrebni novi prijemi. Kateri? SEDOVNIK: V Marketingu moramo v današnjem gospo- Borut Sedovnik darskem položaju največ pozornosti posvečati kakovosti izdelkov in plačilnim pogojem. Iz rezultatov tržnih raziskav smo ugotovili, da so bili doslej precej zanemarjeni elementi agresivnejšega nastopanja na trgu, pogostejši obiski trgovskih potnikov pri strankah, popusti oziroma plačilnimi pogoji, in nenazadnje, boljša embalaža in večja reklama. Tržišče bo sprejelo več naših proizvodov, če bomo izboljšali kakovost, ta pa je nujna tudi zaradi nastopa domače in tuje konkurence-CINKARNAR: Kako se počutite v novem okolju, v odnosih z novimi sodelavci in kako čutite utrip proizvodnje? SEDOVNIK: Največ sodelujem s pripravo dela tozda Kemije in Titanovega dioksida. Odnosi med nami so dobri kot so tudi s kupci, saj se to odraža na boljših rezultatih prodaje. Vendar pa je čutiti, da so razvojne želje Cinkarne dokaj neusklajene. Nasploh menim, da smo premalo enotni. Vloga marketinga je v delovni organizaciji precej zanemarjena, saj rezultati raziskave tržišča premalo vplivajo na poslovne odločitve delovne organizacije. Anita HUDOHMET je diplomirana ekonomistka, rojena 3. junija 1955 v Ljutomeru. Leta 1981 je končala ekonomsko fakulteto v Ljubljani, nato delala v Marlesu, v Cinkarno pa je prišla maja 1982. Od 1. novembra 1985 je vodja prodaje novega zaščitnega programa. CINKARNAR: Ta program ste spoznali že na področju tržne raziskave, zato so za vas novi le komercialni prijemi? HUDOHMET: V času velike konjukture na trgu ni bilo potrebno deliti metalurškega programa prodaje, ko pa je prodaja padla, smo morali začeti razmišljati o tem. CINKA RNA R: Področje zaščitnih sredstev je zahtevno, zato ho potrebno veliko dela. Kakšne cilje ste si zadali? HUDOHMET: Trenutno za prodajo antikorozijskih premazov ni sezona- Potrebni bodo vsekakor ukrepi agresivnejšega nastopanja na trgu, pomeni, da bomo morali upoštevati vse elemente komuniciranja. Na trgu se srečujemo tudi z veliko konkurenco, zato bomo morali tem bolj delati na kakovosti in specializirani proizvodnji. Andrej IVANČIČ je v Cinkarni že od leta 1980 in ker je aktiven tudi v samoupravnih organih. ga že marsikdo od bralcev pozna. Rojenje 8. novembra 1951 v Tolminu- Predstavljamo ga zato, ker je vodja tržne priprave. zelo pomembnega področja v marketingu, ki si šele utira pot- Kako? IVANČIČ: Le z vlaganjem večjih sredstev v tržne raziskave tudi z vključevanjem specializiranih institucij, ki to področje že obvladujejo, bomo lahko razvijali nove programe- Tržne raziskave so namreč kot kompas za celoten razvoj delovne organizacije. V preteklih letih smo v bistvu iskali raven obstoječih programov, vzporedno s temi pa iščemo nove. Naredili smo tržne raziskave za vse programe. Ob raziskavi tržišča za hu-movite. hygromul! in Povite, smo na primer prišli do podatkov. da našo blagovno znamko malokdo pozna, v bistvu pa ne zaostaja za kakovostjo konkurenčnih proizvajalcev, da jih uporabljajo več v strnjenih naseljih in manj na kmetijah. Iz take analize lahko ugotovimo, na katerem delu tržišča moramo nastopati bolj agresivno. CINKARNAR: Eden izmed ukrepov je hil prav gotovo tudi propagandni film na TV? IVANČIČ: Učinek propagande je neverjetno velik. Omenjena reklama nam je omogočila takoj v novembru večje povpraševanje. »Imič« Cinkarne moramo popraviti, spremeniti pa moramo tudi miselnost naših delavcev v odnosu do Marketinga. Vsi se bodo morali bolj zavedati, kako pomembna je v današnjem času marketinška funkcija. Bistvenega pomena pa je, da so dobljene informacije iz tržnih raziskav tisti cilji in obveze, s katerimi bomo nekoč tako obvladali tržno funkcijo, da nas ne bo noben zaostren gospodarski položaj več presenetil. MG Skupni temelji plana Cinkarne do leta 1990 »Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in družbeni plan Jugoslavije« določata, da je proces planiranja po samoupravljalnem vidiku razčlenjen na dve temeljni fazi: - skupni temelji plana DO - srednjeročni plan TOZD in DO; V naši delovni organizaciji so pravkar v razpravi skupni temelji plana, zato je prav, da o njihovi vsebini napišemo nekaj besed. Skupni temelji plana so enoten akt za delovno organizacijo in tozde v njeni sestavi, ki zagotavljajo usklajeno in učinkovitejše poslovanje ter hitrejši razvoj tako temeljne kot delovne organizacije. Njegovo vsebino sestavljajo srednjeročni skupni planski cilji, politika razvoja in predpostavke delovne organizacije. Pri opredeljevanju naših skupnih ciljev v obdobju 1986-1990 je potrebno upoštevati zaostrene pogoje gospodarjenja doma in v svetu, zaostrene odnose v plačilni bilanci in odločno stabilizacijsko naravnanost* celotne gospodarske politike. Le-ta narekuje uskladitev vseh oblik porabe z ustvarjenim dohodkom in razvoj na kvalitativnih osnovah. Upoštevajoč kriterije za prestrukturiranje gospodarstva smo si delavci Cinkarne v novem srednjeročnem obdobju zastavili naslednje usmeritve: - krepitev in nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov; - skladen, stabilen in intenzivnejši materialni razvoj vseh organizacijskih enot, ki bo ob sočasni večji produktivnosti dela, pospešenemu tehnološkemu posodabljanju izrabljenih proizvodnih zmogljivosti ter uvajanju novih, racionalnejši porabi energije in surovin (uporaba sekundarnih surovin), večjem vključevanju znanosti in izobraževanja v delo (poudarek na inovacijah) ter racionalnejšem izkoriščanju delovnega časa in sredstev za delo, vplivalo na boljšo poslovno uspešnost naše delovne organizacije. - izboljšanje življenjskega standarda skladno z možnostmi, ki jih bo dajal ustvarjeni dohodek; - intenzivnejša usmeritev v izvoz, ki bo vplivala na večji devizni priliv in s tem omogočala boljšo oskrbo z uvoznimi dobrinami, predvsem repro-materialom in opremo; - boljši pretok informacij; - smotrnejša raba prostora in varovanje ter izboljšanje človekovega okolja; - nadaljna krepitev sistema SLO in DS; - Naša delovna organizacija želi v obdobju 1986-1990 doseči iz poprej naštetih usmeritev naslednje skupne cilje: - povprečna rast fizičnega obsega proizvodnje 3.5% letno - povprečna rast skupnega izvoza 6,2 konvertibilnega pa 9.9 odstotka letno - rast skupnega uvoza v povprečju 5.8 konvertibilnega pa 8.9 odstotka letno - porast produktivnosti povprečno 2 odstotka letno - zaposlenost bi se naj povečevala po povprečni letni stopnji 1.5 odstotka - povprečna letna rast celotnega prihodka 3,9 odstotka - osebni dohodek na zaposlenega bi se naj povečal v povprečju za 2.8 odstotka letno: - sredstva skupne porabe bi imela povprečno letno rast 5,4 odstotka - neto akumulacija bi imela povprečno letno stopnjo rasti 19,2 bruto pa 16,5 odstotka. Na področju nadaljnega razvoja nameravamo investirati v programe kot smo jih navedli že v prejšnji številki glasila, le daje v srednjeročni plan predvideno še: LE oksidi, čiščenje izcednih vod Bukovžlak, offset linija, rastlinska zaščitna sredstva, pilotna naprava za aktiv. prg. iz betonitov, vred. odpadne sadre, sekundarni cink, cink. prah iz sek. c. in rekonstrukcija-moder-nizacija KKČ ter Bas-II. faza in kvarto proga. Z realizacijo skupnih ciljev si bomo zagotovili preobrazbo gospodarjenja in povečali dohodek. izboljšali tehnološko opremljenost dela ter izobrazbeno strukturo zaposlenih, racionalizirali porabo surovin in energije, izboljšali plasiranje proizvodov na domačem in tujem trgu in dvignili življenjski standard skladno z možnostmi ustvarjenega dohodka. Karmen Rejc Komentar in pojasnilo Ob rob delovnemu času Na proizvodnjo v tozdih vpliva cela vrsta dejavnikov, med katerimi ima prav posebno mesto tudi delovni čas. Naša ustava in ZZD določata kot poln delovni čas tedensko 42 ur. V zadnjem času zaradi konic v prometu delovne organizacije vedno bolj uvajajo premakljiv delovni čas, katerega normativna ureditev pa v samoupravnih aktih delovnih organizacij še vedno ne zadovoljuje. Tudi v naši delovni organizaciji je v veljavi premakljiv delovni čas z možnostjo prenosa časovnega fonda v naslednji mesec (plus 8 ur minus pa le v izjemnih primerih). Še starejši pa je v naši delovni organizaciji prehod iz delovnih sobot na podaljšane srede. Te pa so se po izjavah vodilnih delavcev pokazale kot neučinkovite. ker veliko delavcev za ti dve uri na teden izrabi dopuste in druge načine za njihovo odsotnost. Zato so predlagali, da organizacijska strokovna služba izdela nov predlog, z novo obračunsko kategorijo 8 in pol urni delavnik. 17. člen osnutka Pravilnika o različnih oblikah delovnega časa in o evidentiranju delovnega časa v Cinkarni: Razporeditev kategorij premakljivega delovnega časa za III- tip: NOVI OSNUTEK STANJE DOSLEJ normalni delovni čas 6 do 14.30 6 do 14 dnevna časovna obveznost8 ur na dan 8 ur/dan obvezni delovni čas 7h do 14 h 7h do 14 h premakljivi delovni čas prihod: 5.45 do 7 5-30 do 7 odhod: 14 do 15-30 14 do 17 (sr.) dovoljen delovni čas 9 ur 45 minut 10 oz. 11 (sr.) dopustni delovni čas 5-45 do 15 30 5-30 do 17 (sr.) moral primerjati tudi z evidenčnimi časovnimi vrednostmi s knjigo spremljanja prihodov in odhodov. Te spremembe so v javni razpravi in v sprejemanju na delavskih svetih tozd. DSSS in DO- Teorija, da se v daljšem delovnem času proizvede sorazmerno več. je v zadnjem času deležna raznih kritik. Nekateri teoretiki se zavzemajo celo za produktivnejše delo v krajšem delovnem času, .ki bi ga torej glede posledic izenačili s skrajšanim delovnim časom. Taka opredelitev je sicer zelo prijetna in dobiva vse več podpore pri delavcih in celo že svoje uresničevanje. Vprašanje pa je, kako uskladiti našo produktivnost dela s skrajševanjem delovnega časa, kajti trenutno teh pogojev gotovo še ni. bodo pa nedvomno v prihodnosti. Mira Gorenšek Glavni vhod v Cinkarno Dejavnost s področja samoupravljanja Delo delavskega sveta delovne organizacije Delavci v proizvodnji bodo imeli še naprej fiksni delovni čas, ki je po svoji obliki zelo tog (6h - 14h) in ga v novem osnutku tudi ne spreminjamo. Prav pri teh delavcih prihaja do nezadovoljstva, češ zakaj tudi delavci v DSSS in strokovnih službah po tozdih nimajo enakega delovnega časa- Potrebno je razumevanje. da ima premakljivi delovni čas številne prednosti tako za delavca kot posameznika. za organizacijo in družbo kot celoto. Že ideja sama seje v industrijskem delu zahodne Evrope pojavila s tendenco po dvigu produktivnosti in to je rodilo tudi uspeh. Premakljiv delovni čas prinaša tudi organizacijske prednosti, boljšo izrabo delovnega časa. boljši izkoristek prostega časa za delavca, ugodnejše duševno počutje delavca, enakomernejšo obremenitev prevoznih sredstev, boljše delovno vzdušje, zmanjšanje nadur, večjo produktivnost in kakovost dela, usklajevanje delovnega ritma delavca, zmanjšane enodnevne bolniške izostanke in celo zmanjšano fiuktuacijo. Spremembe Pravilnika o različnih oblikah delovnega časa in evidentiranje delovnega časa prinašajo tudi spremembo v 6. členu, kjer bo po novem osnova za obračun osebnih dohodkov ne le evidentiranje časovne vrednosti na evidenčni kartici, temveč jih bo obračunovalec Na drugi redni seji 30. oktobra 1985 so delegati potrdili sklenitev nekaterih sporazumov, ki združujejo sredstva v DO za nakup objekta skladišča Kovinotehna-Tehnomercator, opreme za I. fazo tega in izgradnjo vzdrževalnih obratov, kot je bilo objavljeno že v prejšnji številki glasila Cinkarnar in v rednem Informatorju. Potrdili so poslovne rezultate devetmesečnega poslovanja, pri čemer je bilo predlagano, da bi za tozd Titanov dioksid posebej spremljali mesečne rezultate, zaradi pregleda boljše rentabilnosti. Delegati so imenovali člane za komisije in odbore kot izvršilne organe delavskega sveta, ter za predstavnika sveta za družbenoekonomske odnose pri predsedstvu občinske konference SZDL imenovali Leopolda Slapnika- Sprejeli so sklep o najetju posojila pri LB v višini 49 milijonov din (4 % obresti, na 9 let) za nakup 15. družbenih stanovanj. Za podpisnika posojilne pogodbe so določili Jožeta Randla in Aleksandra Rojnika. Seznanili so se z vsebino poro- čila sveta za ekonomsko in ekološko sanacijo in podprli sklepe tega sveta, ki so jo strokovnjaki ŠEPA izdelali v okviru Inštituta J. Štefan. Cinkarna je na področju varovanja okolja uspešno realizirala naloge iz programa ekološke in ekonomske sanacije. Na predlog službe za varstvo okolja je delavski svet sprejel spremembo Pravilnika za odlagališče v Bukovžlaku v tretjem členu, kjer se spremeni le vrstni red alarmiranja. Na predlog organizatorja SLO in DS Zorana Justina so delegati sprejeli sklep o ustanovitvi samostojnega voda teritorialne obrambe DO. sklep o imenovanju komandirja tega voda Bogdana Stopinška ter sklep o vojni organizaciji in sistematizaciji DO. Delegati so sprejeli predlog, da se dodeli dvosobno stanovanje Boru Marjanoviču iz naslova kadrovskih stanovanj. Povišali so ti(di znesek za povračilo potnih stroškov (dnevnice na 2-100, kilometrino na 30 din za km in prevoz na delo za tozd Kemijo Mozirje na 11 din). Delegati so predlagali, da se pripra- vi predlog sprememb samoupravnega akta, ki določa povračila stroškov, da bi se podražitve lahko avtomatično spreminjale tudi v DO- Predsednik DS DO Milan Krivec je podal zahtevo po odstopu s funkcije. Svojo odločitev je utemeljeval z mnenjem, da ni primerno, da delavski svet vodi predsednik, katerega obremenjujejo pisanja v javnih glasilih, čeprav osebno ocenjuje, da so neresnična. V dolgi razpravi so delegati menili, da kljub temu, da razumejo njegovo odločitev, ni primerno, da odstopi, ter zato enoglasno zavrnili njegovo zahtevo, ter mu dali vso podporo pri njegovem nadaljnjem vodenju DS DO- Delegati so sprejeli tudi sklep o soustanovitvi začasnega predstavništva v Kairu, katerega podpisnik bo Marjan Prelec-Cinkarna, ki soustanavlja začasno skupno predstavništvo v Kairu - Egipt, se obvezuje, da bo vodila tako poslovno politiko uvoza in izvoza blaga ter storitev, ki bo vsako leto od vsega doseženega prometa z egiptovskimi firmami sosednjih držav izkazovala večji obseg z izvozom blaga in storitev iz Jugoslavije. Za nadalnje aktivnosti v zvezi s pripravami za soustanoviteljstvo skupnega predstavništva v Kairu je DS zadolžil Eda Belaka. Občni zbori sindikata Razprava brez zadržkov Za nami so občni zbori sindikata, na katerih je bila podana priložnost, da se temeljito pogovorimo o vlogi sindikata v delovni organizaciji in ocenimo njegovo učinkovitost pri zahtevah in pričakovanjih članov te najmnožičnejše organizacije. Kriza družbenih odnosov se namreč odseva tudi v manjšem zaupanju množic v delo sindikata. Še najtežje je aktivistom v osnovnih organizacijah, ki se spopadajo s konkretnimi težavami sodelavcev, žal pa pri njihovem reševanju ne morejo biti posebno učinkoviti ali pa so povsem nemočni. Razprava na občnem zboru konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov delovne organizacije, 5. decembra 1985 je bila v celoti odsev razmer v kolektivu, kjer je bilo med drugim rečeno: »Sindikat bo moral v prvi vrsti izbojevati bitko za krepitev položaja in vloge delavcev v odločanju. Preveč se uveljavlja pluralizem različnih interesov, razprav na samoupravnih organih je vedno manj. Zaskrbljeni moramo biti s pluralizmom naših delegatov v samoupravnih organih in DPO, saj so redki primeri, da bi se kdo od njih redno vsebinsko povezoval s svojim volilnim okoljem in dosledno zagovarjal stališča in zahteve sodelavcev. Odtujenost samoupravljanja od delavcev pa se čuti najbolj v vedno večjem izrivanju delavca samo še na malodane formalno sprejemanje odločitev po zakonih. Zato bo moralo spoštovanje odgovornosti prevzeti vodilno vlogo v zahtevah sindikata, ne le vodilnih delavcev in delegatov, temveč tudi funkcionarjev v družbenopolitičnih organizacijah«. Delegati konference sindikata so spregovorili malodane o vseh perečih problemih, ki otež-kočajo vsakdanje delo in ki se vlečejo že dolga leta. nič pa se ne premakne na bolje. Kritično so spregovorili tudi o površinskem in forumskem delu same sindikalne organizacije. »Delo sindikata še vedno sloni na nekaterih funkcionarjih, in človek ima vtis, da si lastijo pravico v imenu delavcev odločati o pomembnih vprašanjih. Čestokrat se sicer odločajo v korist članstva, vendar manjka povezanosti med osnovnimi organizacijami, med delavci znotraj osnovnih organizacij itd « Iz poročil o delu konference in komisij je bilo razvidno, kaj moramo v delovni organizaciji še narediti in spremeniti. »Naš sistem delitve osebnih dohodkov bomo morali dograjevati veliko bolj učinkovito kot doslej in predvsem spodbujati boljše, smotrnejše in ustvarjalno delo. Več pozornosti bomo morali posvetiti boljši ocenitvi fizičnega dela. Dejanski prispe- vek je prej lažna solidarnost kot pa učinkovita spodbuda za dvig produktivnosti in uspešnega dela«- Poročilo komisije za socialna vprašanja nam je najbolj nazorno prikazalo, kako nemočni smo, ko se borimo za zagotavljanje takšne življenjske ravni, ki bi bila vredna človekovega bivanja. »Največji problemi v naši delovni organizaciji, ki izvirajo iz prošenj socialnih pomoči so v nizkih osebnih dohodkih, nesrečah pri delu in iz dela, smrti v ožji družini, v daljšem bolniškem staležu. V zadnjem času se pojavljajo tudi nizke pokojnine naših upokojencev. Ob strahovitem naraščanju cen in padanju življenjskega standarda pride v težave že delavec, ki ima tudi nekoliko višji osebni dohodek. Zato je bistvena naloga sindikata, da skrbi, da bi delavci z normalnim delom zaslužili za svojo socialno varnost«. Beseda je tekla tudi o prehrani med delom, kjer je bilo izračunano veliko kritičnih besed o naši osebni kulturi. »Če ne bomo znali vplivati drug na drugega. da bi končno sedli za pogrnjene mize, potem žal. besed o prehrani še vedno ne bomo spravili iz dnevnega reda sindikata«. V razpravi je spregovoril tudi Vlado Kaluža, sekretar občinskega odbora dejavnosti sindikata kemijske, nekovinske industrije in gumarstva, kije ocenil konferenco kot prelomnico na bolje. »Veliko je bilo izreče- Program dela konference za leto 1986 Izpolnjevanje temeljnih ciljev gospodarske stabilizacije - Ustvarjanje možnosti, ki vplivajo na večanje dohodka - Prizadevanja za višjo rast proizvodnje ter za rast produktivnosti. - Spodbujanje inovatorstva v TOZD in DSSS nih konstruktivnih razprav ■, opozorjeno je bilo na veliko odprtih vprašanj, obveznost vseh, ne le izvršnega odbora konference pa je, da vse to realizirate«. Pojasnil je še, da je sindikat frontna organizacija, ki uveljavlja svojo vlogo v skupnih interesih delovne organizacije- Za kar bomo skupaj ocenili, da je za kolektiv problem, je potreben takojšen politični dogovor o zadolžitvah samoupravnih organov ali strokovnih služb, da problem razrešijo. Prerade se stvari ustavijo že zaradi znanih razlogov neodkritosti in komolčarstva. In kakšen je napotek za delo v prihodnje? Enostavno moramo vzeti stvari v svoje roke. Nihče nam ne bo urejal odnosov in razmer v našem imenu in za nas. Pri tem boju pa nas ne sme biti strah lažnih avtoritet in oblastniškega obnašanja- Jasno in odločno moramo pokazati, da Zanimivosti iz razprav v tozdih V osnovni organizaciji tozda Transport so ugotovili, da bi morali v bodoče poročila o delu sindikata v preteklem mandatu predhodno izobesiti na oglasne deske, da se bi delegati lahko bolje pripravili na razpravo. ♦ V osnovni organizaciji tozda Kemija Celje so obsodili premajhno spodbudo vodstva za področje inventivne dejavnosti. Ugotovili so, da je potrebno stimulirati strokovnjake in od njih zahtevati rezultate ter nujno izboljšati delovne pogoje. Zahtevali so sklic zbora delovnih ljudi za sprejem modernizacije Litopona in zahtevali organizacijo akcije za zbiranje odpadnega materiala. » Delegati osnovne organizacije tozda Veflon so menili, da socialnih problemov ni za tistega, ki hoče delati. Kdor pa noče delati, ga je potrebno disciplinsko preganjati. Uveljavljanje sistema socialističnega samoupravljanja - Opozarjati na morebitne pomanjkljivosti pri sami pripravi, organizaciji in izvedbi oblik in načinov odločanja v DO. - Razvoj in utrjevanje delovanja delegatskih odnosov, boljšo povezanost med delegatsko bazo in strokovnimi službami. smo tudi v resnici to, kot nas opredeljujejo družbeni dokumenti; najširša družbenopolitična organizacija delavskega razreda, razreda upravljalcev in gospodarjev lastne usode. Kaj je še bilo Pri IO konference ZS je ustanovljenih 8 komisij, od teh so 4 popolnoma neaktivne. To so: komisija za kadrovska in organizacijska vprašanja, komisija za priznanja, nagrade in druga odličja, komisija za prošnje in pritožbe in komisija za SLO in DS- Podan je bil predlog, da bi ustanovili še komisijo za obveščanje in komisijo za okolje. Če bi vse te komisije bile aktivne, bi morda manj kritik letelo na delo sindikata. rt Razprava kar ni hotela biti končana, zato je občni zbor trajal celih pet ur. Prisotnih je bilo 23 delegatov. Občni zbor je vodil Maks Pečnik. Iz finančnega poročila je bilo razvidno, da smo doslej (do oktobra 1985) v sindikatu porabili komaj 66 odstotkov načrtovanih sredstev. Največ je šlo za kulturo in bančne storitve. ii A Iz poročila komisije za družbeni standard je bilo razvidno, da je bilo v letošnjem letu ukradeno v jedilnicah 6086 kom jedilnega pribora v vrednosti 2-166.466 din, od tega največ žlic, vilic in nožev. V povprečju pride 2.5 kosov jedilnega pribora na delavca, ker pa vemo, da vsi ne krademo, imajo nekateri zato cele komplete. Toda ker opozorila ne zaležejo, bo moral sindikat ostreje ukrepati- Uveljavljanje sistema delitve p« delu in rezultatih dela - Uresničevanje načela, da naj bodo sredstva za OD in skupno porabo odvisna od tega, koliko so delavci prispevali k povečanemu dohodku z učinkovitejšim gospodarjenjem, ter s tem v zvezi dodelati sistem nagrajevnaja po delu in rezultatih dela. - Večjo pozornost bomo posve- tili boljši organiziranosti, izrabi delovnega časa in večji disciplini, ki so tudi pogoji za pridobivanje večjega dohodka- Zagotavljanje materialne in socialne varnosti delavcev - Krepitev materialne in socialne varnosti ter obvladovanje socialnih razlik sodita med temeljne naloge Zveze sindikatov - Potrebno bo zagotoviti takšno zaposlitveno in poklicno mobilnost, da bo vsak delavec bolje izrabljal svoje delovne sposobnosti, sredstva, naprave in druge proizvodne zmogljivosti. - Sredstva skupne porabe morajo v zaostrenih gospodarskih razmerah imeti pomembno socialno vlogo (regres za prehrano, za solidarnostne pomoči, letni dopust) Humanizacija dela in kakovost življenja delavcev - Temeljni cilj Zveze sindikatov za humanizacijo dela je ustvarjanje takšnih delovnih razmer, ki bodo omogočile uveljavljanje delavca, kot ustvarjalne in svobodne osebnosti v delovnem procesu in ohranjale ter krepile njegove delovne sposobnosti - Na področju zdravstvenega varstva bo sindikat dal pobude za lastno zdravje, preventivo ter razvoj medicine dela - Zavzemali se bomo za boljšo humanizacijo delovnih procesov, da se izboljšajo delovni pogoji na delih in nalogah, ki povzročajo izpade v proizvodnji - Skrb za bolj organizirano družbeno prehrano med delom - Omogočiti čimveč delavcem organiziran letni dopust SLO in DS - Obveznost sindikata za usposabljanje delavcev za njihovo samozaščitno delovanje in ukrepanje ob izrednih dogodkih ter razmerah in njihovo delovno mobilizacijo v neposredni vojni nevarnosti in vojni, Obveščanje - Zagotoviti boljšo obveščenost o dogajanjih v OOZS in TOZD. ter boljši pretok informacij med OOZS in občinskim svetom ZSS in ROS dejavnosti - Poostritev odgovornosti dodatno sprejete politike DO. na vseh področjih in preprečevanje kakršnih koli pojavov, ki niso v interesu začrtane politike delovne organizacije- Program je izdelan tudi z nosilci in roki in je bil na občnem zboru konference OO ZS dopolnjen z naslednjimi nalogami, ki sem jih povzela iz svojih zapiskov: - izpeljati boljšo organizacijo dela - bdeti nad izdelavo analiz vzrokov neučinkovitosti poslovanja tam, kjer ne dosegamo načrtov - opozarjati na načrtno in organizirano reševanje problematike samozaščite in varnosti na delu - podružabljanje SLO in DS s poudarkom na varnostni kulturi - oživeti delo mladine v vseh okoljih - Zagotavljati socialni položaj upokojencev - izdelati organizacijska navodila za pomoči pri pogrebih in denarnih izplačilih - izdelati enoten protokol ob odhodih delavcev v pokoj in izročanje nagrad ob jubilejih - organizacija skupnega Dneva Cinkarne enkrat na leto- - organizacija problematike konference sindikata vsaj dvakrat na leto. - iz reprezentance sindikata naj se izključi alkohol in spodbuja tudi službe in tozde, da naredijo isto - podpre se predlog o obnovi barake za strelstvo, oder v sindikalni dvorani in pridobitvi prostora za kulturo - bdeti nad porabo sredstev (nakupi vozil) Novi sindikalni funkcionarji Mišo PRIMC, v Transportu Franc GABERŠEK in v DSSS Vlado OČKO. Komisija za socialna vprašanja Ti02 Dušan Pravdič Metalurgija MarjanaKošenina Kemija Tončka Iveljič Vzdrževanje Darja Hojnik Grafika Franc Jonke Energetika Mišo Primc Veflon Vida Fendre Transport Kemija Šopek Dubravko Mozirje Mija Sirko DSSS Zlatko Šentjurc Komisija za družbeni standard Ti02 Karla Del Negro Metalurgija Rok Unetič Kemija Marija Škorjanc Grafika Vlado Valjavec Vzdrževanje Boris Arčan Energetika Alojz Konec Veflon Jože Brulc Transport Kemija Ferdo Anderluh Mozirje Franc Žunter DSSS Franc Červan Komisija za športno in rekreativno dejavnost Ti02 Živan Trešič Metalurgija Vilma Pevec Kemija Rudi Mraz Grafika Vlado Pavšek Vzdrževanje Emil Zupanc Energetika Marjan Kolar Veflon Peter Rom Transport Kemija Rudi Petelinek Mozirje Milan Kukec DSSS Vera Zupanc V izvršni odbor konference OOZS Cinkarne so bili imenovani: za predsednika Janko REBOV, za podpredsednika Mirko POKLŠEK, za sekretarja Dragan MUROVIČ, za člana, zadolženega za OO ZB Jože LJUBIČ, za člana Miroslav MILOSAVLJEVIČ, za člana zadolženega za kulturno dejavnost Lenart HORVATIČ, za člana zadolženega za mladino Tomaž SIMONIČ. V nadzorni odbor so imenovali: Rudija MRAZA, Marijo BERNJAK in Ivana NOVAKA. Za predsednike izvršnih odborov osnovnih organizacij so bili izvoljeni: v tozdu Metalurgija Cvetka ŠANCA, v Titanovem dioksidu Jože LJUBIČ, v Kemiji Celje Milica KONČAN, v Kemiji Mozirje LOVRENČIČ, v Ve-flonu Adolf JANC. v Grafiki Albin VALAND, v Vzdrževanju Boris BLAŽIČ, v Energetiki Komisija za kulturno in prosvetno dejavnost Ti02 Brane Klavžar Metalurgija Fikret Imamovič Kemija Rozalija Večko Grafika Lenart Horvatič Vzdrževanje Vlasta Koštomaj Energetika Maks Poelnik Veflon Zvonko Vrunč Transport Kemija Marjan Šeško Mozirje Fanika Mejak DSSS Irena Kroflič Komisija za kadrovska in organi- zacijska vprašanja Ti02 Zoran Kanduč Metalurgija Angelina Čajič Kemija Franc Sušnik Grafika Ivica Vajdec Vzdrževanje Marjan Rejc Energetika Franc Vrhovšek Veflon Franc Škrjanc Transport Kemija Milan Amon Mozirje Nada Podvratnik DSSS Maks Pečnik Komisija za priznanja, nagrade in druga odličja Ti02 Martin Kukovič Metalurgija Frido Madarosi Kemija Vili Kos Grafika Milan Kersnik Vzdrževanje Franc Slokan Energetika Franjo Petrovič Veflon Janez Goršeg Transport Kemija Mirko Polutnik Mozirje Jože Punčuh DSSS Branko Cmok Komisija za | prošnje in pritožbe Ti02 Karel Ivakič Metalurgija Rudi Knez Kemija Franc Dečko Grafika Majda Bajramovič Vzdrževanje Vinko Počivalšek Energetika Rudi Arčan Veflon Nevenka Laščak Transport Kemija Marija Jevšinek Mozirje Jože Mavrič DSSS Nada Bedek Komisija za SLO in DS Ti02 Bogdan Stopinšek Metalurgija Jože Farčnik Kemija Čelje Stane Jakše Grafika Tomaž Simonič Vzdrževanje Boris Blažič Energetika Štefan Vincelj Veflon Viktor Kovačič Transport Kemija Štefan Polajžer Mozirje Janez Lovrenčič DSSS Vlado Očko Izboljšanje splošnih družbenih razmer namreč ni možno brez rezultatov v slehernem tozdu, v slehernem samoupravnem okolju; prav tu pa je osnovno torišče delovanja sindikata kot najširše delavske organizacije, katere naloga je tudi organizirano skrbeti za uresničevanje konkretnih in dolgoročnih interesov delavcev. In tu ne more biti politične mlačnosti, tu ne moremo le čakati, da se bo nekaj zgodilo, da nas nekaj preseneti, potem pa bo problem že nekdo rešil. Franček Kavčič Predsednik SOB Celje je podelil Državna odlikovanja našima sodelavcema Izvršni odbor Konference OO ZS je lansko leto dal pobudo za podelitev nekaterih pomembnih priznanj v zahvalo za prizadevno in uspešno delo naših sodelavcev. Priznanja je podelil predsednik skupščine občine Celje, Edo Stepišnik na slovesnosti ob praznovanju 29. novembra v občini Celje. Red dela s srebrnim vencem je visoko državno odlikovanje in priznanje, ki ga zaslužni dobijo za velike zasluge pri graditvi socialističnega samoupravljanja ter napredka delovne organizacije. Zaslužila sta si ga naša dolgoletna sodelavca Janko REBOV in Slavko KALAFATIČ-Janko REBOV se je že zelo zgodaj vključil v družbenopolitično delo ter še danes deluje na vseh področjih. Vseskozi je bil funkcionar,od predsednika mladinske organizacije do predsednika konference OO ZS in centralnega delavskega sveta. Nenehno se zavzema tudi za večjo produktivnost in dosledno izva- Osnovni razlogi, ki so vplivali na povečanje stroškov poslovanja DSSS v primerjavi s planom so naslednji: - Osebni dohodki, ki se oblikujejo v skladu z veljavnim SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev čistega dohodka in sredstev za OD in skupno porabo, ki se bodo do konca leta za celotno DO povečali z indeksom 122 v primerjavi s planom. Porast OD v DSSS je usklajen s porastom OD v tozdih. - Skupna poraba, katere osnova je v glavnem vezana na osebne dohodke (stanovanjska izgradnja obveznosti po SaS za splošno skupno porabo). - Stroški za poslovanje samskega doma in prehrana delavcev, ki so se v planskih postavkah za leto 1985 zajeli pod izdatke iz sklada skupne porabe, vendar so novi predpisi spremenili janje tehnoloških - proizvodnih nalog- Skoraj 34 let že prenaša izkušnje na mlajšo generacijo-Slavko KALAFATIČ že 27 let združuje delo v težkih delovnih pogojih, najprej kot valjač in nato topilec cinka. V obratu uživa veliko zaupanje, saj ga sodelavci cenijo, ne samo kot prizadevnega delavca, temveč tudi kot dobrega tovariša ter doslednega borca za uveljavljanje demokratičnih, samoupravnih rešitev pri razreševanju različnih problemov iz dela in odločanja delavcev. Obema dobitnikoma naše iskrene čestitke! Uredništvo možnost pokrivanja stroškov. - Stroški porabljenih energetskih virov, kjer je bilo zajeto normalno povečanje v primerjavi s preteklim letom, vendar so dejanske obremenitve znatno nad načrtovanimi zneski. - Stroški za investicijsko vzdrževanje zaradi večjih vzdrževalnih del na posameznih objektih Poleg naštetih razlogov za prekoračitev stroškov poslovanja v DSSS. je potrebno dodati, da so materialni stroški povečani tudi zaradi povečane amortizacije za med letom nabavljena osnovna sredstva (oprema Marketing, računalnik) povečanih stroškov za nabavo zaščitnih sredstev (delovna obleka, obutev in ostalo), pisarniškega materiala, meničnih obresti, bančnih stroškov in podobno. Za kontrolirano in bolj racionalno poslovanje bomo v DSSS: - Preverili ustreznost obstoječih osnov za obremenjevanje DSSS s stroški energetskih virov - z načrtom za leto 1986 zagotovili sprotno pokrivanje dejanskih stroškov, oz. cen posameznih storitev in uslug, ki bi zaradi objektivnih vzrokov, presegali načrtovane okvire. S planom se pripravi tudi terminski plan obremenitev v posameznih kvartalih skladno s pričakovanimi ter gibanjem osebnih dohodkov s prispevki na osnovi OD, kar predstavlja glavnino stroškov v DSSS. - Postavili normative za nabavo zaščitnih sredstev, ki bi bili obvezujoči za vse OE v DSSS - racionalizirali organizacijo dela v DSSS ter v zvezi s tem številom zaposlenih delavcev v DSSS, vendar ne v škodo zmanjšanja možnosti opravljanja Od tu in tam Tri temeljne organizacije združile sredstva za investicijo litopona Konec novembra so temeljne organizacije Metalurgija, Kemija Mozirje in Grafika podpisale samoupravni sporazum o združevanju sredstev v DO s tozd Kemijo Celje za investicijo Rekonstrukcija in modernizacija proizvodnje litopona z nadomestno izgradnjo obrata bari-jev sulfid, v skupni vrednosti 250 milijonov din za dobo 10 let. Celotna investicija znaša cca milijardo in štiristo milijonov din, pokrili pa jo bodo tudi z lastnimi sredstvi tozda, združenimi sredstvi drugih delovnih organizacij, krediti izvajalcev del in bančnimi krediti. Cinkarna dobila priznanje Ob 85-letnici Zavoda za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v Ljubljani, je Zavod podelil priznanja tudi ozdom za velčetno uspešno sodelovanje, ki je tudi pripomoglo k uspešnemu poslovanju posamezne tozd ali delovne organizacije z drugimi tozd ali DO- Med 16 delovnimi organizacijami, šolami in zavodi, je priznanje prejela tudi naša delovna organizacija, za pomoč, ki jo vsako leto nudimo v obliki različnih pripomočkov za potrebe njihove tiskarne. Prekoračeni načrtovani stroški v DSSS Zmanjšanje stroškov je ena od najvažnejših nalog gospodarske stabilizacije, ki pa tudi lahko trajno vpliva na prihodnost delovne organizacije in mora postati sestavni del našega obnašanja. O tej temi so namenili pozornost tudi na seji kolegija v novembru ter ugotovili, da je DSSS v osmih mesecih letošnjega leta prekoračila planirane stroške poslovanja. Do konca leta 1985 je pričakovati izpad dohodka iz naslova svobodne menjave dela s tozd kar za 190 milijonov din. prevzetih strokovnih opravil po začrtanih programih. - pregledali možnost zmanjšanja nekaterih stroškov poslovanja, ki jih DSSS prevzema za tozd ali za lastne potrebe kakor tudi stroške, ki so skupnega pomena za vse tozde (samski dom, PTT storitve ipd)— Za pokrivanje povečanih stroškov poslovanja DSSS za leto 1985 se predlaga naslednje: - da TOZD Energetika za leto 1985 fakturira energetske vire DSSS v višini planiranih vrednosti - da ocenjeni primanjkljaj po iz prejšnje točke pokrijejo temeljne organizacije Izdelan predlog pokrivanja stroškov bodo sprejemali tudi na sejah samoupravnih organov temeljnih organizacij. Rešenih 51 prošenj V letošnjem letuje bilo zgrajenih 22 novih stanovanj, zaradi zamude izvajalcev še 7 iz lanskega leta, tako, da je bilo skupaj prevzetih 29 novih stanovanj. Ker se prednostna lista izdela v mesecu marcu, stanovanja pa so bila že zgrajena v januarju, je bilo 6 prosilcev rešenih še po stari listi. Na novi prednostni listi je uvrščenih 122 prosilcev za stanovanje in 23 prosilcev za zamenjavo- Od teh je bilo rešenih 51 prošenj. Na peti redni seji skupščine Splošnega združenja kemične in gumarske industrije Slovenije. 29. oktobra 1985 so izvolili za člana izvršnega odbora skupščine tudi Marjana Prelca, predsednika K PO Cinkarne. Četrta skupščina republiškega odbora sindikata delavcev kemične in nekovinske industrije Slovenije bo v Celju, in sicer 16. januarja 1986 v Narodnem domu. V organizacijskem odboru za organiziranje priprav sta tudi naša sodelavca Dragan Murovič in Maks Pečnik. Inventivna dejavnost Uspešnost dela je odvisna od vključevanja vodstvenih delavcev v inovacijski proces Organizirano ustvarjalno delo je prava pot za doseganje večje produktivnosti in vir večjega dohodka v delovni organizaciji. Za dosego teh ciljev pa ni dovolj samo dober in samoupravno sprejet pravilnik, temveč zavzeto delo vseh zaposlenih v delovnih okoljih. Iz številnih izkušenj vemo, da največje ekonomske učinke dosežemo samo takrat, če v reševanje proizvodnih in razvojnih problemov vključimo razvojno raziskovalne delavce, če inovacijski proces izvajamo organizirano, na podlagi vnaprej postavljenih ciljev in proizvodnih potreb. V prvih enajstih mesecih seje inovacijski dohodek v Cinkarni povečal za 25 odstotkov v primerjavi s celotnim lanskim letom in znaša 136.138.999 din. Inovatorji so prejeli 5-634.357 din posebnega nadomestila, kar znaša 4,13 odstotka od inovacijskega dohodka. Ta odstotek pa je še nekoliko nižji, ker so avtorji za tri predloge prejeli nadomestilo na podlagi točkovalnega sistema. Sprejeti inovacijski predlogi v letu 1985 METALURGIJA UPORABA - UNIČEVANJE ODPADNEGA KISLEGA GUDRONA V PRAŽARNI ŽELEZOVEGA SULFATA Tehnična izboljšava Avtorji: Ružič Vojislav, Naraks Jože, Farčnik Jože. D- Podpečan. Avtorji so na izviren način rešili pereč ekološki problem, ki je nastajal v rafineriji Maribor-Pri rafinaciji odpadnega - izrabljenega motornega olja, ki ga destilirajo s H2S04. nastaja neuporaben ostanek-kisli gudron. Avtorji so ugotovili, da ima gudron približno enako kurilno vrednost kot mazut, zato so našli rešitev, da ta odpadni gudron nadomesti del mazuta, ki ga uporabljajo za toplotni razklop železovega sulfata. Vsakih 1000 kg gudrona nadomesti 550 kg mazuta. Poleg prihranka mazuta nastane še prihranek zaradi manjše uporabe pirita, ker se z zažiganjem gudrona sprošča tudi SC)2. Prihranek v I letu (1983) 2.600.820 din Prihranek v II. letu (1984) 13.358.015 din Nadomestilo avtorjem za dve leti 475.258 din. POSTOPEK TRAČNEGA VALJANJA PLOČEVINE IZ Zn-Cu-Ti ZLITINE IN PLOČEVINE IZ SUROVEGA IN Čistega cinka Tehnična izboljšava Avtorji: Jedlovčnik Robert, Gu-tenberger Franc, Dokler Emil, Prelič Milovan, soavtorji: Marolt Bojan. Benčina Anton, Naraks Jože. Slokan Dušan. Her-lah Viki, Floreani Anton, Ogra-jenšek Baldi. Kačičnik Marko, Crepinšek Martin. Lamper Drago. Planinšek Janez. Slapnik Ana. Galjot Slavko, Balaško Mijo. Polenšek Stanko, Vidovič Franc. Vidovič Stanko. Marjanovič Slavko- Cinkarna je v ZRN kupila nekompletno opremo zaustavljene valjarne. Skupaj z njo je bila kupljena tudi tehnologija. Po izgradnji - postavitvi val jarne so začeli s poizkusno proizvodnjo. Takoj so se pojavile težave: - kupljeni KNOW-HOW je bil nepopoln, brez popolnih navodil za uvajanje tehnološkega procesa - ni deloval livni sistem - na novo je bilo potrebno osvojiti postopek predvaljanja - ni bila dana možnost inštrui-ranja delavcev v tujini, niti pomoči od prodajalca opreme. INVENTIVNO - INOVACIJSKI PROCES pomeni in zajema vse aktivnosti od rojevanja idej do njihove realizacije z namenom, da angažirajo širše ljudske množice za doseganje največjih množičnih ekonomskih učinkov in aktiviranje ljudskih sposobnosti na delovnih mestih, v delovnem času, kakor tudi zunaj delovnega časa ter zunaj delovnega mesta. Zaradi teh in drugih problemov je prihajalo v času poskusne proizvodnje do velikih težav. Skupina avtorjev in soavtorjev seje odločila, da ta problem reši z lastnim delom in znanjem. Dosežen je bil zastavljeni cilj: tračno valjanje cinkove pločevine legirane z Cu in Ti in tračno valjanje pločevine iz surovega in čistega cinka. Prihranek, ocenjen za prvo leto je 30.000.000 din. Nadomestilo avtorjem in soavtorjem ob upoštevanju člena 58 Pravilnika o inventivni dejavnosti pripada v skupni višini za celotno obračunsko dobo L433.835 din. KEMIJA CELJE POVEČANJE CIKLONA Tehnična izboljšava Avtor: Mraz Rudi, soavtorja: Veber Zoran, in Mikolič Josip V obratu cinkovega belila je pogosto prihajalo do pregoretja filter vreč zaradi previsoke temperature belila v ciklonu. Z izdelavo večjega ciklona je temperatura belila manjša, zato do pre-gorevanja ne prihaja več-Prihranek v I. letu znaša 1.104.308 din, nadomestilo avtorjem pa 87.756 din. PALETIZACIJA CINKOVEGA BELILA Koristen predlog Avtorja: Kosi Mojmir in Mraz Rudi Avtorja sta predlagala in izvedla paletizacijo cinkovega belila in strojno stiskanje naloženih palet. S tem je odpravljeno težko fizično delo, skrajšan čas nalaganja in pakiranja, odpadla je tudi nevarnost poškodb. Prihranek - ocena po členu 35, nadomestilo avtorjem 38-478 din. ODVOZ ODPADNEGA BELILA, IZBOLJŠANJE NAKLADANJA Koristen predlog Avtor: Mraz Rudi V obratu cinkovega belila je obstajal problem odvoza odpadnega belila. Belilo so večkrat prelagali in tako so nastale precejšnje izgube, kot tudi onesnaževanje okolja. Z novo organizacijo odvoza so odpadli vsi prejšnji problemi. Prihranek - ocena po členu 35, nadomestilo avtorju 37.892 din ZAMENJAVA ODPADNIH VOD V OBRATU LITOPON IN ZnS04 Tehnična izboljšava Prihranek za II. leto - ocena po členu 35, nadomestilo avtorjem 62.460 din SPREMEMBA CENTRIFUGIRANJA CINKOVEGA SULFATA Tehnična izboljšava Avtorja: Sušnik Franc, Mak Stanko Prihranek v III. letu 242-722 din, nadomestilo avtorjem 33.775 din (zadnji obračun) GRAFIKA KLASIFIKACIJA SAJ - STROKOVNO OVREDNOTENJE UPORABNOSTI SAJ INA KUTINA Koristen predlog Avtorja: Furlan Alenka, Golner Vera, sodelavca: Leskovšek Friderik, Tolič Darinka Pri proizvodnji črnih tiskarskih barv so do realizacije tega predloga uporabljali uvožene saje- Na osnovi raziskav in možnosti zamenjave saj z domačimi, je bila zamenjava uspešno izvršena za manj globoke črne barve. Manjša je tudi uporaba olepševalnih past-Prihranek (razlika med uvoženo in domačo ceno) v enem letu je 469.696 din. Predlog je bil sprejet samo na komisiji za inventivno dejavnost v tozdu, delavski svet predloga ni potrdil. VZDRŽEVANJE SPREMEMBA OBZIDA VE VSEH VRST MEŠALNIH POSOD Tehnična izboljšava Avtor: Košak Darko, soavtorja: Krajnik Jože in Špes Boris V Cinkarni se v Ti02, Kemiji in Metalurgiji uporablja večje število industrijskih pretočnih in mešalnih posod- Vse te posode morajo imeti protikislinsko oblogo, poleg tega pa še mehansko zaščito, to je obzidavo s kislinsko odporno opeko. Za obzidavo vsake kadi je bilo potrebno naročiti opeko po načrtu. Neserijska izdelava opeke je zelo draga- Po predlogu avtorjev je sedaj mogoča obzidava s standardizirano obliko opeke. S tem so se zmanjšale zaloge, skrajšal čas obzidave, rok dobave, kvaliteta obzidave je boljša manjši pa so tudi materialni stroški. Prihranek v prvem letu (1984) je 12.684.302 din, nadomestilo avtorjem je 326-748 din Inovatorji, organizirani v Društvo izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav - DIA-I I so gonilna sila nadaljnjega razvoja inventivne dejavnosti in nosilci ustvarjalnega dela v svojih delovnih okoljih. STROJ ZA REZANJE PRIROBNIC Tehnična izboljšava Avtor: Brumec Slavko Prihranek v II. letu 223.830 din, nadomestilo avtorju 35-166 din. ENERGETIKA HLAJENJE KRISTALIZER-JEV S POMOČJO FILTRIR-NE VODE Tehnična izboljšava Avtorji: Kolar Anton, Pusto- slemšek Branko, Šinko Franc, Bizjak Rado, ter sodelavca Štumberger Jože in Zakošek Maks V TOZD Ti02 je prišlo do večje okvare zaradi puščanja bakrenih hladilnih cevi v krista-lizerjih za hlajenje črne raztopine in do nasičenosti. Zaradi pogostih okvar in popravil, so avtorji uvedli.nov način hlajenja za kristalizacijo s filtrno vodo brez hladilnih strojev. Prednosti, ki so nastale z novim načinom hlajenja so: - odpadlo je drago vzdrževanje hladilnih strojev - ni izpada proizvodnje zaradi pogostih okvar - prihranek na električni energiji Prihranek v I. letu (1981) 258.625 din Prihranek v II. letu (1982) 3.491.346 din Prihranek v III. letu (1983) 2.525.121 din Prihranek v IV. letu (1984) 5-140.238 din Nadomestilo avtorjem in sodelavcem za štiri leta je 583.914 TITANOV DIOKSID POENOSTAVITEV IN ZNIŽANJE STROŠKOV PROIZVODNJE RC 727 Tehnična izboljšava Avtor: Smeh Franc, soavtorji: Paulič Rajko, Cankar Slavko, Mesec Stanko. Prihranek v III. letu uporabe inovacijskega predloga je 7 393.844 din, nadomestilo inovatorjem 226-541 din Festival, na katerem je sodelovalo okrog 600 udeležencev, je bil sestavljen v bistvu iz treh med seboj prepletajočih delov. Prvi del je bil tekmovalnega značaja, na katerem so jugoslovanske agencije, za propagando predstavile svoja dela v petih kategorijah: tiskana komunikacijska sredstva, ostala propagandna sredstva, audio, audio-video komunikacijska sredstva in celovite propagandne predstavitve, za veliko nagrado Portoroža po kategorijah. Projekcije, avdio in video, ki so se odvijale v veliki dvorani portoroškega avditorija so bile zelo dobro obiskane in so se Inovatorska dejavnost je ustvarjalna ljudska aktivnost za ustvarjanje in uporabo znanja v različnih dejavnostih dela in poslovanja. DOZIRNA DRŽA ZA JETT MLIN V POVRŠINSKI OBDELAVI Tehnična izboljšava Avtorji: Zdolšek Karel, Zdolšek Cveto, Urbanija Ivo, Paulič Rajko, Mesec Stanko. Prihranek v drugem letu uporabe predloga je 31.19 L 308 din, nadomestilo avtorjem 910.591 din - zadnje izplačilo DS - TOZD Ti02 je na svoji 2. redni seji, dne 30. 8. 1985 razpisal interno inventivno pogodbo s ciljem da se reši »PROBLEMATIKA ODPRAŠEVANJA V PAKIRNICI TiO, Za uspešno rešitev je razpisal tudi nagrado v višini 125-000 din. Skupina predlagateljev v sestavi: Zdolšek Karel, Užmah Rudi. Zdolšek Cveto in Arčan Boris je problem uspešno obdelala v zahtevanem roku- Predlog je obravnavala strokovna komisija in ga sprejela z obrazložitvijo, da vsebuje vse zahtevke iz razpisa. Predlog je potrdila tudi komisija za I. D. TOZD - TiO:. VEFLON - GUMI KOMPENZATOR Tehnična izboljšava Avtorji predloga: Vrunč Zvonko. Cimerman Marjan in Žerjav Anton, sodelavca: Vervega Viktor, in Mežnar Mirko zavlekle do polnoči. Že na projekcijah je bilo očitno, da iz množice kreatorjev propagandnih sporočil izstopa studio Marketing Delo po svoji originalnosti, pristopu in izredno kvalitetni izvedbi, kar se je kasneje priznalo tudi pri podeljevanju nagrad, saj je osvojil kar tri velike nagrade Portoroža v kategorijah tiskanih, audio-video komunikacijskih sredstvih in celovitih propagandnih podjetij. V drugem delu so bila predstavljena najboljša dela, nagrajena na lanskem festivalu, dela oziroma video spoti CLIO'84 in najboljša dela s področja audio-video propagandnih sporočil V TOZD Ti02 potrebujejo letno večje število gumi kompenzator-jev. Uporabljajo jih za vgradnjo v cevovode zaradi kompenzacije toplotnih delatacij in blažitev vibracij pri različnih agresivnih medijih do temperature 80°C. Doslej so jih uvažali iz Avstrije. Da bi prihranili znatna devizna sredstva in skrajšali dobavne roke, so se avtorji in sodelavca odločili, da jih izdelajo doma. Praksa je pokazala, da so popolnoma enakovredni uvoženim. Prihranek vi. letu 4 917.687 din. nadomestilo avtorjem in sodelavcem znaša 317 936 din. ODPRAVA ROČNEGA NA-TISKANJA GUME Koristen predlog Avtor: Žgank Franc, soavtorja: Vrunč Zvonko in Cimerman Marjan Predlagatelji so rešili problem oblačenja šipk z gumo. To delo so opravljali ročno, kar je bilo fizično težko delo. Za strojno oblačenje šipk z gumo so predelali star stroj za robkanje. Produktivnost dela se je močno povečala, odpadle pa so vse prejšnje težave. Prihranek ocena po členu 35, ameriškega propagandista Joe Sedelemeiera in festivala IBA v Hollywoodu. Zanimanje za projekcije tujih video spotov je bilo neverjetno veliko, kar se je pokazalo v nabito polni dvorani. Prav tako je bilo veliko zanimanje za predstavitev projekta propagandnih aktivnosti Juga v Ameriki, ki jo je podal John Slaven, podpredsednik Agencije »Rosenfeld, Sirovvik - Lavvson, Ine« iz New Yorka, ki vodi propagandno kampanjo za prodajo Juga v ZDA. Zanimive so bile tudi propagandne predstavitve »Slovenija moja dežela«, »Kovinotehna«, »Beobanka« in še nekatere druge, kjer so podrobno obrazložili zakaj so se določena podjetja odločila za prikazano propagandno akcijo in kaj so hotela z njo doseči. Ob primerjavi domačih in tujih video spotov je bilo moč ugotoviti, da v povprečju še zda- Tudi naša delovna organizacija, konkretneje Tiskarna, je sodelovala na slovenskem knjižnem sejmu od 18. do 23. novembra v Cankarjevem domu. Predstavili smo se s knjigami, ki 56.454 din. KROGELNI VENTIL Tehnična izboljšava Avtorji: Žerjav Anton, Kovačič Viki. Žerjav Ivica. Završnik Bojan. Goršek Janez, soavtorji: Pa-tkanj Šandor, Gorenšek Tomo, Juhas Marija. Prihranek v III. letu uporabe predloga je 7.946.282 din. Nadomestilo avtorjem znaša 382.492 din. PASTOZNI EKSTRUDOR Tehnična izboljšava Avtorji: Završnik Bojan, Žerjav Anton, Kovačič Viki, Goršek Janez, Žerjav Ivica, Deželak Anton Prihranek v III. letu uporabe predloga je 4.356.451 din, nadomestilo avtorjem znaša 160.654 din. BATNI OBROČKI Tehnična izboljšava Avtorji: Kovačič Viki. Žerjav Anton, Goršek Janez, soavtorji: Završnik Bojan. Patkanj Šandor. Gorenšek Tomaž, Vervega Viktor Prihranek v IV. letu uporabe predloga je 9.704.000 din, nadomestilo avtorjem pa znaša leč nismo na evropski ravni, kaj šele ameriški, čeprav pa je potrebno ob tem poudariti, da so nekatere kreacije, predvsem študija Marketing Delo, na izredno visoki ravni tako s strani idejne zasnove kot s strani tehnične izvedbe. V tretjem delu festivala smo udeleženci izmenjevali izkušnje, mnenja, ocene in poglede na problematiko s področja ekonomske propagande- Tudi Činkarna bi lahko sodelovala z že znanimi TV spoti, vendar smo bili mnenja, da je bilo premalo časa za pripravo kvalitetne predstavitve našega proizvodnega programa. Gotovo pa je, da se bomo za tretji festival prihodnje leto v Portorožu že skrbno pripravili, tako da bomo lahko kvalitetno in celovito predstavili Cinkarno preko vseh medijev ekonomske propagande- jih je tiskarna tiskala v preteklih letih (Vedute Celje. Zdravilišče Rg. Sl.. Sodobno tkalstvo), stenskimi koledarji Vedute Ljubljane in Celja, štiribarvnimi plakati, katalogi in prospekti. Tiskar- Zanimivosti s potovanj Jugoslovanski festival tržnih komunikacij Portorož 85 Novembra so se v Portorožu zbrali vsi, ki na področju ekonomske propagande nekaj pomenijo v jugoslovanskem prostoru in to na festivalu tržnih komunikacij, ki ga drugič po vrsti organizira Zveza združenj ekonomski propagandistov SFRJ. 316.206 din. Maks PEČNIK Matjaž Ramšak Cinkarna na knjižnem sejmu na je sicer prvič sodelovala na razstavi, ki je sestavni del sejma knjige, čeprav že vrsto let prispeva precejšen delež h kulturi slovenskega jezika v besedi in sliki. To predvsem potrjuje že deset- letno izdajanje Vedut-stenskih koledarjev, ki imajo tudi velik zgodovinski pomen. A. B. Kultura v srednjeročne načrte Komisija za kulturno in prosvetno dejavnost pri izvršnem odboru sindikata Cinkarne je na svoji redni seji dne 21. novembra 1985 sprejela pomemben sklep o kulturni dejavnosti oz. potrebah delavcev delovne organizacije kot osnovne sestavine dela, ustvarjanja in razvoja delovne organizacije. Izdelala je program in načrt dela in ga finančno ovrednotila ter takega posredovala samoupravnim organom, strokovnim službam in KPO- Ponovno je bil poudarjen predlog za namestitev profesionalnega kulturnega delavca, ki bi glede na potrebe kolektiva opravljal še dodatna dela in naloge. Sem sodijo pogrebni govori, ki se po svojem namenu uvrščajo v kulturno področje dela saj se ob teh priložnostih poslavljamo od dolgoletnih in zaslužnih članov kolektiva. Menimo, da to za 2.500 članski kolektiv ne bi smel biti nikakršen problem. Naš program je podprlo tudi predsedstvo konference sindikata Cinkarne in s tem potrdilo razumevanje o tovrstnih potrebah v DO- Tako smo vsi skupaj prispevali k sklepom kongresa slovenskih sindikatov in »kulturnega plenuma«. CK ZKS Lenart Horvatič Pesniki in likovni ustvarjalci sodelujte v brošuri! V naši delovni organizaciji je mnogo delavcev, ki del svojega prostega časa porabijo za ustvarjalnost na področju kulture- Med njimi je nekaj takšnih, ki so seže predstavili širši javnosti, njihova dela izhajajo v sredstvih javnega obveščanja, med drugim pa so sodelovali na prireditvah v občini Celje. Že pred časom smo se na konferenci sindikata in s podpredsednikom KPO dogovarjali, da bi v strnjeni obliki izdali brošuro, ki bi predstavljala delo ustvarjalcev. Predlog je bil sprejet, vendar ni bil realiziran. Zato pozivam vse, ki se ukvarjajo s pesnikovanjem in likovno umetnostjo, da svoja dela pošljejo Ireni Kroflič, v službo za plan, analize in interno kontrolo ali se oglasijo osebno- V upanju, da je tudi vaša želja sodelovati v tej akciji, pričakujem odziv. Irena Kroflič Po sledeh TDF-a Filmski delavci v Cinkarni V ponedeljek, 11. novembra smo imeli delavci Cinkarne priložnost videti enega od filmov, kije bil na programu premiernega sporeda na Tednu domačega filma v Celju- Doživeli pa smo tudi prijetno snidenje s samimi ustvarjalci filma Ovni in mamuti. V razgovoru z njimi smo prvič v Cinkarni načeli ne toliko vprašanje nacionalizma, o katerem je govorila vsebina filma, temveč o položaju delavcev iz drugih republik pri nas. Marsikdo seje ob ogledu filma zamislil nad bedo življenja ljudi, ki delajo in živijo v Sloveniji. Nekateri so imeli o filmu izredno pozitivne ocene, drugi pa slabe, češ da je režiser preveč potenciral upodobitve značajev, prizorov in prostora dogajanja. Razgovor je vodil novinar Milan Seničar. Sodeloval je scenarist in režiser filma Filip Robar - Dorin, ki je avtor številnih kratko in dolgometražnih dokumentarnih filmov med njimi »Jovanov let« in »Opre roma«, »Ovni in mamuti« pa je njegov igrani prvenec. Pogovarjali smo se tudi z glavnim igralcem Husom, ki ga je zaigral Božidar Bunjevac, ter Rajkom Gučev-cem. Gledalce pa je najbolj razživel Jani Kovačič, avtor glasbe, ki je brez glasbila ob ploskanju občinstva zapel pesem »Delam kot zamorc«, da je, kot je sam rekel, opravičil svoj prihod. Božidar Bunjevac: Tako lepega in prisrčnega sprejema občanov Celja še nisem doživel. Navdušen pa sem nad srečanjem v Cinkarni, saj takih odkritih in sproščenih pogovorov ni na naših potovanjih. Bilo mi je zelo všeč in sem srečen, da sem se lahko tega udeležil. V Cinkarni sem tudi prvič v celoti videl film. Ocenjujem, da je odličen. Filip Robar - Dorin: Nekateri sprejemajo moj film zelo negativno. drugi pa so navdušeni. Moje delo temelji predvsem na socioloških analizah oziroma raziskavah in dokumentarnem gradivu. Hotel sem opozoriti na problem in mislim, da mi je to uspelo- Milan Seničar: Vsako leto sodelujem pri organizaciji TDF-a in moram reči, daje zelo dobro, da smo se odločili predvajati filme tudi v delovnih organizacijah. Tako film še bolj približaš občinstvu- Prijeten pogovor z vami, nas je spodbudil, da bomo taka srečanja prihodnja leta nadaljevali. M. G. Kako smo letovali V letošnjem letu so bile počitniške zmogljivosti Cinkarne zasedene po prikazani tabeli. Razpolagali smo s 13-timi prikolicami in štirimi garsonjerami. Počitniške prikolice in zdravilišča so bila polno zasedena. V najetih zmogljivostih ob morju eno ležišče ni bilo zasedeno. Kraj CC svojci štev. ležišče št- nez. ležišč Rab 34 49 14 1 lež. 52 dni Crikvenica 59 98 27 1 lež. 44 dni Logarska dolina 32 65 22 - Prikolice 119 253 13 - Garsonjere 35 61 16 - Atomske toplice 17 - 17 - Čateške toplice 10 - 10 - Rogaška slatina 13 - 13 - Radenci 8 - 8 - Dobrna 2 - 2 - Otroška kolonija “ 28 28 - Na predlog sindikata je brezplačno letovalo 7 delavcev. 16 krvodajalcev je brezplačno letovalo v obmorskih krajih. Letos organiziramo ginekološke preglede za žene, zaposlene v Cinkarni, stare nad 35 let. Pregleda se je udeležilo 77 prijavljenk. Zasedenost doma v Logarski dolini je v letošnjem letu nižja od lanskega leta. Večje število nočitev je bilo le v juliju in avgustu, v času letnih dopustov. V tem času je bil dom zaseden polovično- V ostalih mesecih je odstotek zasedenosti nižji. Večje zanimanje je le ob vikendih. Zasedenost doma od januarja do septembra je prikazana v naslednji tabeli: Mesec CC tuji skup. din % zas. % lan. zas. Januar 22 20 42 4.520,00 6,16 13,64 Februar 31 28 59 6.420,00 9,58 24,45 Marec 2 2 4 800,00 0.58 2,93 April 15 40 55 13.000,00 8,33 5,61 Maj 71 17 77 11.900.00 12,90 8,66 Junij 147 65 212 33.500,00 32,12 12,27 Julij 161 89 250 32.170,00 36.66 68,76 Avgust 295 124 419 50.070,00 61,64 40,02 September 16 11 27 4.900,00 4,10 13,93 Skupaj: 760 396 1156 157.280,00 19.12 21,15 Vse člane kolektiva, zlasti ljubitelje planin vabimo, da v čim večjem številu obiščejo naš dom v Logarski dolini. Irena SELČAN Po 110-letnici najboljša proslava Zadnji delovni dan pred prazniki, so nas presenetili nastopi kulturno umetniških skupin in društev ter posameznikov, ki so prikazati pester in bogat spored-Najprej nam je zapel moški pevski zbor Cinkarne pod vodstvom novega zborovodje Matjaža Železnika. Kulturno umetniška folklorna skupina F- Prešeren Celje nam je predstavila bosanske in prekmurske narodne plese s sijajnimi narodnimi Godalni kvartet glasbene šole Že od ponedeljka 25- novembra pa je potekala vjedilnici tudi razstava slik Anice Javšnik in kiparskih del Vilija Krajnca, ki jih je bilo tokrat res veliko. Anica Javšnik in Vili Krajnc Rekli so............ Matjaž Železnik, učitelj glasbe v Glasbeni šoli Celje - vodja moškega pevskega zbora v Ljubečni. Menim, da so pevci resni in znajo intenzivno delati, saj se solidno udeležujejo vaj. So rutinirani in jim morda manjka le še kakšen pevec- Na vajah se trdo dela, zato pa je soliden nastop nošami- Sodeloval je godalni kvartet glasbene šole Celje pod vodstvom Emila Carlija, v kvartetu pa so sodelovali Matija Golner, Miroslav Tukarič, Irena Švab in Maja Vodenik. Dva mlada pesnika, delavca Cinkarne sta nam predstavila svoje lastne pesmi, to sta bila Robert Lukaščik in Fikret Imamovič. Mihaela Jagodič pa je recitirala pesem z naslovom Sklicujem zborovanje. Gledalci so bili navdušeni nad proslavo, marsikdo pa je po proslavi rekel, da je bila to ena izmed najboljših. nagrada za delo- Za vodenje zbora ne vidim preprek in bi se z zborom upal nastopiti na občinski reviji. Anica Javšnik, slikarka, zaposlena v Zdravstvenem domu Celje Ustvarjam že sedmo leto- Moji izdelki prikazujejo nadrealistične podobe, delam z izvirno tehniko- Razstavljala sem že v To-polščici. Hotelu Rubin in v ste- kleni dvorani v Rogaški Slatini. V hotelu Hum v Laškem pa so vseskozi razstavljena nekatera dela. V svojih slikah najdem svojo notranjost, zato sem zadovoljna, ko končam delo. Vili Krajnc, kipar iz Celja, zaposlen v Opekarni Bolj aktivno se ukvarjam z razstavljanjem šele dve leti, ustvar- Alkoholizem posledice Proti alkoholizmu se moramo začeti boriti v organizacijah združenega dela, saj le-te njegove posledice še najbolj čutijo. V ozdih se morajo zavedati, da pomeni boj proti alkoholizmu tudi bitko za večjo produktivnost- Vinjen delavec ne more dobro in strokovno delati, prav tako bo velikokrat izostajal z dela, prezgodaj se bo invalidsko upokojil, to vse v času, ko čaka na delo veliko ljudi, ki bi svoje naloge bolj vestno opravljali. V vseh okoljih smo preveč strpni do alkoholika, kot da se ne zavedamo kakšne so posledice alkoholizma. Zato bi veljalo temeljito razmisliti o predlogu koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomanije pri predsedstvu OK SZDL. da bi alkoholike, ki se ne strinjajo z zdravljenjem in ponavadi delajo vinjeni, odpustili z dela. Ukrep morda zveni drastično, a če upoštegamo vse posledice alkoholizma, le ni tako hud- Veliko bi lahko prispevali zdravniki, ki ob marsikateri bolezni jeter, žolča ali želodca spregledajo, da je zanjo kriv alkohol. ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega očeta Gregorič Stjepana se iskreno zahvaljujem tozd Kemiji Celje za darovano cvetje - prav tako iskrena hvala vsem sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči sin Ludvik Gregorič * Ob boleči izgubi drage mame ANGELE MIRNIK, rojene KRISTAN, se iskreno zahvaljujem sodelavcem tozd Vzdrževanja za darovani venec, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala tudi družini Brumec- Žalujoči sin Milan Kristan z družino. jam pa že dalj, sicer pa sem se v življenju ukvarjal z zelo različnimi stvarmi. Ustvarjam izdelke iz gline po svoji fantaziji. Odziv na dosedanjih razstavah je bil zadovoljiv in srečen bom, če bom lahko razstavljal tudi izven naših meja- M. G. in njegove Ob strožjih ukrepih zoper alkoholizem bi se marsikateri med njimi gotovo odločil za zdravljenje, če ni seveda že pregloboko zabredel. Toda, če bomo v bodoče hoteli imeti manj alkoholikov, bomo morali posvetiti več pozornosti preventivi. Mladino je treba zgodaj seznaniti z vsemi žalostnimi posledicami alkoholizma, to pa lahko uresničimo le preko vzgojno-izobraževalnega sistema. V mladinskih organizacijah bi zatorej morali naraščajočemu alkoholizmu med mladimi posvetiti še več pozornosti kot doslej. Z boljšim organiziranjem prostega časa mladih v samskih domovih, bi tudi prej zatrli mar-sikak znak alkoholizma med njimi. Boj proti alkoholizmu je zahtevna in trajna družbena naloga. V njem pa moramo sodelovati vsi, to je zdravstvo, vodstveni organi DO', sindikati, družbenopolitične organizacije in klubi zdravljenih alkoholikov. Samo tako nam bo uspelo, da se bo krog čezmernih uživalcev alkohola postopoma manjšal. Ob mnogo prerani smrti ljubljenega sina DUŠANA Goren-ška se iskreno zahvaljujemo vsem delavcem iz Vzdrževanja -TOB, Grafike, Transporta in Skladišča surovin ter embalaže za darovane vence in spremstvo v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Iskrena HVALA tudi za denarno pomoč sindikatu Vzdrževanja in Transporta. Žalujoči Gorenškovi mama. ati in brat- ¥ Ob boleči izgubi dragega ata VALENTINA RATEJA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Posebne finančne službe, ki so ga pospremili na zadnji poti in darovali cvetje. Hči Zofka Rebernik Šport in rekreacija Prvenstvo Cinkarne v šahu za leto 1985 Prvenstvo je bilo odigrano v našem počitniškem domu v Logarski dolini od 18. do 20. oktobra. Na tekmovanju je žal sodelovalo le osem članov, kar je odločno premalo za našo sekcijo. Res, da so bili nekateri člani upravičeno zadržani, ne velja pa to za vse. Morebiti je vzrok tudi čas za prijavo, ki je bil prekratek, o čemer bo treba v prihodnje razmisliti. Četudi je bila udeležba skromna, ne moremo to reči za samo tekmovanje- Rečemo lahko, da so se igralci srčno borili za vsako točko- Favoriti so bili: Mežnar, Tasič in Dečko, ki so se po tem vrstnem redu tudi uvrstili. Četrto in peto mesto delijo Puh in Pohole, pri tem je Puh poskrbel za presenečenje, saj je premagal prva dva uvrščena, Jančič je šesti: Verjetno je računal na boljšo uvrstitev, toda letos mu ni šlo-Sedmi je Celestina, tudi on je verjetno računal na boljšo uvrstitev z ozirom na zadnje prvenstvo. Osmi je Hrovatič. Odigrana sta bila tudi dva hitropotezna turnirja. Na prvem je poskrbel za presenečenje Stane Celestina, drugo in tretje mesto sta delila Dečko in Mežnar. Na drugem hitropoteznem turnirju je Dečko dokazal, da je najboljši hitropotezni igralec, saj je premagal vse nasprotnike, drugi je bil Tasič, tretji pa Celestina. Tudi to tekmovanje je bilo odigrano v pravem tovariškem vzdušju! Jože Šnajder Tekmovanje v šahu v počastitev 29. novembra ŠAH Šahisti Cinkarne so se v mesecu septembru v sestavi Štucl, Jazbec, Dečko, Mežnar in Tasič udeležili 13 šahovske delavske olimpiade v Puli- Na olimpiadi CC:Hemiremont Ložnica Vjesnik Zagreb : CC CC : Kromos Zagreb Vrhovni sud Srbije Beograd : Alkaloid Skopje : CC CC : Galenika Beograd CC : Jelšingrad CC : Montaža Maribor Energoinvest Sarajevo : CC je sodelovalo 230 ekip iz vse Jugoslavije- Tekmovanje se je odvijalo po švicarskem sistemu. Ekipo so sestavljali 4 člani. Naša ekipa je igrala takole: 3 : 1 2 1/2:1 1/2 2 : 2 2 2:2 2 : 2 2 : 2 2 1/2:1 1/2 3 1/2 : 1/2 2 1/2:1 1/2 Naše moštvo je skupaj osvojilo 20 točk in se uvrstilo na 47. do 61. mesto. Prvo mesto je osvojila ekipa Crvene zastave iz Kragujevca, ki je osvojila 26 točk. Od celjskih šahistov so sodelovali še Ingrad, ki je dosegel 20 1/2 točk in 38. do 46. mesto, EMO 18 točk in 89. do 107. mesto ter Žična 14 1/2 točk ter 191. do 205. mesto. Za ekipo Cinkarne je 47. do 61. mesto velik uspeh, posebej če upoštevamo, da na tem tekmo- vanju sodeluje več ekip, kjer igrajo mojstrski kandidati. Člani naše ekipe so igrali takole: Štucl Božo je igral 8 partij, od tega je 3 krat zmagal in 5 krat remiziral. (5 1 /2 točk). Jazbec Mladen - 8 partij od tega dve zmagi, 4 remiji in 2 poraza (4 točke). Dečko Franc je igral 4 partije od tega dva krat remiziral ter prav tolikokrat izgubil (1 točka). Mežnar Mirko - 8 partij, od tega 3 zmage, 4 remiji in en poraz (5 točk) Tasič Milan je prvič igra! v moštvu na olimpiadi ter dosegel zelo dober uspeh. Od 8 partij je 2 krat zmagal, 5 krat remiziral in samo enkrat izgubil (4 1 /2 točk). S svojo dobro igro. kije iz leta v leto boljša, je dokončno utrdil svoje mesto v prvi ekipi. M. M. Podelitev pokala šahistom Tekmovanje strelcev Na strelišču pri obratni ambulanti so se 21. novembra 1985 pomerili med sabo strelci Cinkarne in tako dali svoj prispevek k praznovanju dneva republike. Sodelovale so ekipe tozdov Grafike, Metalurgije, Kemije, Vzdrževanja, Titan dioksida, Transporta in skupnih služb. Ekipno je prvo mesto zasedel DSSS s 451 krogi, sledijo Vzdrževanje s 442 krogi, Metalurgija s 451 krogi, Grafika s 412 krogi. Transport s 408 krogi, Kemija I s 407 krogi, Kemija II s 327 krogi (mladinska ekipa) in Titanov dioksid z 199 krogi. Med posamezniki je pri ženskah zasedla prvo mesto Blanka Botušič (144). sledijo Mira Go-renšek (140) in Majda Derča (139) krogov. Pri moških je prvi Ivan Kranjc (172), sledijo Rok Unetič (164) in Maks Pečnik (161) krogov. Ekipa DSSS je prejela pokal, posamezniki pa za osvojena mesta medalje. Tenis sekcija zaključila sezono Že v prejšnji številki Cinkar-narja smo objavili, da bomo dali podrobnejšo informacijo o uvrstitvi naših ekip, ki so nastopale v treh občinskih ligah: I- liga - Aero, Razvojni center. Cinkarna II. liga - Klima, Zdravstveni dom, Cinkarna III. liga - Obrtniki, Libela, Cinkarna sedma V celoti smo popolnoma zadovoljni, še več, naša prva ekipa je zasedla več kot je bilo načrtovano. Nekoliko manj smo zadovoljni z igrami. Igra je precej nihala, posebno je bilo to opaziti v drugi ekipi, ki je nekatere dvoboje izgubila, čeprav je bila po prikazanih igrah neprimerno boljša. Tretja ekipa, ki je v tekmovanju nastopila z največ igralci, kar je bil tudi naš cilj, zaradi pridobitve tekmovalne rutine, je prav tako nihala v rezultatih. Za Cinkarno so nastopali: Mladen Jazbec, Brane Tajnšek, Bojan Klinar, Emil Zupanc, Slavko Kajtner, Franc Lončar, Zlatko Gruber. Peter Venišnik, Peter Hudohmet, Zoki Pečnik, Andrej Ivančič in Franc Smeh. V decembru bomo imeli občni zbor, kjer bomo zastavili program za naslednje leto. Veseli nas namreč, da smo povečali članstvo naše sekcije skoraj za enkrat. Zato vabimo vse člane kolektiva, da se nam v letu 1986 pridružijo. Ker pa je to zadnja številka našega glasila, izrabljamo priložnost, da zaželimo vsem članom ostalih športnih sekcij in ostalim članom kolektiva veliko športnih in delovnih uspehov v letu 1986! Franc Smeh Posnetek za prvo stran je prispeval Drago LAMPER. Akcija planinske sekcije Kegljaške novice Osnovna šola Veljka Vlahoviča na Lavi in velika prireditev, ki sovpada s praznikom dneva republike, nas je presenetila. Prireditev je bila pravzaprav zaključek velike akcije, imenovane kviz, ki je potekala že ves mesec november in v katerega se je vključilo preko dvesto otrok. Če pa je bil oreh pretrd,so priskočile k reševanju na pomoč še babice. Otroci so navdušeno izpolnjevali kvizne listke in na koncu ni bilo nikogar med njimi, ki ne bi bil poznal vseh vrhov v slovenskem hirbovju in visokogorju-Za vse to pa sta bila pobudnik in organizator prav naša Planinska sekcija, najbolj pa njen član Adi Vrečer. »Adi res gori za planinstvo, brez njega tudi kviza ne bi bilo«. Tako so rekli pionirji in mu namenili močan in topel aplavz. Ko je Adi prikazoval diapozitive iz 55. izletov mladih planincev osnovne šole V. Vlahoviča, so v gneči za menoj fantje navdušeno pripovedovali, kako je bilo na tej in oni koči- Tema o planinstvu je navdušila tudi učitelje, saj sojo nekateri vključili v svojo učno uro. Namen kviza ni bil le popestriti proslavo za 29. november, temveč in predvsem zainteresirati čim več učenčev za poti v planine ter pritegniti tudi njihove starše k sodelovanju. Mladi šolarji so pripravili tudi likovne izdelke o planinstvu, pisali spise in pesmi ter uprizorili recitacije na to temo. Na zaključni prireditvi pa so mladi reševalci kviza prejeli kar 50 praktičnih nagrad ki so jih prispevale delovne organizacije, med njimi največ naša. Brez Adija najbrž tega in takega zaključka ne bi bilo. Adi gori za planinstvo in ponosni smo lahko, da gori tudi za naše potomce, kijih navdušuje ljubiti našo prelepo domovino. M. G. Na stropu visijo tudi planinski rekviziti Kegljaška sekcija je v jesenskem delu II. lige OKS Celje zasedla 5- mesto. Prvo mesto v tej ligi je zasedla močna ekipa Konusa iz Slovenskih Konjic, druga je Obnova, tretje Avto Celje, četrta Rogaška, ki pa ima enako število točk kot Cinkarna, vendar smo oba dvoboja izgubili, ker smo obe tekmi odigrali na tujem njihovem kegljišču. Sledijo Izletnik, Savinja itd., vseh ekip v tej ligi je bilo 12. Za ekipo Cinkarne so nastopali: Salmister Ivan. kije odigral vse tekme z poprečnim rezultatom 822,5 kegljev na tekmo, drugi je veteran našega kegljanja Kukič Rado z 2813 keglji, ki je nastopil na vseh tekmah, tretji po številu nastopov je Pohole Ivan z povprečjem 788 kegljev na tekmo, sledijo Dordevič Žiko, Gračner B-, Grkovič B. itd. Prvo tekmo v sezoni 1985 smo igrali 8. januarja 1985 z ekipo Konusa in zmagali z razliko 127 podrtih kegljev, prav tako zadnjo tekmo 28. oktobra, ter tokrat izgubili z razliko 47 podrtih kegljev. Ekipa Konusa je nastopala v I. delu na kegljišču GOLOVEC kot domačin. ker so popravljali kegljišče, šele v drugem delu so nastopali na svojem domačem kegljišču. Pohvaliti moramo vse naše člane za zares naporno sezono, saj smo odigrali 22 tekem, vsaka tekma pa traja 4.15 ure. Poleg teh tekem smo nastopili tudi na regijskem prvenstvu 6 članov, dva člana sta se uvrstila med 96 najboljših in sicer Pohole Ivan s 1642 keglji na 79 mesto in Bojan Gračner z 1639 keglji na 83 mesto. Vseh nastopajočih je bilo preko 200. Na sindikalnih igrah v mesecu novembru smo nastopali s tremi ekipami. Članice so dosegle 5- mesto, starejši člani in članice pa 3. mesto med 82 moškimi. Sodelovali smo tudi na odprtem prvenstvu Šentjurja ob prazniku republike. Tradicionalnega turnirja med tozdi nismo izvedli zaradi zasedenosti kegljišča na Golovcu, tako bo ta turnir v mesecu decembru. 6. decembra 1985 smo se udeležili 5. spominskega turnirja za Vlada Skočaja, ki gaje organizirala Kovinotehna. Zasedli smo prvo mesto in dobili lep prehodni pokal z diplomo, druga je bila Kovinotehna, tretja Savinja in četrta ekipa EMA, ki je doslej 4 krat osvojila pokal. Rudi Mraz Gasilska vaja na novem objektu Po sklepu letne konference društva ter vok viru meseca požarnega varstva, je naše gasilsko društvo 23 oktobra pripravilo eno večjih vaj. V njej je sodelovala poklicna gasilska brigada iz Celja in okoliška gasilska društva skupaj s sedmimi gasilskimi desetinami. Predpostavka za izvedbo vaje je bil požar na objektu Centralno skladišče in marketing. Ob pogledu na udarno moč in opremljenost naših gasilcev seje porodila misel o izredno pomembni vlogi gasilske organizacije v naši družbi, ki se s svojim poslanstvom kot izredno pomemben družbeni dejavnik vključuje v stabilizacijska prizadevanja, z namenom, da varuje družbeno premoženje. Res je, da se vseh požarov in nesreč ne da preprečiti, velja pa jih pripravljen pričakati, se v danem trenutku z njimi spoprijeti. ter škodo čim bolj ublažiti. Za pomoč pri izvedbi vaje se zahvaljujemo vsem sodelujočim gasilskim enotam, tozdu transport, elektro službi, vodstvu marketinga, vodji službe za var- stvo pri delu, vsem članom IGD Cinkarne vključno z veterani, ter štabu operative društva, kije vajo pripravil in vodil. Jože Kamenšek V novembru smo uredili novo ra/.mno-ževalnico v INDOK centru oz. ob strokovni knjižnici. SREČNO GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE * december 1985 Razširjen sestanek ZSMS .Mladi iz Metalurgije med sestankom Mladinska osnovna organizacija v tozdu Metalurgija je imela 19- novembra 1985 sestanek, na katerem so razpravljali o dosedanjem delu osnovne organizacije, o poteku mladinske samopomoči in športu- Delo v preteklem obdobju so ocenili kot uspešno, vendar s tem še niso zadovoljni. Pri samopomoči so pomagali že dvema mladincema- Delati želijo predvsem na športnem področju. Veliko mladih zanima nogomet in imajo že dve moštvi. Ustanoviti pa želijo eno kvalitetno moštvo, ki bo zastopalo osnovno organizacijo. Za to jim je že odobrena Mladi idol Sedaj predsednik osnovne organizacije ZSMS tozda Metalurgija, član Centra za mladinsko prostovoljno delo pri OK ZSMS in član OK ZSMS v Celju, prej pa problem številka ena za disciplinske prekrške, to je na kratko karakteristika Fikreta IMAMOVIČA, ki sije pridobil zaupanje mladih. Za predsednika so ga mladi izvolili na tajnih volitvah med štirimi kandidati-CINKARN AR: Kako ste si pridobili zaupanje mladih? FIKRET: V obratih mladi predpostavljene redko spoštujejo, ker se ne znajo spustiti na isto raven z njimi. Mnogi bi radi izrazili svoje občutke, pa si ne upajo; jaz sem jih; uspel sem se boriti- Številni so primeri, ko se mlad človek, ki pride prvič na delo, ne znajde. Vsi se mu rogajo, to pa slabo ali celo pogubno vpliva na prišleka. Zavestno ga uničujemo, namesto, da bi mu dali priložnost pokazati kaj zna. CINKARN AR: Šli ste skozi hudo preizkušnjo disciplinskega preganjanja zaradi neupravičenih izostankov, kremestitev, suspenza, celo preko občinskega in republiškega sodišča. Rezultat je bil pozitiven sklep republiškega sodišča v vaš prid. Sprejeli so vas športna oprema. V bližnji prihodnosti mislijo urediti tudi prostore za mladinsko delo, pritrditi nabiralnik za predloge in pripombe mladih. Na sestanku so tudi razrešili člana v predsedstvu, ker ni bil aktiven ter izvolili novega- Mladi morajo za članstvo v osnovni organizaciji ZSMS plačevati mesečno prostovoljno članarino 200 din, ki jo bodo uporabili za obiske mladincev, ki bodo dolgo v bolniškem staležu ali za smrtne primere v njihovih družinah in drugo. nazaj na delo. Kaj lahko rečete na vse to? FIKRET: Izgubil sem dve leti in štiri mesece. Psihično meje skoraj povozilo. Nisem bil ne na zemlji ne na nebu, mislim, da se ne da oceniti.koliko energije sem izgubil. Nikoli ne bom pozabil najtežjih šestih mesecev, ko sem postal problem, in dobival le dva Fikret Imamovič, rojen leta 1960 v Tuzli, končal je kemijsko srednjo šolo, v Cinkarni pa se je zaposlil leta 1979. tisočaka na mesec. Od nikoder pa ni bilo nobene pomoči-CINKA RNA R: ali se je odnos z vodstvom, kaj spremenil odkar ste pdstali predsednik osnovne organizacije? FIKRET: Da, v tej funkciji je več osebnih stikov z vodstvom in ti so sedaj krasni. Tudi moj novi šef ima pravilen pristop do delavcev. CINKA RNA R: Kaj menite o delu mladinske organizacije in kakšni so vaši cilji v njej? FIKRET: Menim, da v družbi nekako ne znamo izpeljati humanizacije in solidarnosti. Nekako vsak človek misli, da je idealen. Preveč se govori, a malo naredi- Odnosi med ljudmi niso dovolj pošteni, dosledni. Premalo se spoštuje odgovornost- Vse to pa moti mlade- Želim, da bi v mladinski organizaciji delali vzorno, da bi bili za zgled mladim v drugih okoljih. S tem bomo tudi njih spodbudili k delu- Čas v mladinski organizaciji ne sme biti prazen. Želimo si tudi, da bi v naših akcijah sodelovali tudi starejši delavci. CINKA RNA R: Kako se odraža vaše delo v samskem domu, kjer živite? FIKRET: Tam sem bolj malo, ker veliko delam na občinski konferenci ZSMS in na športnem področju- Menim pa, da bi morali v samskem domu ustanoviti klube, kjer bi mladi našli razvedrilo indelo, lahko pa bi tudi organizirali dobre akcije pri krajevni skupnosti. Važno je, da mladi iz drugih republik živijo tudi življenje tega kraja. M. G. Med nastopom folklorne skupine na proslavi 29. novembra M. G. Malo za res... Nekateri so za vroče Krištof je lepega dne spoznal, da je njegova poroka pravzaprav ena sama velika zmota. Zena je okoli pasu postajala vse bolj okrogla, da o njenem stalnem nepomembnem besedičenju niti ne govorimo. Iz trenutka v trenutek je ubogega Krištofa nadvse »strokovno« masirala-Ni je bilo stvari, katero bi napravil dovolj dobro- Še tiste »reči«, zaradi katerih sta se pravzaprav tudi vzela so se dogajale sila poredko- Ker je bil sam doma, je odločno udaril po mizi in zarjul: »Konec bom napravil, čisto pravi konec!« Otrok nimava in še to po njeni krivdi, torej nimava tudi nobenih vzajemnih obveznosti. Vprašanje je samo, kako vso stvar izpeljati do uspešnega kraja, da se Klara ne bo preveč razjezila- V tem hudem času raznih misli in kombinacij mu je kar naenkrat preblisknila odrešilna ideja. »To bo ta pravo«! se je zadrl tako, da se je kar malce ustrašil, obenem pa začutil ponos, daje tako odločen. Martin bo moj rešitelj, moja svetla luč, pot v lepšo prihodnost.« Naslednjega dne je povabil Martina na kozarček, pravzaprav na osem ali devet, ker Krištof nikakor ni uspel začeti s svojim odrešilnim razodetjem. Ko sta bila »drogirana« do prave mere se je vendarle ojunačil. Poslušaj, ti si moj dolgoletni pravi prijatelj. Ker pa se prijatelj spozna v stiski, te rotim, pomagaj mi! Pojdi danes zvečer, ko bom v službi, k moji ženi in jo poskusi zapeljati«. »Kaj si znorel?« se je kar naenkrat streznil Martin. »Nisem znorel«, je naprej spletal zanke Krištof. »Saj ni treba, da greš prav do konca. Povsem dovolj je, da te zalotim v moji spalnici in postal boš živa, neizpodbitna priča pri razvezi mojega zavoženega zakona«. Aha... sedaj šele vidim, kaj te žre«. Pa vendarle. Krištof... Nič vendarle, ali si ali nisi moj iskreni prijatelj?« »Jaz bi tebi že napravil takšno majčkeno uslugico, o tem si lahko popolnoma prepričan, vendar ti si zakrnjen samec in tovrstne usluge pač ne potrebuješ«. Naveličal sem se babe pa pika- Pomagaš pa lahko edino le ti«. Po daljšem prepričevanju je pod težo čuta za pravo prijateljstvo in težo izpraznjenih kozarcev Martin le popustil. »Naj bo, zaradi tebe,« se je odločil Martin. Naslednji večer je Krištof odšel na nočno delo. Kar naprej je sanjaril o svetlejši, lepši prihodnosti- Okrog enajste ure je prosil svojega šefa, če lahko skoči domov, ker je pozabil vzeti tablete proti čiru. Besnega pogleda je odprl vhodna vrata in tiho stopil proti spalnici. Pogled je še bolj »zatemnil« in sunkoma vstopil v hram nekdanjih sladkih trenutkov. Groza!!! Nič!!! En sam velik nič! Klara je blaženo spala. Zazdelo se mu je, daje nekam lepša. Celo rahel nasmeh je opazil na njenih debelih licih. Odšel je v službo in razjarjen poklical Martina- »Nisem imel dovolj poguma«, se je opravičeval njegov veliki prijatelj. »Jutri bom, sigurno bom jutri to storil«. Ko je naslednji večer Krištof vstopil v spalnico, se mu je pred očmi prikazala popolnoma enaka slika kakor dan prej. Le, da se mu je zdelo, da je nasmeh na Klarinem obrazu sedaj še bolj viden. Podobne situacije so se ponavljale ves mesec. Martin se nikakor ni mogel opogumiti, srečni nasmeh na ženinih ličkih pa je bil opazen že v polmraku. Ogorčen je spoznal, da Martin ni pravi prijatelj. Ob kozarčku ali dveh mu je to tudi zabrusil naravnost v brk in slovesno ter jezno izjavil: »Midva se ne poznava več!« V soboto pozno zvečer se je njegova Klara tesno privila k njemu inzašepetala: »Dragi Krištof, dragi ati...! »Kako,« je zarjul mož? Ati??? Jaz?? Da, da. ti kaj pa si mislil kdo! Oh, kako neizmerno sem srečna! Za naju se bo začelo novo, svetlejše življenje!« »Menda že res,« se je popraskal Krištof-»Veš kaj, možek, čutim, da bo fant. Tudi ime sem že izbrala. Vem, da ti bo všeč. Martinek bo, veš-. Ko pa bo odrasel, bo Martin! Si srečen ljubi?« »No ja, nič ne rečem, je zabrundal bodoči atek. »Saj sem menda res srečen!« Nekje globoko, tam prav pri kosteh pa je čutil, da je ljubezen pravzaprav močnejša od prijateljstva. Amadeo Trem melodija sigurno ne »grata«. če le dva note poznata, če hočemo imeti dober kvintet, note poznati jih mora pet- Službenih avtomobilov kar mrgoli, vožnja z njimi je užitek neznanski še REN-TA-CAR lahko zardi, glede na trenutek neplanski. Živel je mož imel je značaj idej poln koš in vse naj., naj.. Imel je funkcije značilne k dviganju rok je pozival sestavljal referate sijajne z eno besedo: Je užival-Nekoč pa konec kariere ker v nekoga je prst uprl še preden je prišlo do afere do temeljev se mu je grad podrl. O okolju lahko bi pisal romane enkraten pogled na naša dvorišča še opice pospravijo olup od banane in mačka zakriva svoja gnojišča. Pojavil se je problem pereč povzročili so ga tatovi med nami jedilnega pribora že skoraj ni več odslej bomo jedli z rokami. SIUD»K»U/| maratdu lk BIL USPCitU in malo za šaloL,.. oU l*7 /f rtue o*u2,^ NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev pošljite na uredništvo Cinkarnarja do 10. januarja 1986. Ne pozabite napisati svojega naslova! Prva nagrada 3.000 din, druga nagrada 2-000 din in tretja nagrada pa 1000 din. »CINKARNAH« izdaja Cink«™. Celje, metaforiko kemičn. industrij« Celje. Naklada 3000 izvoda«. Vsi {lani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Mira Gorenšek, odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektor Jelka Bombač, Naslov: Uredništvo glasila »Cinkaroar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 353, tisk Tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974. Naše poslovanje v preteklem srednjeročnem obdobju Velike sistemske spremembe gospodarjenja, kot tudi enkratni administrativni ukrepi ekonomske politike, so v preteklem srednjeročnem obdobju bistveno vplivali na delovanje gospodarstva, s tem pa tudi na delovanje naše delovne organizacije. Stopnja rasti fizičnega' obsega proizvodnje je bila nižja kot smo načrtovali in znaša v povprečju 3 odstotke- Je pa veliko višja kot je republiško povprečje, kjer v bistvu rasti ni. Razlogi za tako stanje so v trganju reprodukcijskih verig, opuščanju nekaterih proizvodnih programov, kot so kromov galun, modra galica, PIK kislina in neuresničenju investicijskega programa za preteklo obdobje. Realna rast realizacije je zaostajala za rastjo proizvodnje saj znaša 2,6 odstotka letno. Na zaostajanje so vplivale zaloge in usmeritev proizvodnje na konvertibilni trg. Zaloge so bile posledica nižje gospodarske aktivnosti in preusmeritve iz domačega na konvertibilni trg, kar je bilo za Cinkarno nujno zaradi uvozne odvisnosti in povpraševanja na domačem trgu. Ker tečajna politika ZIS ni bila dovolj stimulativna in ker premije niso mogle kompenzirati nezadostne aktivne tečajne politike, je to bistveno vplivalo na nižjo realno rast realizacije. Izreden skok konvertibilnega izvoza od 2,6 milijona dolarjev v letu 1980 na 17 milijonov dolarjev v letu 1985, je narekovalo naturalno gospodarjenje z devizami. Restriktivna uvozna politika minulega obdobja, pa je naslednja značilnost, saj je konvertibilni uvoz ostal na enaki ravni, kljub povečanju proizvodnje- Struktura celotnega prihodka seje bistveno izboljšala, saj seje na račun prodaje na domačem trgu precej okrepil delež izvoza. Ob tem je potrebno ugotoviti, da so se okrepila prizadevanja glede oblikovanja skupnega prihodka, s katerimi se veliko lažje premostijo obstoječa cenovna neskladja. Spremembe v strukturi mate- rialnih stroškov opozarjajo, da so se deleži poslovnih stroškov povečali. To se nanaša tako na povečanje cen vhodnih surovin in materialov kot tudi na povečanje količinskega obsega teh stroškov. Delež amortizacije je upadal in prenizke amortizacijske oziroma revalorizacijske stopnje OS so vplivale na prepočasno obnavljanje sredstev za delo. Hitrejša rast stroškov od prihodkov je povzročila izpad dohodka, zaradi česar struktura razporeditve dohodka ni najbolj ugodna. Za finansiranje poslovanja je bilo treba nameniti bistveno več dohodka, zaradi česar se je delež stroškov finansiranja v tem obdobju potrojil. Ob takšni obrestni politiki so postali stroški finansiranja za Cinkarno čedalje večje breme. Kljub veliko počasnejši dinamiki družbenih obveznosti se je izpad dohodka zaradi večjih stroškov poslovanja negativno odrazil na bistveno nižjem deležu osebne porabe v dohodku. Uspešnost poslovanja, ki jo kažejo absolutni rezultati poslovanja. je samo na videz zadovoljiva, ker ugodne rasti prihodka niso imele zadostnega vpliva na potrebno donosnost poslovanja. Za notranje gospodarske raz- mere, v katerih je poslovala delovna organizacija, je značilna predvsem visoka stopnja odpi-sanosti osnovnih sredstev, ki se iz leta v leto povečuje. Ob tem, ko se je tehnična opremljenost absolutno sicer več kot podvojila, se struktura poslovnih sredstev slabša na škodo osnovnih sredstev. Za delitev dohodka lahko rečemo, da seje delitveno razmerje med akumulacijo in osebno porabo bistveno izboljšalo, čeprav se zaradi nizko oblikovanega dohodka in s tem tudi akumulacije, ta delitev še vedno preveč močno nagiba v korist osebne porabe. Glede primerjave rezultatov poslovanja delovne organizacije z drugimi je bilo ugotoviti, da bi kazalo za izboljšanje poslovnih rezultatov poiskati ustrezne rešitve, zlasti za: - izboljšanje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti z vidika doseganja dohodka - izboljšanje gospodarjenja s finančnimi sredstvi (Nadaljevanje na 2. strani) Uresničevanje programa ekološke sanacije Drugačni predlogi rešitev Zaradi dolgoletnega nezaupanja občanov v razvoj naše delovne organizacije, imamo tudi v tem obdobju izredne težave pri pridobivanju raznih soglasij in dovoljenj. Kljub našim naporom in vlaganju velikih sredstev v zmanjševanje onesnaževanja okolja bazne kemije, se od leta 1978 do danes ni nič spremenilo,razen zahteve, da se izvršijo vse naloge zastavljenega programa iz leta 1978. Trenutna prioritetna naloga 2. Zaustavitev KKČ - piritne Cinkarne je,da dosežemo soglasje za predlagane spremembe petih nalog iz sanacijskega programa, ki ga je občinska skupščina sprejela leta 1978. Gre namreč za: 1. Odpadne kisline proizvodnje Ti02 nevtralizirati tako, da pridobimo amonsulfat kot tržni proizvod. Naš predlog je rekonstruirati odpadne kisline in uvesti ponovno uporabo v proizvodnji Ti02 ali uvesti koristno uporabo odpadne titanove sadre (zajema tudi odpadne kisle vode). lili ,ili PphiiAk V novem poslovno blagovnem centru Cinkarne so DE Marketing, posebna finančna služba ter skladišče, ki si počasi utira pot k novi organizaciji. linije. Naš predlog je skupna modernizacija in rekonstrukcija piritne in ferosulfatne linije KKČ (doseganje še manjšega onesnaževanja okolja kot ga predvideva program sanacije ob malenkostni povečavi zmogljivosti). 3. Odvod dimnih plinov iz ferosulfatne sušilnice v 100-metrski dimnik. Naš predlog je zamenjava mazuta z zemeljskim plinom in vgraditev bolj učinkovitega filtra za prašne delce ferosulfata. 4. Čiščenje prelivnih vod iz odlagališča sadre v Bukovžlaku- Naš predlog je, da je kljub izgradnji vsega potrebnega za ponovno čiščenje prelivnih vod v obratu nevtralizacije Ti02, ponovno čiščenje strokovno nepotrebno, saj so vode primerne za izpust v vzhodno Ložnico in predlagamo opustitev te naloge. 5- Čiščenje dimnih plinov na čistilni napravi Schnakenberg. Naš predlog je, da se naloga okarakterizira kot izvršena. Z veliko zakasnitvijo sicer naprava deluje od januarja letos, tako da že zmanjšujemo emisijo žveplovega trioksida za 95 odstotkov z ozirom na dosedanjo. Najbolj trd oreh predstavlja seveda ustavitev KKČ linije, pri kateri bi s predlagano modernizacijo uspeli zmanjšati emisijo za 20 odstotkov. (Nadaljevanje na 2. strani) Cinkarniški strokovnjaki so namreč prepričani, da togo vztrajanje na obstoječih nalogah brez tehtnega razmisleka in iskanja boljših rešitev ni smotrno, saj so z napredkom tehnologije ponudili boljše rešitve, ki so tudi bolj učinkovite pri zmanjševanju onesnaževanja, hkrati pa tudi ekonomsko dosti bolj upravičene- Enakega mišljenja je bila tudi skupina za oceno posegov v okolje SEPO pri Inštitutu J. Štefan iz Ljubljane, v končnem poročilu ocene dosedanjih rezultatov ekološke sanacije v Cinkarni, ki je bila izvršena marca 1985- -go- Poslovanje DO 81-85 (Nadaljevanje iz prve strani) - povečanje donosnosti prodanih izdelkov - zmanjšanje vseh vrst poslovnih stroškov. Ocenjujemo, da se konjuktu-ra za skoraj večino naših proizvodov zmanjšuje. Finančna disciplina je v upadanju, vedno več imamo težav s tekočo likvidnostjo. Stroški distribucije naraščajo- Splošno poslabšanje pogojev gospodarjenja je Marketing spremljal s povečanim delovanjem na naslednjih področjih: Prodaja doma in izvoz Tu smo s politiko cen in vezano prodajo uspeli zagotoviti dobre rezultate in nevtralizirati izdatno povečanje cen nekaterim surovinam (cink, žveplo). Na področju izvoza smo dosegli velike uspehe, saj je v letu 1985 Cinkarna izvozila za preko 30 milijonov dolarjev, od tega 13,5 milijona dolarjev na konvertibilni trg. Tudi struktura izvoza se spreminja v prid izdelkom višje stopnje predelaye. Devizni položaj Cinkarna potrebuje za 6 milijonov dolarjev več uvoza, kot ima konvertibilnega izvoza- Različne poti za pridobivanje deviz so zagotovile zadostno količino deviz, le dinamika nabave uvoženih surovin je povzročila nihanja v proizvodnjah, s tem pa slabše rezultate v posameznih obratih in slabše varnostno politične razmere v teh okoljih (manjši dejanski prispevek, premeščanje delavcev itd.) Raziskava trga, propaganda, pospeševanje prodaje so vedno bolj pomembni dejavniki pri izvajanju poslovne politike. Združevanje dela in sredstev Za zagotavljanje surovin se v naši DO združujejo precejšnja sredstva z drugimi DO širom Jugoslavije. Vendar pa med večino partnerjev še vedno ni trajnega ekonomskega interesa- Veliko SaS je le fasada za dvigovanje cen. Skupno vlaganje, temelječe na dohodkovnem interesu ne živi med ozdi, kot tudi ne med tozdi v sami Cinkarni. Na osnovi združevanja med tozdi so bili realizirani naslednji projekti: - nakup Tehnomercatorja in oprema za DSSS - oprema za I. fazo skladišča - izgradnja Vzdrževanja na novi lokaciji Kljub nezaupanju med tozdi in kreditnimi odnosi, pa smo z SaS o združevanju dela in sredstev dosegli pomembno zmago za učinkovitejšo delovno organizacijo. Podpisan je sporazum o združevanju sredstev v DO za izgradnjo obrata BaS in modernizacijo Litopona. Posebna finančna služba skrbi za prelivanje sredstev in ob spoštovanju dogovorjenega ni potrebno ukinjati žiro računov ter cele tozd, kar v nekaterih delovnih organizacijah posamezniki že na glas razmišljajo. Razvojna, inventivna dejavnost Z organizacijo, ki smo jo sprejeli 1980. leta, smo poslovne in razvojne funkcije združili. Pri kritični analizi našega dela ugotavljamo, da v dolgoročnem smislu zagotavljajo perspektivo le tisti uspešni razvojni projekti, ki so podprti tudi z marketingom in financami. Zato smo do razvojno raziskovalne dejavnosti kritični. Danes imamo v Cinkarni že realiziranih veliko razvojnih nalog, izdelan je dolgoročni razvoj Cinkarne, razvita je INDOK dejavnost, registrirani smo kot razvojno raziskovalna dejavnost- V razvojno raziskovalno delo je razvojna služba uspela pritegniti tudi druge strokovne sodelavce, ki niso organizacijsko vezani na to službo. Še vedno pa so za uspešno delo razvoja nekatere zavore, ki jih bo potrebno čimprej razrešiti. To so zlasti: - kadrovska okrepitev razvojne dejavnosti in sistematski razvoj kadrov, - dvotirnost med razvojno službo in tehnološko pripravo v TOZD; opredeliti vlogo RS in tehn. priprav - nabava ustrezne opreme - motiviranje kadra za kreativno in inventivno delo - prostorske rešitve Kljub nekaterim težavam pa je Cinkarna po razvojni dejavnosti med boljšimi delovnimi organizacijami v občini. Priključevanje v II. fazo projekta je pozitivno ocenjeno. [). j. Bistvo delegatskega sistema niso povratne informacije Institucija delegatskega sistema je še mlada, saj je od uvedbe delegatskih načel minilo komaj enajst let. Tako se generacija, ki je ta sistem uvedla, srečuje z najrazličnejšimi problemi in težavami, ki jih bolj ali manj spretno rešuje. Toda porajajo se vedno nova in nova vprašanja, ki ne dovolijo »spanja na lovorikah«, temveč stalno budnost in iskanje novih možnosti. Letos se bliža h koncu tretje mandatno obdobje delegatov (13. marca 1986 bodo volitve). Po pričakovanjih teoretikov delegatskega sistema naj bi le-ta zaživel že v polni meri, saj omogoča ljudem neposredno odločanje o vseh področjih njihovega življenja in dela. Toda ni tako! Nastaja celo vedno več problemov, pri čemer so na boljšem delegacije za družbenopolitične skupnosti, medtem ko sestanki delegacij za posamezne interesne skupnosti čestokrat niso niti sklepčni. Kje naj iščemo vzroke za takšno stanje? Razlogi vsekakor niso enostavni, niti ne površinski, še manj pa rešljivi v kratkem času- Prav gotovo bo steklo še precej Savinje v Savo, preden jih bomo, ne rešili, temveč dodobra razumeli. Delovanje delegatskega sistema v posameznem okolju (delovnem ali bivalnem) je največkrat odvisno od nekaterih zanesenjakov, ki »porivajo voz dalje«. Večina (volilci) pa se lepo uspava in je vesela, da ima na sestankih občinske skupščine vedno svojega delegata in obenem nobenih problemov z zagotavljanjem prisotnosti na sejah. Tak delegat spočetka še išče impulze pri volilcih, toda ko spozna, da pri njih ne dobiva ustreznih predlogov in prav tako ne pomoči s strani strokovnih služb, dela v glavnem zaradi veselja do takšnega posla ali pa ožjih interesov. Ko je treba kakšno na- pačno odločitev (ki je napačna ravno zato, ker je o njej po sili razmer odločala manjšina) kritizirati, pa vsi dvignemo »glave iz peska«. Kdo je kriv? Ali delegat ali delegatski sistem ali vsi volilci? Kakorkoli že, volitve so pred vrati- Zakon o volitvah se je nekoliko spremenil in sicer pri oblikovanju delegacij v skupščinah SiS- Tako bomo v Cinkarni imeli za vsako SiS skupno delegacijo iz vsake tozd in DSSS, glede na število zaposlenih: DSSS - 5 delegatov Vzdrževanje - 4 delegate Kemija Celje - 2 delegata Grafika - 2 delegata Metalurgija - 3 delegate Veflon - 1 delegat Transport - 1 delegat Ti02 - 2 delegata Energetika - 1 delegat Skupaj: 21 delegatov. To pomeni, da bo imela skupna delegacija za vsako SIS (ki pa jih je 10) 21 delegatov. S tem bomo bistveno zmanjšali število delegatov. Za oblikovanje skupnih delegacij mora delavski svet TOZD in DSSS skleniti poseben Samoupravni sporazum. Število delegatov se bo tako zmanjšalo iz 598, kolikor jih je bilo doslej, na 270. Delegacija za zbor združenega dela ostaja ista, še vedno je 9 delegatov iz 9 tozd in DSSS, (tozd Kemija v Mozirju spada v mozirsko občino). _g0_ Družboslovni dnevi »85 na temo Cinkarna Z reformo srednjega izobraževanja je nekdanja gimnazija v svojem programu v praksi izpeljala poskus spoznavanja oblik in metod znanstveno raziskovalnega dela. V juniju 1985 so drugič izvedli družboslovne dneve v Cinkarni. Več različnih skupin dijakov je obdelalo problematiko naše delovne organizacije z različnih vidikov. Izdelali so poročila in jih objavili v Biltenu. Skupina samoupravljanja je izvedla anketo, s katero so hoteli izvedeti, kolikšen je vpliv izobrazbe, starosti in socialnega stanja na razporeditev delavca na dela in naloge, zadovoljstvo in inovacijsko dejavnost. Zanimiva sta podatka iz te ankete. Večina anketirancev je izjavila, da inovirajo zaradi višjih osebnih dohodkov, medtem ko je večina mlajših na vprašanje, kaj jih spodbuja k inovativni dejavnosti odgovorila, da želja po večji samostojnosti. V drugih skupinah so dijaki, prav tako kot v uvodniku profesor IvanGrobelnik ugotavljali, da bi bilo dobro projekt zgodovinskega razvoja delovne organizacije v prihodnjih letnikih nadaljevati. -go- Akcijska konferenca Potreba po vsestranski enotnosti komunistov Da je Cinkarna zaradi razprav o dolgoročnem razvojnem načrtu v središču pozornosti, je potrdila tudi razprava na januarski akcijski konferenci ZK, saj so bile razprave naravnane v naš bodoči razvoj, vse drugo pa je bilo tokrat potisnjeno na stran. Skoraj vsi razpravljalci so poudarjali, kako pomembna je v današnjem položaju vsestranska enotnost in povezanost komunistov v vsej delovni organizaciji, posebej še enotnost mnenj vseh strokovnih kadrov, saj ima o razvojnem programu malodane vsak svoje mišljenje: ali je privržen predlogu, ga zavrača, ali pa se še sprašuje oziroma išče, kaj je prav in kaj ne- Pri tem pa pogrešamo odkritost, iskrenost in objektivnost informacij. Nekateri zato menijo, da je slaba propaganda, naperjena proti Cinkarni, namerna. Zato bo bitka za razvojni program in nove predlagane spremembe iz ekološkega programa težka, in bo, po besedah sekretarja občinskega komiteja Z K Staneta Meleta, težko upoštevala vse naše predloge. Bitka za naš plan Prvi je o teh problemih spregovoril Dani Podpečan, programski vodja K PO: Razprave o Dolgoročnem razvojnem programu Cinkarne so se začele v prvih dneh po novem letu- Pri-ppmbe družbenopolitičnih skupnosti Celja so izvirale predvsem iz nezadostnega poglabljanja v naše dokumente, ne izključujemo pa tudi vpliva negativnega pisanja novinarjev v javnih glasilih. Razpravljalci nam najbolj zamerijo prevelik delež načrtovane bazne proizvodnje. Dejstvo je, da Cinkarna ne more opustiti baznega področja proizvodnje. Delež bazne kemije in predelave naj bi bil v razmerju ena proti ena. Predelovalna industrija pa ne more rasti tako hitro, ker so potrebe že zadostne. Naša predelava ima sicer zmogljivosti, ni pa rešena njena reprodukcijska sposobnost, da bi sama sebi zagotavljala devize za surovine- Doseženo in predvideno razmerje bazne in predelovalne industrije zagotavlja ekonomsko stabilen položaj, uravnoteženo devizno bilanco in skladen razvoj Cinkarne. Organi DPS pa gledajo tudi na dobre strani predlaganega dolgoročnega programa Cin- karne. Pozitivno so spregovorili o predelovanju odpadkov, oziroma njihovi koristni uporabi, vendar pogrešajo alternative. Tudi ocena našega vztrajanja na dosedanjih programih je bila dobro sprejeta, in izboljševanju kadrovske politike ter vzgoji kadrov, bo potrebno v načrtih dati večji poudarek. Uspešen bo na-mfeč le tisti, ki bo danes znal vlagati v raziskovalno dejavnost in vse te prednosti izkoristil za svoj razvoj«. Razpravljalec je zaključil, da pričakuje v naši delovni organizaciji glede dolgoročnega načrta vsaj take razprave, kot zunaj nje. V nadaljevanju je Jože Ko-rent, obratovodja piritne linije podal zanimivo idejo, ki bi jo bilo moč razvijati. Celju bi lahko ponudili toplotno energijo (namesto ekološko nečiste kotlovnice) iz Cinkarne, ki bi jo razvijali s pomočjo praženja pi-ritnih ogorkov. Zelo argumentirano je obrazložil tudi predlog Cinkarne, da še naprej obratuje piritna linija KKČ, ki jo je potrebno le temeljito sanirati. Razpravljali so tudi o inovacijski dejavnosti, uporabi gudro-na in dohodkovnem povezovanju s partnerji, ki ga bo potrebno načrtovati kratkoročno in dolgoročno. Komunisti so v razpravi pravzaprav ugotavljali da enotnost mišljenj v Cinkarni ruši prav dolgoročni načrt in ekološki problemi, k čemur jih spodbuja tudi javno mnenje. Sklenili so, da bo potrebno več akcijskih konferenc na leto, kjer bodo lahko vsi demokratično pojasnjevali svoja mnenja in poglede, predvsem o najvažnejših problemih naše delovne organizacije. Zveza komunistov je namreč še v težjem položaju zaradi krize gospodarskega sistema. Komunisti morajo biti nosilna sila za uvajanje optimizma, torej ne smejo dopustiti apatičnosti, neučinkovitosti, biti morajo dobri organizatorji se opirati na realne perspektive, skratka, odgovorni za izboljšanje njihove vloge v sedanjem trenutku. Tajne volitve Delovni predsednik akcijske konference je bil Leopold Slapnik, člana pa Nevenka Laščak in Silvo Ramšak. Navzoč je bil tudi Stane Mele, sekretar OK ZKS Celje. Sprejeli so predlog spremembe 47. člena poslovnika o delu OO ZK v delovni organizaciji, kjer se v predsedstvo akcijske konference predlaga 9 kandidatov (iz vsake OK ZK eden) izvoli pa se pet članov s tajnim glasovanjem. Izvoljeni člani predsedstva pa na svoji prvi seji izvolijo predsednika. V predsedstvo akcijske konference OO ZK so bili izvoljeni: Mira Gorenšek, Jože Farčnik, Stane Jakše, Marko Tukarič in Jože Hernaus. Na prvi seji so izvolili za predsednika predsedstva akcijske konference Marka Tukariča za njegovega namestnika pa Miro Gorenšek. Komunisti, zbrani na akcijski konferenci Poročilo dosedanjega predsednika predsedstva akcijske konference Z K V preteklosti smo se srečevali z nekaterimi specifičnimi problemi, kot so: Usklajevanje odnosov med TOZD, skupnimi službami in vodstvom podjetja. Pri medsebojnem usklajevanju smo hitro našli načelna in zelo težko konkretna soglasja, ko bi se posamezna temeljna organizacija morala začasno odreči svojih ambicij v prid enotne in učinkovite DO. S tem se srečujemo še danes, saj bi nekatera okolja rada urejala po svoje v preteklosti že utečene tokove, kot so sklad skupne porabe itd. Reševanje takih problemov je oteženo, saj vsak najraje prebere iz zakona o ZD le tisto, kar mu je v danem trenutku v prid, od teženj po uveljavitvi »tovarne v tovarni«, do izrekanj ukrepov družbenega varstva ali celo ustanovitvi enovite DO, kar je v nekaterih krogih v Sloveniji zelo privlačna rešitev. Pomanjkanje strokovnega, timskega, kolektivnega dela, z medsebojnim zaupanjem in spoštovanjem. Te pomanjkljivosti so se v preteklosti manifestirale širše v KPO, prisotne pa so tudi na drugih ravneh, le da se ne odražajo tako močno. Spomnimo se razmer v DE Marketing, ko je šlo za delno reorganizacijo službe, spomnimo se očitkov, ko smo krivili za pomanjkanje dobrih razvojnih usmeritev tovariše iz razvojne službe, nismo pa jih vprašali, če imajo postavljene usmeritve razvoja, če imajo dovolj usposobljenega kadra, kakšne pogoje za delo imajo itd- Spomnimo se naših medsebojnih odnosov, tudi odnosov med strokovnimi delavci, ko smo reševali npr. inovacijske predloge. Timsko in kolektivno delo zahteva zrele ljudi in verjetno le načrtovana politika razvoja kadrov lahko to omogoči. Vpetost v širši prostor, slabšanje ekonomskega položaja delavca, odtujevanje temeljnih samoupravnih pravic in inflacija formalnega odločanja, so tudi povprečnega člana ZK potisnili na obrobje. Akcijska konferenca in njeno predsedstvo je po veljavnem statutarnem sklepu le koordinacijsko telo med OO ZK, z ohlapno in šibko statutarno opredelitvijo. Verjetno bo nov kongres tudi akcijskim konferencam dal vsaj tako vlogo, kot jo ima danes koordinacija med OO ZS. Vprašanje neučinkovite akcijske povezanosti v DO in SOZD sem izpostavil na problemski konferenci pri CK ZKS. V bodoče, posebno, ko bo kongres okrepil vlogo akcijske konference smatram, da bo potrebno v ZK: vrniti delo komunistov na izhodišče programa in statuta, ponovno uveljaviti kritiko in samokritiko- Potrebno bo organizirano uveljaviti stališča OO ZK in akcijske konference komunistov preko samoupravnih organov in drugih DPO, delegacij in strokovnih služb ter okrepiti vr- (Nadaljevanje na 4. strani) ste ZK z mlajšimi in poštenimi delavci z načrtno kadrovsko politiko. Pri realizaciji teh aktivnosti bo ZK Cinkarne tako idejno in akcijsko okrepljena, da bo lahko reševala probleme kot so: Konsolidacija vseh kreativnih sil pri realizaciji nalog, ki so pomembne za učinkovito Cinkarno. Danes je še vedno prisotno nasprotje med proizvodnimi tozdi in tozdi skupnega pomena, med tozdi in DSSS. posameznimi službami.proizvodnjo in režijo, kot da nismo vsi del Cinkarne in da v okviru delitve dela ne prispevamo vsi k boljšemu jutri. Uveljaviti je treba načela nagrajevanja po rezultatih dela, kjer lahko kreativna, produktivna in inventivna dela dobro nagradimo tudi brez napihovanja analitičnih ocen, indeksov in postavljanja »raznih vodij«. Uveljaviti v praksi spoznanje, da je razvojno raziskovalna dejavnost porok za integralni inovacijski proces, daje v to dejavnost potrebno vlagati, jo razvijati in negovati, da se bo jutri lahko Cinkarna tudi enakopravno vključila v mednarodno delitev dela, v klub razvitih, ki ne prodajajo le mišice in znoj. Uveljaviti moramo integralni informacijski sistem in se vključiti v svet informatike, s ciljem, zagotavljati učinkovito in racionalno proizvodnjo, in nenazadnje, zagotoviti tako klimo in pogoje v Cinkarni, da bo razvoj kadrovske politike usposobil in indentificiral take nosilce posameznih funkcij, ki bodo lahko te probleme uspešno reševali. Tovarišice in tovariši, vsem članom predsedstva, pa tudi vsem sekretarjem in vsem komunistom se zahvaljujem za pomoč in sodelovanje- Prav tako se zahvaljujem tudi predstavnikom drugih DPO, samoupravnim organom in vsem delavcem kolektiva- Prepričan sem, da bo to sodelovanje med vami in novo izvoljenim predsedstvom še boljše. 1C.KONGRIES ZKS Predstavljamo vam Obvezujoče naloge Ob koncu lanskega leta so osnovne organizacije Zveze komunistov v delovni organizaciji opravile volilne postopke in izvolile nove sekretariate in sekretarje. Kako si bodo v svojih okoljih prizadevali uresničevati začrtane poti Zveze komunistov, kako bodo skušali postati učinkoviti, kako bodo krepili vlogo te družbenopolitične organizacije in enotnost v njej, so povedali sekretarji s svojimi mnenji, ki jih objavljamo spodaj: Menim, da delo osnovne organizacije v Titanovem dioksidu pod vodstvom prejšnjega sekretarja ni bilo dobro. Novemu sekretariatu in meni kot sekretarju je naložena dolžnost, bolje nadaljevati dosedanje delo. Naša delovna organizacija si v današnjem stabilizacijskem času prizadeva za čim večjo proizvodnjo in kakovost izdelkov. Titanov dioksid prav gotovo zavzema vodilno mesto v verigi izdelkov naše delovne organizacije. Zato se je potrebno v največji meri zavzemati za rekonstrukcijo in modernizacijo, saj bi s tem lahko občutno povečali proizvodnjo-Poseben poudarek je potrebno dati kakovosti izdelkov, saj bomo le na ta način dosegli zadani cilj. S tem je povezana tudi ekološka problematika- Naša temeljna organizacija je do sedaj vložila veliko dela, znanja in truda za čistejše okolje. Prepričan pa sem, da ne bo ostalo le pri tem. Izstopov iz članstva Zveze komunistov v naši temeljni organizaciji ni. Naš cilj je zadržati stabilnost osnovne organizacije, sprejemati nove člane ter se zavzemati za aktivnejše sodelovanje članov, predvsem pri reševanju tekoče problematike. Dobro delo in polna izkoriščenost strojev bi lahko izboljšala materialno stran delavcev. Tako bi se zmanjšale socialne razlike in izboljšal standard. Dragiša Jankovič - Titanov dioksid Osnovna organizacija Zveze komunistov v Metalurgiji ima posebnosti, ki so značilne za večino osnovnih organizacij v naši delovni sredini in ožji ter širši družbenopolitični skupnosti, kjer je proizvodnja težka in organizirana v več izmenah. Kriza v naši družbi, ki se pozna tudi v Zvezi komunistov, se kaže v tem, da se je začel spreminjati odnos do nekaterih vrednot, ki so se oblikovale stoletja, zlasti pa potrdile v polpreteklosti. Brez dvoma je Zveza komunistov nosilka pozitivnih prizadevanj v proizvodnem, upravnem in samoupravnem procesu. Prepričan sem, da jedro delavskega razreda dobro dela in da je pripravljeno nadaljevati s prizadevanji kljub temu, da ni vedno zadovoljno s pogoji življenja Mislim, daje Zveza komunistov najbolj odgovorna za položaj delavskega razreda,je pa kljub vsemu največ naredila za reševanje konfliktov- Morda preradi sprejemamo kritike in dovoljujemo, da se vse nepopularno skriva v množici. Skratka, potrebno je preiti v ofenzivo.ki bo gotovo izboljšala položaj naše družbe in s tem tudi njene avantgarde. Emil Dokler-Metalurgija V naši osnovni organizaciji bomo morli v prihodnjem obdobju okrepiti politično delo- Vsi skupaj se bomo morali idejnopolitično usposobiti tako, da bomo lahko pri svojem delu postali učinkoviti in prodorni pri reševanju problemov. Prav tako pa moramo člani ZK dajati ugled pri delu na svojem delovnem mestu, prisluhniti težavam in problemom sodelavcev v okolju, kjer delajo. Mislim, da moramo člani utrditi ugled Zveze komunistov, toda to ni le stvar posameznika, temveč akcija vseh članov na vseh ravneh. V prihodnjem obdobju mora naša osnovna organizacija povečati napore v dveh smereh: - oživiti delo mladinske organizacije v tozdu - pridobiti nove člane Delo članov naše osnovne organizacije se mora okrepiti tudi pri reševanju tekočih gospodarskih in ekonomskih problemov naše tozd. Ne sme nam biti vseeno, kakšen je ekonomski položaj delavca in kako je temeljna organizacija uspešna pri izvrševanju sprejetih letnih načrtov. Bombač Alojz-Grafika Vsi vemo, daje Zvezo komunistov zajela v preteklem obdobju pasivnost oziroma monotonost in da sedaj, z ozirom na družbenoekonomski položaj, že nekaj časa čutimo potrebo po močnejšem uveljavljanju in utrjevanju vodilne vloge ZK nasploh. Da bi se temu še bolj približali, moramo vso našo na-daljno pozornost posvetiti dogajanjem, ki krojijo življenje v tozdih in DO. Komunisti Cinkarne moramo prvi razpravljati, dajati mnenja in odločitve, šele nato ostale DPO, kajti sedaj se dogaja obratno- V tem smislu je potrebno posvetiti tudi več pozornosti pomembnemu vprašanju povezave mladinske organizacije z Zvezo komunistov. Pomembno je tudi politično izobraževanje članov ZK, ki ga sedaj skoraj ne poznamo. Še bi lahko našteval smernice za oživljanje vloge Zveze komunistov v delovni organizaciji, vendar sem mnenja, da moramo najprej razviti naštete osnove, šele potem bomo lahko gradili naprej. Stane Jakše-Kemija Ko sem sprejemala mesto sekretarja osnovne organizacije ZK sem se zavedala, da je pred mano mnogo pomembnih nalog. Med najpomembnejšimi je prav gotovo ta, da člani ponovno pridobimo tisti pomen, zaupanje in vlogo, ki jo je Zveza komunistov že imela. Zavedam se, da je to težka in odgovorna naloga, ki jo bomo lahko izpeljali le z enotnostjo in angažiranjem vseh članov. Ocenjujem, da je zaupanje delovnih ljudi v delo ZK upadlo. Mislim, da so vzroki v razdvojenosti same organizacije. Nezaupanje v delo ZK je tudi v tem, ker na sestankih vse preveč ponavljamo ene in iste stvari. Za realizacijo pa nam vse prepogosto zmanjka moči. Tako sicer dobri slepi ostanejo le na papirju. Med članstvom bi moralo biti več akcijske pripravljenosti za delo. V partijskih dokumentih - programskih usmeritvah za delo komunistov - sprejemamo sklepe, s katerimi želimo preprečiti odtujevanje samoupravnih pravic delavcev, oziroma doseči to, da bi delavec bolj odločal o rezultatih dela in manj o formalnih aktih. Tako bi morali biti člani ZK bolj odločni, da bi pravica odločanja ostala v rokah delavskega razreda. Le-to in krepitev delovne zavesti nam bo pomagalo, da bomo utrdili vlogo ZK. Nevenka Laščak-Veflon Najvažnejše, da izboljšamo delo osnovne organizacije Zveze komunistov je da posvetimo več časa idejnopolitičnemu usposabljanju članov, kajti v minulem obdobju izobraževanje članstva ni potekalo po programu. Odgovornost članov se mora znatno poostriti. Potrebno je tudi budno spremljanje varnostno političnih razmer ter izvrševanje nalog na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Dosledno je potrebno izvajati programska izhodišča ZKJ, ter izhodišča obeh kongresov. Največjo pozornost pa moramo posvečati sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi v tozdu-Vse zgoraj omenjene naloge pa morajo biti usmerjene na področje gospodarske stabilnosti naše samoupravne socialistične družbe. Zveza komunistov kot avantgarda delavskega razreda mora postati gibalo celotnega življenja v naši samoupravni družbi. Ne, da prevzema oblast, postati mora partija gibanja. Partija, ki bo za sabo potegnila ves delavski razred, delovne ljudi in občane naše države v skupni boj za gospodarsko stabilnost gospodarstva. Branko Kozovinc-Vzdrževanje V osnovni organizaciji bomo morali okrepiti politično delo. Člani ZK se bomo morali idejno in politično usposobiti, da bomo lahko učinkovito delali v vseh družbenopolitičnih in samoupravnih organih. Zaostriti bomo morali odgovornost za izvrševanje nalog in sklepov, ki predstavljajo sedaj resno pomanjkljivost v delovanju Zveze komunistov. Komunist v pravem pomenu besede je človek, ki uživa zaupanje delovnega in življenjskega okolja. Zaupanje pa si lahko pridobiš samo z pozitivnimi lastnostmi, biti moraš delaven, požrtvovalen, resnicoljuben, discipliniran, samokritičen, pošten, vztrajen, tovariški. Komunist se ne sme bati in izogibati kakršnekoli odgovornosti, pa naj je še tako težka. Političnega dela komunista ni mogoče ločiti od njegovega osebnega življenja, komunist mora biti vedno in povsod zgled ljudem in ciljem Zveze komunistov. Komunist se mora tudi nenehno učiti ob vsakodnevni praksi in to usklajevati z znanostjo marksizma. Biti komunist tudi pomeni, boriti se za boljšo družbeno ureditev in boljši jutri. Franc Kolar-Transport Mislim, da smo si ugled člani Zveze komunistov zapravili sami. Tako tisti, ki so ta ugled soustvarjali in so še vedno »na oblasti,« kot tisti, ki bi ga naj vzdrževali in se za to oblast »borijo«. Menim, da so forumi ZK preveč stari tako po načinu dela, kot tudi po strukturi članov. Dokler pa tudi sami tega ne bodo priznali, bomo še vedno le govorili o istih zadevah na podoben način. Malo je takih, ki so revolucionarni vse svoje življenje. Morali se bomo vsi skupaj spomniti, kakšni so bili komunisti po svojih značilnostih, zaradi katerih bi naj bili sprejeti v ZK takrat, ko je bil ugled ZK ustvarjen. Danes pa smo vse preveč »komunisti« le med delovnim časom in takrat, ko smo na sestanku. Glede na naš sedanji družbeni trenutek sem mnenja, da je to čas, v katerem si bomo člani la ugled povrnili, ali pa povsem zapravili. Več časa bomo morali posvetiti lastnemu izobraževanju. Doseči moramo tudi to, da se bomo znali pogovarjati demokratično, da bomo iz razprave izluščili najboljše in iz tega izoblikovali smernice za svoje delo. Vsi si bomo morali prizadevati, da bomo svoje sklepe tudi uresničili in jih izvajali ter tudi ocenjevali, kdo jih dejansko izvaja in kdo ne. ter se na podlagi takšnih ocen tudi znali komu odreči. Prav tako bomo morali pri delu pomagati mladim in njihove in- terese tudi uveljavljati- Le tako bomo ustvarili možnosti, da bodo mladi pripravljeni za vstop med člane ZK. Dokler mladi ne bodo imeli zaupanja v članstvo in organizacijo, ki nas združuje, tako dolgo ne bomo mogli računati na kvaliteten kader iz mladinskih vrst- Prav tako moramo doseči, da bomo samoupravljanje dali v roke vsem delavcem in ne samo delegatom, ker so za to sposobni, če jim bomo le nudili primerna gradiva, ki bodo razumljiva vsakomur. Prav tako se moramo truditi, da ne bo prihajalo do navideznega odločanja z potrjevanjem že izvršenih zadev, ter odgovorne za takšne primere tudi kaznovati. Zavedam se, da je na določene zadeve težko vplivati, prav tako pričakovati rezultate v kratkem času, vendar, če stvari ne poizkušaš spremeniti, se same od sebe prav gotovo ne bodo-Tako je tudi z ugledom, ki si ga - hote ali nehote - ustvarjaš sam, a ga imaš šele takrat, ko ti ga priznajo drugi! Silvo Ramšak-DSSS II. Mislim, daje v bodočem mandatnem obdobju najvažnejše, da uresničujemo zastavljeni program dela Zveze komunistov, ter da smo nenehno vpeti v gospodarjenje, kadrovsko politiko in izobraževanje članstva. V našem delovanju, ko bomo budno spremljali vsa dogajanja, se mora čutiti prisotnost Zveze komu-tov. Pričeti moramo tudi z poudarjanjem in zaostrovanjem odgovornosti na vseh ravneh. V prvi vrsti pa moramo oživiti delo mladine, da bo lahko so-kreator naše aktivnosti ter naš učinkovit naslednik. Jernej Ozis DSSS I. Sindikat zahteva uresničevanje sklepov Komisija za sklepe, ki je bila izvoljena na prvi ustanovni seji konference OO ZS Cinkarne, je predlagala v sprejem novemu izvršnemu odboru kar 29 sklepov. O problemih in pomanjkljivostih so namreč delegati odkrito in kritično spregovorili. Na osnovi take razprave pa so bili izoblikovani naslednji sklepi: Sindikat zahteva od poslovodnih organov, da čim prej odpravijo neodgovorno obnašanje, negospodarnost, nered in nedisciplino v vseh okoljih, kjer je to prisotno, in vzpostavijo tovariške in dobre medsebojne odnose. Nadalje zahteva, da se skrbno posvetimo organizaciji dela in poslovanja ter začnemo obveščajo kolektiv. Sklepi so bili posredovani vsem nosilcem s postavljenimi roki in zahtevo, da so le-ti za vse obvezujoči. Izvršni odbor konference sindikata Cinkarne pa je dolžan nenehno preverjati njihovo uresničevanje- -go- Janko Rebov, predsednik izvršnega odbora OO ZS Cinkarne odkrivati vzroke neučinkovitosti poslovanja tam, kjer ne dosegamo načrtovanih ciljev. Preprečiti je potrebno odtujevanje in škodo na družbenih sredstvih, urediti evidenco osnovnih sredstev ter izdelati kriterije za nabavo in uporabo službenih vozil. Sklepi se nanašajo tudi na organizacijo družbenopolitičnih organizacij, ki ni nova stvar, vendar je v zadnjem času precej zamrla in se pozabila. Tako na primer sindikat zahteva, delovanje samoupravnih delovnih oz. sindikalnih skupin. Nadalje so v sklepih upoštevani predlogi za ustanovitev delovnega mesta organizatorja kulturne dejavnosti, za organiziranje »cinkarniških dnevov« in zgraditev objekta širšega pomena za samoupravno, kulturno, športno in dejavnost Ljudske tehnike. Sklepi govorijo tudi o zagotavljanju osebnih dohodkov po delu ter dokončno izdelavo sistema dejanskega prispevka. Narediti se mora analiza vzrokov in nastanka nesreč pri delu, zaradi slabih pogojev dela, vzpostaviti red v jedilnicah in izključiti alkohol iz reprezentanc. Sklepi se nanašajo tudi na organiziranost in metode dela sindikata, ki so že tudi znana stvar, z namenom, da se bolj oživi delo te organizacije. Podana je zahteva po izdelavi enotnih organizacijskih pravil za pomoč članom DO ter zagotovi stalen kvaliteten zdravstveni kader v obratni ambulanti. V sklepih tudi piše, da se mora izvajati izobraževanje kadrov za odgovornejše funkcije, ter da se v letu 1986 organizira praktična vaja preverjanja in delovanja SLO, DS in NZ. Sklepi nakazujejo tudi organizacijo obveščanja, tako da zadolžujejo KPO, direktorje in vodje služb, da bolje in redneje Kako do boljšega sindikata »Bitko za boljši sindikat je mogoče dobiti z boljšim in drugačnim delom,bolj pogumnim in borbenim vodenjem sindikalne politike!« Tako je splošno mnenje vseh sindikalnih delavcev, ki so bili konec lanskega leta izvoljeni za predsednike osnovnih organizacij in katere vam na teh straneh predstavljamo. Povedali so, kaj menijo o bodočem delu v tej pomembni družbeno-politični organizaciji: beti za zagotavljanje pogojev in hitrejše reševanje socialnih vprašanj mladih delavcev, ter se boriti za socialistično samoupravljanje. Cvetka Šanca-Metalurgija V tekočem mandatnem obdobju bi po mojem mnenju delo sindikalne organizacije in njena vloga v delovnem okolju morala biti usmerjena predvsem v: razvijanje resničnih samoupravnih odnosov na vseh ravneh, v spodbujanje tovariških in kulturnih medčloveških odnosov, v izboljševanje delovnih pogojev, nagrajevanje po delu in rezultatih dela, ki naj bi bili za dejanski prispevek enotni za vse delavce. Kot množična organizacija, naj bi sindikat pomagal pri odpravljanju morebitnih nesoglasij, pomagal delavcem pri reševanju socialnih in stanovanjskih vprašanj, sodeloval pri reševanju kadrovske politike, pomagal pri uveljavljanju in varstvu delavčevih pravic, ki izhajajo iz dela, sodeloval pri delu disciplinske komisije in aktivno sodeloval na delegatskem področju in pri pospeševanju inovativne dejavnosti v tozdu Kemija. Milica Končan-Kemija Na področju sindikalnega delaje mogoče še veliko narediti. V tem času, ko pada standard in raste nezadovoljstvo delavcev, mora sindikat skrbeti za gmotno in socialno varnost. V Metalurgiji so obrati, kjer je še vedno prisotno fizično delo, saj je tehnologija zastarela- To delo pa je tudi najslabše plačano. Potrebno je poskrbeti, da nihče od zaposlenih v proizvodnji, ki se s svojim delom uspešno dokazuje, ne bo socialno ogrožen. Sindikat mora preprečevati spore in reševati nesoglasja, če do njih pride- Potrebno bi bilo poskrbeti, da se v našem tozdu izboljša izobrazba delavcev. To lahko dosežemo z usposabljanjem delavcev iz dela in ob delu. Morali bi uveljavljati in zagotavljati ustrezne pogoje in osnove delavcem, ki odhajajo v pokoj ter skrbeti za njihovo boljšo socialno varnost, saj so prav upokojenci socialno najbolj ogroženi. Potrebno je tudi bolje poskr- Minila sta dobra dva meseca, odkar je bilo izvoljeno novo sindikalno vodstvo v Grafiki, in že smo krepko poprijeli za delo. Po samoupravnih delovnih skupinah smo pripravili razprave o pravilniku o različnih oblikah delovnega časa in aktih s področja samoupravne normativne dejavnosti. V obdobju, ki je pred nami, mora sindikat glede na težke pogoje gospodajenja izpolniti temeljne cilje gospodarske stabilizacije, to je ustvariti možnosti, ki vplivajo na povečanje dohodka. zvišanje rasti proizvodnje (še posebej izvozne) in izboljšanje kakovosti izdelkov. Prizadevati si moramo uveljaviti sistem socialističnega samoupravljanja, opozarjati na morebitne slabosti, pomanjkljivosti in nepravilnosti pri samo pripravi, orgnizaci-ji in izvedbi oblik in načinov odločanja v tozdih. Uresničiti moramo načelo, da naj bodo sredstva za OD in skupno porabo odvisna od tega, koli- ko so delavci prispevali k povečanju dohodka z učinkovitejšim gospodarjenjem ter v zvezi s tem izdelati sistem nagrajevanja po delu in rezultatih dela. Predvsem pa bomo še naprej skrbeli za zagotavljanje materialne in socialne varnosti delavcev ter obvladovanje socialnih razlik. Na področju zdravstvenega varstva bomo dali več pobude za preventivo in tako poudarili skrb delavcev za lastno zdravje. Podpirati moramo organizirano udejstvovanje naših delavcev na kulturnem in športnem področju- Verjetno ni delavca v Grafiki, ki bi si ne želel normalne preskrbe s surovinami, saj vemo, da pomanjkanje le-teh ustvarja negotovost. ki pa v veliki meri vpliva na slabo razpoloženje. Zavedamo se, cla so pred nami težke naloge- Če jih hočemo rešiti, moramo dobiti pomoč pri družbenopolitičnih organizacijah, vodstvenih delavcih ter v strokovnih službah. Omenil sem le nekaj bistvenih področij, kjer se bomo morali angažirati z vso odgovornostjo, niso nič manj pomembna. Albin Valand-Grafika veliko pa je ostalo tistih področij, ki jih nisem omenil, pa zato Program dela osnovne organizacije sindikata je zasnovan predvsem na nalogah in preverjanju naših sposobnosti pri uresničevanju sprejetih stališč in nadaljni razvoj političnega sistema, saoupravljanja in položaju-dclavcev v našem sedanjem sistemu. Marsikje pa bi lahko dejali, da sindikat ni prav preveč prodoren, zlasti na področju dviganja cen. Ni vseeno, kako se obnašajo posamezni člani izvršnega odbora sindikata do vseh sprejetih stališč. Za izvajanje nalog moramo biti odgovorni vsi, ne samo predsednik in njegov namestnik. Kljub izmenskemu delu v Titanovem dioksidu delo sindikata nikakor ne bi smelo trpeti. Nalog se moramo lotiti skrbno, vestno in odgovorno. Jože Ljubič-Titanov dioksid V naslednjem mandatnem obdobju bomo posvetili največ pozornosti uresničevanju programov, ko smo jih sprejeli na letni konferenci. Naše osnovno vodilo je, da čim bolje delamo, smotrno izkoristimo delovni čas, več inoviramo, varčujemo z materialom, energijo in surovinami. Prizadevali si bomo tudi za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer delavcev, uveljavljanje nagrajevanja po delu in učinkovitejše uresničevanje stabilizacijskega programa. Adolf Janc-Veflon Menim, daje v obdobju, kije pred nami, ena prioritetnih nalog sindikata aktivno vključevanje v tokove gospodarjenja. Le z dobrim gospodarjenjem bomo v teh zaostrenih pogojih kos nalogam, ki smo si jih zadali, s tem pa tudi ohranili, če že ne izboljšali, gmotni položaj delavcev. Poleg tega bomo skrbeli za izboljšanje pogojev dela, preventivno zdravljenje in za čimboljšo izrabo naših počitniških zmogljivosti. Nadalje upam, da bomo še naprej dobro sodelovali znotraj delovne organizacije in tako skupaj želi uspehe. Janez Lovrenčič-Kemija Mozirje Potrebno je ustvariti takšne pogoje dela, da bodo ljudje lahko sprostili svoje sposobnosti. Premagati bo potrebno avtar-hične pregrade v vodstvih posameznih služb in tozdov. Z boljšim informiranjem in občutkom, da tudi sami pomagajo upravljati, bodo delovni ljudje bolj elastični in zainteresirani. Vlado Očko-DSSS Delegat za kongres Sindikat kemične in nekovinske industrije Celje je potrdil delegata za 11. kongres sindikatov SRS, ki bo 21. in 22. marca 1986 v Ljubljani, in to našega sodelavca Maksa PEČNIKA. Sprejeta je bila tudi njegova ideja za razpravo o odgovornosti do kvalitete proizvodnje, ki jo bodo v sindikatu oblikovali skupaj s Službo kakovosti in K PO. Najvažnejše pri družbenopolitičnem delu je zagotovitev čim boljšega informiranja, ter stem osveščanje članstva, da je sindikat delavska organizacija in ne privesek nekoga. Delavec mora čutiti stalno prisotnost sindikata kot svojo moč. Pri tem mislim tudi na pomoč članstva,saj izvršni odbor in predsednik ni oblast, ampak le koordinator mnenj in stališč delavcev. Čeprav je bilo v tozdu Vzdrževanje v preteklem odobju zelo veliko narejenega pri izboljšanju delovnih pogojev vzdrževalcev menim, da bi lahko naredili še več in se hkrati borili za boljši standard vseh nas. Želim, da bi bili delavci bolj odkriti drug do drugega, da bi v realnosti, v kateri živijo, nenehno opozarjali na probleme, kijih terjajo v njihovem okolju, ne pa za vogalom. Boris Blažič-Vzdrževanje V obdobju, ki je pred nami, se moramo zavedati, da stojimo pred težkimi nalogami, katerih se bomo morali lotiti enotno in predvsem zavestno. Premnogi imajo še vedno zmotno pojmovanje o sindikatu, ker mislijo, da je sindikat samo izvršni odbor in tako vse delo preveč sloni na predsedniku- Delavce je potrebno vključevati v delo sindikata za realizacijo vseh sprejetih sklepov in nalog, ki smo si jih zadali. Potrebno je povečati obtok informacij v tozdu in med tozdi, saj delavci vse prevečkrat dobijo zmotne informacije. Zavzemali se bomo, da se poostri odgovornost do dela na vseh področjih. Delavce je treba spodbujati k boljšemu delu in samoupravljanju Miro Primc-Energetika Ocenjujem, da smo si v sindikatu prizadevali, vendar vseh nalog nismo mogli uresničiti. Čeprav je bil sindikat ves čas prisoten v življenju tozda, še nismo uspeli uskladiti nagrajevanje po delu. V naslednjem mandatnem obdobju bo temu potrebno posvetiti več časa, predvsem pa je pred nami velika naloga - nova organiziranost tozda. Upajmo, da nam bo le-ta prinesla boljše rezultate. Poleg tega je želja sindikata, da bi delavci imeli čim boljše pogoje dela, to pa pomeni obnovitev voznega parka. Franc Gaberšek-Transport Naš pogovor Odtujevanja družbene lastnine je vedno več Da je prilaščanja družbenega premoženja vedno več, priča vse večje nezadovoljstvo delavcev, ki ostajajo brez delovnih sredstev in predmetov dela na delovnem mestu. Vprašanje pa je, zakaj je tako, saj vsak doma dobro varuje svojo lastnino, v tovarni pa se obnaša drugače. V naši delovni organizaciji, kjer imamo organiziran oddelek za zavarovanje z 32 vratarji in čuvaji, ki opravljajo to delo s fizično prisotnostjo vseh 365 dni noč in dan, je bilo lani ugotovljenih le 10 primerov večjega odtujevanja. 12 delavcev pa je bilo zaradi tega izključenih iz DO-Kraje se pojavljajo kar naprej, niti ni moč dobiti podatkov, kaj in koliko vsega zmanjka dnevno, ker so evidence počasne in površne. Po popisu osnovnih sredstev za leto 1985 je bilo ugotovljeno, da 130 osnovnih sredstev, od tega samo v DSSS 84, kratkomalo niso več našli. Temu botruje verjetno tudi veliko škode pri preseljevanju v nove prostore. Skratka, večinoma storilci ostajajo neznani. Navsezadnje pa samoupravna delavska kontrola niti enkrat ni bila pobudnik za razščiščevanje primerov odtujevanja družbenega premoženja. Kaj vse smo in bomo storili? Dani Perčič, vodja splošne službe meni, da je za uspešno varovanje družbenega premoženja potrebno spremeniti odnos do varovanja s skupnimi napori vseh tistih, ki lahko zagotovijo varovanje »S tem pa ne mislim, da so samo vratarji, čuvaji in varnostniki dolžni varovati družbeno lastnino, temveč vsi subjekti, od odgovornih služb, do družbeno političnih organizacij. Menim, daje največ odtujitev v dopoldanskem času, ko je zaradi velike frekvence dostave in odvoza materiala iz skladišč možno med regularnim odvozom izvršiti tudi odtujevanje družbenega premoženja. Odtujevanje iz skladišč je potrebno rešiti v skladišču, ne pa pri vratarju ob odhodu, kajti količine materialov so tolikšne, da jih vratar brez viličarja ali ostalih naprav ne more prelagati ali ugotavljati vsebine, ki je lahko skrita v ali med regularno vsebino. Strokovne službe in samoupravni organi pri varovanju družbenega premoženja niso odigrali svoje vloge, saj se sicer ne bi dogajalo, da ni mogoče ugotoviti, koliko ter za kakšne vrednosti je odtujenega materiala- Močno namreč dvomim, da je to, kar odkrijemo in preprečimo vse, kar je odtujenega v delovni organizaciji, zato bodo v bodoče posamezni odgovorni morali problemom odtujevanja posvečati več pozornosti. Le z dobro evidenco in točnimi pregledi proizvodnih, prodanih in neuporabnih surovin ter natančno kontrolo dostavljenega materiala, je možno ugotavljati odtujevanje ter usmerjati kontrolo vozil. Vratar ali čuvaj z rutinskimi pregledi ne more v celoti zagotoviti varovanja družbenega premoženja. Če pa dobi oddelek zavarovanja od služb pravočasne podatke o dogajanjih v skladiščih, lahko z usmerjenimi pregledi odkrijemo storilce odtujevanja. Odgovorni za varovanje družbene lastnine so tudi obratovodje in izmenovodje, ki morajo zagotavljati evidenco o vseh premikih materialov. Zaradi velike prostorske raztresenosti objektov, investicijskih aktivnosti ter prisotnosti povprečno do 150 tujih izvajalcev dnevno, so pogoji varovanja tem bolj otežkočeni. Za učinkovitost na tem področju je potrebno še izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih v oddelku zavarovanja, popraviti in dopolniti nekatera varovana področja, omogočiti vratarjem vzpostavljanje reda pri vstopih in izstopih, opremiti oddelek s prenosnimi radijskimi zvezami ter z vztrajnostjo doseči spoštovanje reda in discipline. Povedati je potrebno, da pogrešamo predvsem aktiven odnos vseh zaposlenih in družbenopolitičnih organizacij pri odkrivanju storilcev kaznivih dejanj«. & Andrej Meze, vodja oddelka zavarovanja meni. da je važno, kakšna je doslednost slehernega delavca pri delu. »Večkrat smo analizirali vzroke pojavov odtujevanja, vendar pridemo vedno do spoznanja, da sam oddelek brez pomoči poslovodnih delavcev in obratovodij pravzaprav ne more dosti narediti. Z razumevanjem dosedanjega vodstva pa smo že naredil tisto, kar prej leta in leta ni bilo mogoče. V preteklosti je namreč bilo preveč toleriranja in seveda premalo odločnosti. Želim, da bi tudi vsi imeli interes pošteno in bolje delati!« Eden izmed poglavitnih sklepov konstitutivne seje konference osnovnih organizacij sindikata DO je namreč bil, da je potrebno zaradi povečanja pojavov odtujevanja in malomarnega ravnanja z družbenimi sredstvi, uvesti poostreno kontrolo in sankcije za vse delavce, ki odtujujejo in poškodujejo družbena sredstva v DO in objektih izven delovne organizacije, last Cinkarne. Zadolžena za izpeljavo tega sklepa sta oddelka za zavarovanje in družbeni standard. Nasploh pa bi morale sindikalne organizacije na vseh ravneh kar največ storiti za utrjevanje zavesti o nujnosti varovanja družbenega imetja- Kako spremeniti zavest in odnos? Žal se v naši družbi vse bolj uveljavlja koncept, po katerem je družbena lastnina nelastnina. Ta koncept se namreč lahko razvije le v administrativnem upravljanju z gospodarstvom, to je nesamoupravnem položaju delavca. Tudi kritična analiza političnega sistema socialističnega samoupravljanja daje podporo razvijanju družbenolastninske-ga značaja sredstev za proizvodnjo in drugih sredstev dela. Sremeniti je treba določbe, ki ne zagotavljajo smotrno uporabo in učinkovito varstvo družbene lastnine. Zato bo potrebno določiti nove pravne mehanizme in zagotoviti njihovo dosledno izvajanje. Poostriti bo potrebno odgovornost za varovanje družbenega imetja, vendar bo to mogoče le, če bo delavčev zaslužek odvisen od vloženega dela. Večja ko bo ta odvisnost, manj bo kraj. -go- Delamo po novem Pravilnik o različnih oblikah delovnega časa je precej razburil delavce. V razpravah, kjer so bili na dnevnem redu sicer samoupravni splošni akti, so se dotikali le te teme, kot najbolj zanimive in pereče. Sindikat je menil, da bi o tem pravilniku morali razpravljati že pred novim letom in ne hkrati s samoupravnimi akti. In kaj je bilo povedano v razpravi o delovnem času? Veliko delavcev je bilo mnenja, da bi morali razmišljati o 40-urnem delovnem tednu za vse delavce v DO, predvsem proizvodni tozdi pa so hoteli, da bi delovna skupnost skupnih služb delala ob sobotah, tako kot oni. Izražena je bila želja, da bi vsaj Kadrovska služba delala od 6. do 14. ure zaradi vozačev. Veliko pripomb je bilo na žigosanje kartic. Ure so velikokrat v okvari. V titanovem dioksidu se že dogovarjajo, da bodo kupili svojo uro za evidentiranje kartic, ki bo nameščena v obratu- Na delavskem svetu DO je pred- sednik KPO komentiral poskus prehoda iz 42 na 40 urni delavnik ter predlagal, da se izdelajo analize posledic, če bi tudi mi poskusno prešli na skrajšanje delovnega časa- Delovna skupnost je v januarju delala še po starem. Od 1. februarja dalje pa veljajo spremembe Pravilnika, kije bil sprejet na delavskih svetih vseh tozdov in DSSS- Novi delovni koledarček so prejeli vsi, a že nanj je veliko pripomb. Morda pa se bomo do konca leta le lahko navadili na spremembe ali pa bomo še naprej negodovali. go Cinkarnarjeva pošta Včasih smo trdo delali za boljši jutri Vprašujete - odgovarjamo KAKŠNE SO RAZLIKE MED VREDNOSTJO TOPLE IN HLADNE MALICE Nedavno tega sem obiskal in obhodil delovno organizacijo in si posebej .ogledal stari del, v katerem sem preživel večji del svojega življenja. Nisem opazil sicer večjih sprememb v zunanjosti, a srečal sem nekaj sodelavcev in z njimi kratko pokramljal. Lahko rečem, da mi je življenje in delo v Cinkarni ostalo v trajnem spominu-Menim, da se preteklost in sedanjost kar se tiče pogojev dela in standarda delavcev ne more primerjati. Povedati hočem, kako smo delali včasih. Lahko trdim, da smo delali vse sobote in nedelje, pa nismo dobili nobenih doplačil, niti tople malice, kaj šele delovno obleko- Vse dobrine smo ustvarili s trdim delom, da nam je danes nekoliko lažje in boljše živeti- Morda bodo mlajši delavci negodovali nad tem pisanjem, češ da smo za svoje opravljeno delo dobili plačilo. Resje, dobili smo denar, a zelo malo. Takrat smo se s svojimi predpostavljenimi pogovarjali nekako takole: »Dajmo, fantje, bodimo pridni, da nam bo jutri bolje«Nikoli ne bom pozabil ing. Pipuša, kije ob neki priliki rekel: »Fantje, lahko mi verjamete, da danes res trpimo. A kdor bo preživel te težave, bo jutri lažje delal, mnogo več zaslužil, samo potrpeti je treba!« To je bilo leta 1952. Mislim, da so se njegove besede uresničile, le da je razlika v tem, da to ne velja za vse delavce, saj ne dobijo za enako vloženo delo enako plačilo. Zakaj sploh to pišem? Ko dobim Cinkarnar, čeprav z večjo zamudo, ga rad prelistam. Preberem vse, kar se dogaja v tovarni. Če gre vse dobro, tudi jaz čutim zadovoljstvo, saj mislim da temelji niso bili slabi- Menim, da bi lahko v Cinkarnarju napisali tudi kakšno besedo za tiste delavce, ki so delali v najtežjih časih. Med njimi je bilo veliko zaslužnih, takšnih, ki so dajali mnogo več, kot pa samo »šiht«, mnogo prostovoljnega dela in neplačanih ur. zato da nam bi bilo jutri boljše. Viktor Domjanič cinkarniški upokojenec Moja nesreča S ponosom in veseljem sem začel s svojim delom v obratu Humovit. S prvimi plačami sem si kupil moped, saj sem si ga v življenju najbolj želel. Ta pa me je tudi skoraj spravil ob življenje. Spomnim se prvih besed v novem letu, ko mi je zdravnik dejal: »Fant, imel si veliko srečo, da si ostal pri življenju«. V tistih najhujših urah sem si želel le smrt, izginilo je upanje, pa čeprav sem še mlad. Sedaj ležim že mesec dni v mariborski bolnišnici. Nekega dne so stopili v sobo štirje možje- Približali so se moji Obvestilo postelji in mislil sem, da sanjam. Vendar ne, bila je resnica, ki jo v življenju nikoli ne bom pozabil. Obiskali so me obratovodja Ante Ivelič, izmenovodja Franc Dečko ter dva sodelavca. Nisem imel besed, le na obrazu se mi je videl nasmeh sreče. Prinesli so mi tudi darilo. S tem pismom bi se rad zahvalil tem sodelavcem. Posebej se zahvaljujem tovarišu Dečku za vso skrb in trud, ki ga ima z menoj. Vse ostale vodje obratov pa prosim, naj si vzamejo zgled pri mojem izmenovodji in v hudih trenutkih pomagajo delavcem! Franci Korez Od 1.2. 1986 veljajo nove višine avtorskih honorarjev za glasilo Cinkarnar in sicer: 1. Ena tiskana vrsta 2- Anketa, šala. pesem. 16 din satira, glosa ali aforizem 740 din 3. Karikatura 1.000 din 4. Križanka - en kvadrat 24 din 5. Barvni posnetki 800 din 6. Črnobeli posnetki 400 din 7. Posnetki iz drugih slikov. gradiv 8. Grafični prikazi (grafikoni, rebusi). 200 din piramide, vretena, uganke) 500 din 9. Lektoriranje - ena tipkana stran 200 din Vprašanje je bilo postavljeno n 1986, kjer se je delegatom zdelo odgovor. Ceno tople malice potrjuje oziroma določa Prehranski svet pri občinskem sindikalnem svetu občine Celje in je za celotno občino enotna. Trenutna cena tople malice znaša 350.000 din in sicer od 1. februarja 1986 dalje. Od te cene znaša prevoz 40,00 din in se plača kot transportni strošek tako, da je čista cena malice 310,00 din. Hladno malico pripravljamo sa- Namenjeno tistim, ki pišejo anonimna pisma Prejel sem anonimno pismo in ugotovil, da to ni prvo, ki ste ga pisali v zadnjem letu. Prvo je le zame, ker mi je bila šele pred kratkim zaupana naloga direktorja tozd. S pismom opozarjate vodstvo v delovni organizaciji in izven nje, na samovoljne in nečloveške, skratka diktatorske odnose vodstva TiOz do delavcev. Iz pisma je razvidno, da za začetek vidite rešitev v takojšnji menjavi vodstva, potem pa naprej v »iskanju pravice«. V pismu ste podpisani kot»delavci Cinkarne« in posebej poudarjate, da niste zaposleni v Titanovem dioksidu- To je tudi razlog, da iščem zvezo preko cinkarniškega glasila- Izjavljam, da glede prejetega anonimnega pisma ne nameravam ničesar ukreniti in pričakujem, da boste izpolnili grožnjo ter se pritožili na višji organ, to je sodišče- Čestitamo Ramotu Znova smo dobili potrdilo, da imamo med nami zelo sposobnega oblikovalca. V naši tiskarni dela Ramo SELIMO-VIČ, ki dosega priznanja tudi v jugoslovanski javnosti-V decembru so v Beogradu izbirali znak za olimpijske igre (leta 1992 v Beogradu). Znak so poimenovali po sotočju-ustju dveh rek. Avtorja osvojenega znaka sta sicer zakonca Stamenovič, vendar je takoj za njima drugo mesto na natečaju zasedel Ramo Selimovič. Na natečaj je i seji uredniškega odbora 17. jan. potrebno objaviti jasen in celovit mi in znaša v povprečju 310,00 din, prav tako od 1. februarja 1986 dalje. Povprečni znesek se vzame zato, ker se giblje cena hladne malice od 220,00 din do 630,00 din. V povprečju pa mora znašati 310.00 din. kar preko obračunov kontrolira računovodska služba. Lastna udeležba delavca trenutno ostaja ista in znaša 35.00 din za blok. Irena Selčan Popolnoma nesmiselno je, da na moj sestavek poskušate odgovoriti v cinkarniškem glasilu. Preprosto - ne bom vam odgovoril. Če menite, da je v vašem pismu vsaj malo resnice, potem prilezite iz vaših anonimnih lukenj in pogovorite se z menoj kot mož z možem. Če, potem vas pričakujem na svojem delovnem mestu - oglasite se v tajništvu Ti02- Direktor TOZD Ti02 Štumberger Jože, dipl- ing. prispelo kar 108 del. Nagrada za prvo mesto je znašala 250.000 din. Spodaj: drugonagrajeni znak. BEOGRAD ’92 GLASILO MLADIH CINKARNE CELJE Poročilo o delovanju mladine v Metalurgiji Z delovanjem naše osnovne organizacije v letu 1985 smo lahko kar zadovoljni, glede na to, da smo to leto praktično začeli od začetka- Uspeli smo razbiti monotonost in nezainteresiranost med člani. Iskali smo načine in metode, kako omogočiti posameznikom aktivno delovati- To pomeni, da nismo hoteli nikomur porezati kril, niti podcenjevati mnenje kogarkoli. Ta objektivni pristop do vsakega člana je naletel na podporo vseh mladincev in to je omogočilo, da se je večina mladih aktivno vključila v delo. Z druge strani smo delovali samokritično in kritično, odvisno od situacije. Če je nekdo zaslužil pohvalo ali nagrado, smo to z zadovoljstvom storili ali obratno, če je nekdo zatajil, smo mu povedali, da tako ne more več naprej. Za naše dobre rezultate je posebno zaslužno vodstvo tozda z direktorjem J. Naraksom, ki nam je v vsakem trenutku dal moralno podporo in dobronamerne nasvete. Zaradi tega mu lahko mladi rečemo le »HVALA«. Želimo, da to leto bolje sodelujemo s sindikatom, Zvezo komunistov in ostalimi samoupravnimi organi našega tozda-Uspeli smo, da vključimo večino mladincev v vse aktivnosti, kijih je organizirala naša osnovna in občinska konferenca mladine. V lanskem letu smo izvedli štiri prostovoljne delovne mladinske akcije, katerih seje udeležilo 72 mladincev. Čistili smo okolico na KKČ, novi valjarni in Zn prahu. Zbrali smo okoli 12 t odpadnega železa. V teh akcijah smo opravili okoli 400 ur prostovoljnega dela- Posebno ljubo nam je, ker seje naših akcij udeležilo tudi petero starejših sodelavcev iz našega tozda. Vsi imajo preko 40 let. Na letošnjem »ZLETU SVOBOD 85«. katerega pokrovitelj je bilo Celje, sta sodelovala tudi dva naša mladinca kot vodiča: Vilma Pevec in Davorin Čander-Enodnevnega političnega seminarja v Ljubljani se je udeležil naš mladinec Boris Fur- jan. Na tridnevnem političnem seminarju v Zrečah pa je sodeloval Zoran Šupič. Mladinske delovne akcije Slovenske Gorice 85 seje udeležil Milisenko Mal-bašič in bil proglašen za udarnika. Mladinske akcije Otok mladosti 85 pa se je udeležil Ruvejd Omerovič, ki je dobil pohvalo. Na M DA Ibar-Lepe-nac sta bila dva naša mladinca Milisenko Malbašič in Fi-kret Imamovič- Oba sta udarnika. Lokalne akcije, ki jo je organizirala O ZSMS Celje seje udeležilo dvanajst naših mladincev. V mesecu maju smo ustanovili mladinsko samopomoč, ki se je že izkazala v dveh primerih. Veliko nam pomeni, da je naša mladinska samopomoč sprejemljiva tudi v našem tozdu. Lani so bili na počitniškem delu 104 praktikanti. Naša osnovna organizacija je konec meseca avgusta organizirala srečanje vseh praktikantov, ki so se v velikem številu odzvali. Bilo jih je kar 82. Na tem srečanju smo jim predstavili našo delovno organizacijo, pogovarjali smo se o delovanju mladine, o problemih praktikantov, bil je prirejen kulturni program in zakuska- Ta srečanja bodo v bodoče tradcionalna. Trije naši mladinci so člani Centra za mladinsko prostovoljno delo, trije pa člani komisije pri OK mladine Celje. Zelo nam je žal, ker ni bilo na nobeni od naših aktivnosti prestavnika OK mladine Ceje. Povabili smo jih štirikrat in bi že s svojo prisotnostjo spodbudili naše delo. Nosilec vseh aktivnosti je bilo predsedstvo, ki ga sestavljajo: Fikret Imamovič, Anton Turk,Cvetka Šanca, Vilma Pevec, Davorin Čander. Abdulah Smajlovič, Boris Furjan in Joško Štenberger. Zaradi neaktivnosti in slabega odnosa do dela, smo bili prisiljeni iz predsedstva izključiti Borisa Furjana in Joška Štenbcrgerja. Izbrali smo novega člana Mileta Markovski. Želimo pošten odnos do dela in vsak delegat, ki ne bo izpolnjeval svojih dolžnosti bo zamenjan z novim, ki bo aktivno delal. Za aktivno delo v osnovni organizaciji mladine za leto 1985 so bili s knjigami nagrajeni:Vilma Pevec, Anton Turk, Davorin Čander in Mile Markovski. Zahvaljujemo se vsem, ki so se vabilu odzvali, posebej pa se zahvaljujemo nastopajočim iz KS Teharje in mladinkam Zdravstvenega centra Celje. Napravili smo tudi manjšo anketo: Silvo RAMŠAK predsednik ZSMS v Cinkarni: bilo je dobro, čeprav sem opazil manjše napake pri organiziranju kulturnega programa. Jože NARAKS - direktor TOZD Metalurgija: Srečanje je bilo zelo prijetno. Daniel PERČIČ - vodja splošne službe: Menim, da je pozitivno, da se je mladina vsaj v enem tozdu organizirala oziroma začela aktivno delovati. Jože KORENT - obratovodja piritne linije: Srečanje je bilo dobro pripravljeno in zelo pestro, vendar menim, da bi v Cinkarni lahko bilo več aktivnih mladincev tudi iz drugih tozdov. Takšna srečanja bi lahko v bodoče organizirali na ravni konference OOZSM Cinkarne. Anton Turk Vključevanje v volilne priprave V ospredju sedanjih prizadevanj celjske mladinske organizacije je vsebinsko vključevanje mladih v priprave na volitve, v kar je zajeto tudi delovanje na kandidacijskih konferencah v organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Med stalne naloge mladih v osnovnih organizacijah ZSMS v OZD sodi tudi aktivno spre- mljanje dela in usposabljanje pripravnikov ter kakovost mentorstva, pomoč pripravnikom in vključevanje le-teh v delo osnovne organizacije. Spremljajo tudi njihovo pot po preteku pripravniške dobe ter obravnavajo in razčlenjujejo razloge za nesklepanje delovnih razmerij za nedoločen čas. Mladina v Veflonu Mladinska organizacija Ve-flona ima evidentiranih 17 članov. Mladinci sodelujemo v vseh samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah v tozdu. Lastnega programa sicer nimamo, vendar smo kot organizacija aktivni na vseh področjih samoupravljanja in družbenopolitičnega dela. Skupaj z vsemi delavci Veflona nam je jasno, da bomo le z prizadevnim delom uspeli doseči zastavljene načrtovane cilje in na ta način dali svoj prispevek k rešitvi težkega ekonomskega položaja našega gospodarstva. Kljub temu se zavedamo, da nismo storili vsega, kar bi kot člani ZSMS morali. Med delovnim časom ne želimo imeti sestankov, po delovnem času pa je sklepčnost vedno vprašljiva, zaradi tega, ker so skoraj vsi mladinci iz oddaljenih krajev in vezani na organiziran prevoz. Menimo, da bi tudi v naši organizaciji bilo potrebno kritično spregovoriti o tem, koliko delovnega časa se nepotrebno porabi za razne sestanke in dogovarjanja, sklepov in dogovorov pa se ne držimo tako, kot bi morali. Predsednik OOZSMS TOZD VEFLON Recitatorji na občinskem sindikatu Recitatorska skupina Cinkar- Edvarda Kardelja. Nastopali so ne je 27. januarja nastopila na Zlatka Klemenčič, Mihela Jago-slavnostni skupščini občinske dič, Fikret Imamovič, tekst pa je organizacije Zveze sindikatov spremljala s kitaro Brigita Celje- Z recitalom so hkrati tudi Cmok. kije tudi končala skupni počastili spomin na rojstvo nastop z lastno skladbo. Šport in rekreacija Športna rekreacija v letu 1985 Letnega programa športno rekreativne dejavnosti, ki je bil smerokaz za delo komisije, v letu 1985 nismo v celoti realizirali. Tokrat ne zaradi finančnih sredstev, temveč zaradi pomanjkanja športnih objektov in tudi vremenskih razmer (zimski športi, planinstvo). Največ pozornosti smo posvetili internim tekmovanjem med tozdi v smučanju, streljanju, kegljanju, malem nogometu, namiznem tenisu, odbojki, košarki in šahu. Največ udeležencev je bilo v veleslalomu in teku na Rogli (preko 80), v streljanju z zračno puško, malem nogometu, kegljanju, odbojki in košarki, manj pa pri namiznem tenisu in šahu. Izven internega tekmovanja so dobro delovale planinska, tenis in kolesarska sekcija. Z udeležbo naših delavcev na občinskih TRIM akcijah prav gotovo ne moremo biti zadovoljni, saj se jih iz leta v leto udeležuje manj, kar pa ni primer le v naši DO, temveč tudi v drugih. Vzrok stagnacije je iskati v enoličnosti akcij že vrsto let nazaj. Zelo zanimiva in tudi dobro zasedena so občinska sindikalna tekmovanja, ki jih razpisuje in organizira ZTKO Celje za moške v 8. in ženske v 6. športnih panogah, ki se odvijajo v spomladanskem in jesenskem delu. Naše ekipe so dosegle zadovoljive rezultate, predvsem moramo pohvaliti naše strelke, saj so občinske prvakinje Celja. V tekmovanju množičnosti, kjer se ocenjuje vsa športna dejavnost (tekmovalna in rekreacijska) smo se uvrstili v 3. skupini nad 500 zaposlenih takole: Moški Ženske 1. Železarna Štore L Železarna Štore 2. EMO 2. Cinkarna 3. Aero 3. EMO 4. Cinkarna 4. Aero 5- Ingrad 5. Kovinotehna 6. Kovinotehna 6. Ingrad V naši DO je zaposlenih okoli 600 žensk in 1800 moških, vendar se v športno rekreativni dejavnosti udejstvuje le okoli 600 zaposlenih s tem, da se nekateri pojavljajo v več panogah. Zelo pomembno je vprašanje bodočega financiranja športne rekreacije, saj vsi vemo, da iz dneva v dan rastejo cene, bodisi rekvizitov, objektov, prijavnin, startnin itd. Samo za primer naj navedem naslednje: Zaorganizacijotekmovanja med TOZD v košarki ali odbojki (pokriti objekt) v hali Golovec na treh igriščih (sodeluje 7 ekip tozdov), moramo plačati 3 500 -din na uro (stara cena), brez organizacijskih in sodniških stroškov. Podobno dragi so tudi ostali objekti kot so: kegljišča, bazen, telovadnica in zunanja igrišča, brez katerih našega programa ne moremo realizirati. Edini naš (sramotni) objekt je baraka pri ambulanti, v kateri imamo 4-stezno strelišče in 2 mizi za namini tenis, ki ga skoraj ni mogoče igrati, saj so tla do kraja uničena. Že vrsto let vabimo vodilne delavce Cinkarne, da si ogledajo od znotraj to našo športno dvorano, vendar do ogleda ni prišlo. Kot da je tudi njih sram, da ima delovna organizacija z več kot 110-letno delovno tradicijo še takšno barako, ki služi delavcem za športno rekreacijo. Marjan Leban l>redsednica komisije m šport Vera Zupanc prejema priznanje Strelski pozdrav - muš V začetku januarja smo strelci na svojem občnem zboru pregledali opravljeno enoletno delo. Rezultati, ki smo jih dosegli, nas obvezujejo, da bomo v letošnjem letu še bolj aktivno delali-Posebej je potrebno pohvaliti žensko ekipo, ki je vodilna v občinskem merilu. Ostale kategorije so nekoliko slabše, vendar je potrebno povedati, da glede na pogoje, ki jih ima strelski šport v Cinkarni, še kar solidne. Izvolili smo novo vodstvo, ki ga še naprej vodi Mira Gorenšek. Tekmovanja strelcev so se januarja letos pričela z vso silovitostjo- Izpeljano je prvo kolo občinske strelske lige, kjer smo Kaj je novega v tenisu Čeprav je zdaj čas za druge športne dejavnosti, tudi teniška dejavnost ne miruje. Pridno se pripravljamo na sezono 1986-Rezultati, ki smo jih dosegli nas spodbujajo, da bomo delali še dalje in potrdili dosežene rezultate. Večina namreč pridno nabira kondicijo za prve spomladanske tekme. Drugi del priprav pa je namenjen uresničitvi lastnega igrišča. Zadnje športne vesti Na grafičnih igrah je Cinkarna osvojila 5. mesto od 28 delovnih organizacij v SRS. Na tekmovanju med tozdi in DSSS v veleslalomu na Golteh nasprotnika Lik Savinjo premagali kar za 79 krogov. Streljali so: Kukovič 332, Kranjc 339, Gorenšek 333, in Luzar 328. Udeležili smo se ekipnega občinskega tekmovanja za vse kategorije. Žal smo dosegli le 7 krogov premalo, da bi se uvrstili na regijsko tekmo- Sodelovali so: Kukovič, Luzar, Kranjc, posamezno pa Gorenšek- S sklepom občnega zbora strelcev bo v letu 1986 organizirano tekmovanje strelcev med tozdi po liga sistemu. Tekmujejo vsi tozdi in DSSS- Do sedaj sta bili izvedeni dve tekovanji, in sicer za tozd Veflon in DSSS. Rezultate bomo objavili, ko bodo tekme zaključene. F- Smeh Lahko povemo, da smo del opreme, kije potrebna za takšno igrišče, že dobili. Ob koncu leta 1985 smo imeli občni zbor, kije bil zelo lepo obiskan. Od celotnega števila članov, ki jih je 35, je bilo prisotno kar 23 članov. Prav tolikšna udeležba kaže, da dobro delamo in da je za to zvrst športne dejavnosti veliko zanimanja. F- Smeh so zmagali smučarji iz Kemije Mozirje- Najboljši čas je dosegel Tomaž Razoničnik 37,96 in Sanja Grubar 40,79. Več o obeh tekmah bomo poročali v naslednji številki. Zahvale Ob izgubi očeta Rudija KLAUŽARJA, se zahvaljujem sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremljanje na njegovi poslednji poti. Nevenka Stopinšek Obveščamo vas, da je Adi Vrečer namesto prispevka za venec za umrlega Rudija Klaužar-ja podaril 1.000 din za izgradnjo nove bolnišnice v Celju. Ob smrti Jožeta JARHA se zahvaljujem sodelavcem tozda Vzdrževanje in Keramike za denarno pomoč. žena Silva Ob izgubi očeta Milana Javornika se iskreno zahvaljujem Kadrovski službi.posebej pa oddelku družbenega standarda za darovano cvetje in denarno pomoč. Iskrena hvala tudi vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti- žena Fanika in hči Sonja Tratnik Ob boleči izgubi dragega očeta Rudija Oblaka se iskreno zahvaljujem tozdu Transport za darovani venec, izraze sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. sin Rudi z družino Ob boleči izgubi drage mame Danile Kunej se iskreno zahvaljujem službi za varstvo pri delu in sodelavcem za izraze sožalja in darovano pomoč. hči Tatjana Oblak z družino Upokojeni so bili Ob koncu lanskega leta so se upokojili številni delavci, od katerih vam jih nekaj predstavljamo. Morda vas bo zanimalo, kaj so rekli ob odhodu. Jože KOSABER se je rodil leta 1929 v Ponikvi pri Šentjurju. Leta 1947 seje zaposlil v Kemični tovarni v skladišču končnih izdelkov, nato je delal v miniju, superfosfatu in pri plinskih generatorjih. Nekaj časa je bil tudi sovoznik. Kmalu za tem ko je leta 1959 opravil vozniški izpit, je odšel za voznika k Interevro-pi. Tovore je prevažal po vsej Evropi, vozil je tudi v Turčijo in Iran. Delo je bilo sicer zanimivo, toda zelo naporno. Po sedmih letih se je vrnil v Cinkarno, v Transport; s cisterno je vozil mazut in kislino. Ker je življenje v tujini drago, si vozniki pogosto sami kuhajo hrano. Nekoč sta si Jože in sodelavec skuhala kosilo. Medtem, ko seje hrana hladila, seje priklatil pes in jo pospravil namesto njiju- Morala sta biti zadovoljna s kruhom in pašteto. Jože je bil invalidsko upokojen, čas si bo krajšal z vrtičkarstvom. »Sodelavcem želim srečno vožnjo in čim manj neprijetnosti na cesti ter dobro medsebojno razumevanje«. Jože MATEJ, rojen leta 1931 pod Donačko goro pri Rogatcu, je v mladosti zelo rad delal na zemlji. Zaposlil se je pri nekem bogatem kmetu kot »purš«. Kljub temu, da je bil marljiv in deloven, ga je kmet slabo nagrajeval, zato si je poiskal delo pri železnici. »Ker so vsi govorili, da Rozalijo LESKOVŠEK, najbrž vsi poznate, saj nam je 23 let obračunavala osebne dohodke. Če mi ne poznamo njo, ona prav gotovo slehernega izmed nas. Pogoji dela so se tudi v medznem oddelku spreminjali z napredkom znanosti- Rozalija je včasih štela denar na roko. Ponavadi je to trajalo od jutra do večera. Od ročnega knjiženja jo je dostikrat bolela glava- Ob izplačilnih dneh je včasih hodila celo v obrate. Najhuje je bilo pri iskanju kakšne napake. Sedaj, pravi, je strojna obdelava osebnih dohodkov spremenila način dela, toda delo je še vedno ostalo natančno in odgovorno. Rozalija je prilagodljiva osebnost, delavci jo imajo radi. Kljub dolgotrajni bolezni je vedra in zgovorna. V Ljubečni imata z možem hišo in že enega vnuka. se v Cinkarni dobro zasluži, sem to delo po štirih letih zapustil in prišel v Cinkarno v transportni oddelek. Vozil sem premog h generatorjem, od 1970. leta pa sem delal v Plinarni. Stanoval sem pod Donačko goro. Šest let sem hodil od doma ob pol dveh zjutraj, vračal pa sem se okoli 20. ure. Ko me je nekoč obiskal bolniški kontrolor, je dejal: »Ne bi hodil tako daleč na delo, pa čeprav ne bi nikoli videl nobenega dinarja«. Leta 1971 sem se preselil v Žalec. V Cinkarni sem imel vloženo prošnjo za stanovanje petnajst let, pa ga nisem dobil. Ko sem kupil hišo v Žalcu pa sem dobil odločbo za stanovanje- Še vedno rad delam na zemlji, zato se bom posvetil delu na vrtu«, je ob koncu razgovora dejal Jože- A Rozalija TREBIČNIK je bila rojena leta 1929. Prvo zaposlitev si je našla v Podčetrtku, v decembru 1963 je pričela delati v Cinkarni kot čistilka v finančni službi, pozneje pa v Samskem domu. Zadnjih pet let je opravljala delo perice v domu. »Delati je potrebno povsod, zlasti pa v pralnici, kjer sem delala s štirimi ali petimi pralnimi stroji. Prala sem perilo in obleke za stanovalce našega samskega doma in zavese. Čeprav si perila in oblek ni označevala, ni imela reklamacij. Z delom sem bila zadovoljna, če je bilo potrebno sem pomagala tudi v bifeju. Kaj bom sedaj počela? Čistila bom stanovanje in verjetno stopnišče v bloku«. Alojz BLAŽIČ se je rodil leta 1930 v Zvodnem pri Celju. Kot enajstletni deček je bil s starši izseljen v Slavonsko Požego od tod pa v Grubišno polje. Prvo zaposlitev si je poiskal v Cinkarni, in sicer v valjarni, pozneje v pražarni do odhoda v vojsko. Zaradi bolezni je služil vojaški rok le šest mesecev, nato se je zaposlil v takratni Kemični tovarni. 1972. letajo bil premeščen v proizvodnjo titanovega belila. Aprila 1984 je doživel srčni infarkt, zaradi katerega je bil več kakor leto dni v bolniški. Upokojen je bil kot invalid prve kategorije. Sodelavcem želim čim boljšo proizvodnjo, veliko uspehov in osebnega zadovoljstva«. Franc ŠPILER,je bil rojen 29. oktobra 1924 v Anovcu pri Krškem. Najprej se je zaposlil v Industrijskem servisu (današnja Kovinotehna) kot industrijski miličnik. Avgusta 1950 je prišel v Cinkarno na delovno mesto vratarja, bil je tudi glavni kurir, nato čuvaj, pa vratar. Franc je bil tudi družbenopolitično aktiven, več let je bil poverjenik sindikata, bil pa je tudi delegat delavskega sveta. »Po upokojitvi se bom ukvarjal s hišniškimi posli v bloku- Sodelavcem želim predvsem zdravja in zadovoljstva«. Avgust POSL se je rodil leta 1925. Kot mladeniča ga je zajela vojna vihra. V narodnoosvobodilno vojsko je stopil leta 1944 in sicer v Prekomorsko brigado, bil je tudi pri artileriji. Konec vojne je dočakal v Bazovici pri Trstu. Po osvoboditvi je odšel za dve leti na dosluženje vojaškega roka. Nato je nekaj časa delal kot tesar, tri leta pa kot skladiščnik pri KZ Poljčane. »V Cinkarni sem se zaposlil septembra leta 1954 v pražarni. Tu sem delal tri mesece, nakar so me premestili v kemijo, kjer sem delal v različnih obratih: v starem litoponu, v superfosfatu, kjer sem bil brigadir, v novem litoponu pa sem dočakal upokojitev. Ja. veste, povsod smo fejst' delali, ni bilo časa za postopanje. niti se nismo izogibali delu, kakor nekateri danes. Nekoč v kemiji nismo imeli stalnih delovnih mest, ampak so nas premeščali v skladu s potrebami proizvodnje. Pred leti sem predlagal inovacijo, da bi iz lužine odstranjevali kovino z elektrolizo, namesto filtriranja lužine- Na ta način bi se skrajšal postopek, pa tudi delo bi bilo lažje«. Pred približno tridesetimi leti si je zaželel ustvariti lasten dom.kupil je brunarico, kije bila potrebna večjega popravila. Podrl jo je in zgradil novo in to z lastnimi sredstvi, ker ni dobil kredita- Leta 1974 je hišo razširil in zgradil klet ter hlev. »Čeprav mi doma dela ne zmanjka je bil prehod od aktivnega delavca v upokojenca prehiter. Dolga leta vstajaš ob isti uri, se odpravič na delo, opraviš šiht, nato se lotiš domačih opravil..., po upokojitvi pa je kot odrezano. Nekaj ti manjka. To bom nadomestil z vinogradniškimi deli, pa tudi sinu bom pomagal graditi hišo«. Avgust nam je povedal, da ima občasno težave z revmo-Nekoč je nekje prebral, da so Indijanci uživali sadeže divjega ribeza in niso poznali revme,zato je začel pripravljati sok iz črnega ribeza. Pravi, da mu pomaga- Ob koncu razgovora je sodelavcem zaželel obilo zadovoljstva in uspešno delo. Marija MOHOR se je rodila v Hotunjah pri Ponikvi. Svoje delo v Cinkarni je pričela v transportu, nato je delala v proizvodnji cinko-vih strešnikov v valjarni in čašicah. Marca 1979 je postala invalid tretje kategorije. V obratu cinko-vih čašic je ostala do invalidske upokojitve- Diplomirala sta Piero VENIŠNIK, na 2. stopnji VŠOD v Kranju dne 5. novembra 1985 in si pridobil naziv diplomiran organizator - računalniške smeri. Čestitamo! 28. januarja 1986 je na Visoki :konomski šoli v Mariboru, na I. stopnji - smer mednarodna menjava diplomirala Angelca MLAKAR, rojena 10. maja 1949 v Celju ter si pridobila naziv EKONOMIST. Čestitamo in ji želimo veliko delovnih uspehov! Kadrovske spremembe V januarju 1986 se je v naši delovni organizaciji zaposlilo 20 novih delavcev, izstopilo pa jih je 13. V DSSS in Metalurgijo sta vstopila po dva delavca, v Kemijo Celje trije, v Grafiko in v Vzdrževanje po pet delavcev, v Transport dva in v TiOs en delavec. Iz DSSS so izstopifi trije, iz Metalurgije eden, iz Kemije Celje dva, iz Kemije Mozirje eden, iz Grafike eden, iz Vzdrževanja trije in iz Veflona dva delavca. Stanje zaposlenih na dan 31. januarja je bilo 2432. VSTOPI: Cmok Aleksander, pripravnik VII. stopnje DSSS, Trobiš Metka, samostojni prodajni pospeševalec za agrokemijo - DSSS, Halužan Slavko in Sunkovič Lazar, delavec za pomoč v valjarni - Metalurgija, Jelenko Marija, operativni tehnolog - Kemija Celje, Zagorščak Stjepan, skupi-novodja litopona - Kemija Če-lje, Ilič Dragan, pakovalec tržnih proizvodov - Kemija celje, Stančevič Jovo, I- delavec v proizvodnji - Grafika, Mirnik Alenka, pripravnik IV. stopnje - Gra- Uvajanje integralne kontrole kakovosti ni pretekla zadeva- Še vedno vztrajamo pri svojem cilju, dati informacije za Cinkarno in zagotoviti potrošnike informacij. Tak širok cilj pa zahteva enoten pristop vseh dejavnikov. Enotnost je pojem, s katerim radi okitimo marsikatero misel, zelo neradi pa zaradi enotnosti kaj naredimo. Do sedaj zbiramo podatke o kakovosti že v: novi valjarni, »S« - kislini, ferosulfatni in pirit-ni kislinski liniji, TOZD Kemiji Mozirje, TOZD Vzdrževanju -mehanične delavnice. V vseh teh obratih naberemo mnogo podatkov o kakovosti-Te podatke potem uredimo v mesečna poročila. Vsak mesec pa imamo v vsakem od teh obratov sestanek, kjer na osnovi poročila sprejmemo sklepe za odpravo odstopanj od predpisanih normativov. Na teh sestankih podrobno razpravljamo o različnih odstopanjih. Enkrat na mesec pa imamo fika, Vrbnjak Marko, pripravnik IV. stopnje - Grafika. Gajič Vesna, pripravnik IV. stopnje -Grafika, Zajc Roman, pakovalec - Grafika, Leskovar Ivan in Posilovič Josip, pripravnik IV. stopnje - Vzdrževanje, Pavič Ivan, pripravnik IV. stopnje, Ocvirk Jurij, tehnolog za ARM opremo - Vzdrževanje, Antauer Aleš, zidar - Vzdrževanje, Čala-san Aleksander, voznik kamiona - Transport, Mitevski Slobodan, II. skladiščni delavec -Transport, Marčen Zvone, pripravnik V. stopnje - Ti02- IZSTOPI: Rozman Damjan, prevzemni kontrolor - DSSS (v JLA), Ban-dek Krešimir, 2. čuvaj - DSSS, Dordievska Violeta, čistilka -DSSS, Gašparič Stjepan, oprav-nik filterskih in mešalnih naprav - KemijaCelje, Tanacek Drago, izmenovodja - Kemija Celje, Drečnik Zlatko, pakovalec tržnih proizvodov - Kemija Mozirje, Smrtnik Ignac, izmenovo-• dja - Grafika. Perc Branko, ključavničar za manj zahtevna dela -Vzdrževanje (v JLA). Halilovič Safet, pomočnik zidarja - Vzdrževanje, Šklebek Mladen, pleskar za manj zahtevna dela -Vzdrževanje (v JLA), Udovč Bogdan, strugar - specialist, Ve-flon, Lazar Ivan, gumar - Ve-flon, (v JLA). tudi sestanek teama DO. Člani tega teama so člani KPO in direktorji tozdov. Oblikovali smo tudi mesečno poročilo za KPO- To je izvleček mesečnih poročil za posamezne obrate, kjer je poudarjena le tista problematika, ki zahteva takojšen poseg KPO Že nekaj časa pa se ukvarjamo z definicijo (določanje parametrov) surovin in izdelkov. Zajemanje podatkov za surovine A skupine je že steklo v decembru lani. Pri organiziranju tega dela informatike se povezujemo z organizacijsko službo in AOP saj obe delata na projektu Skladiščno transportno poslovanje. Čaka nas še veliko dela, saj je naša tovarna velika in raznolika. Vsi vemo, kaj pomeni kakovost v privatnem življenju- Ko se -bo ta miselnost preselila tudi v delovno okolje,bo naša pot krajša in lažja. Mija Marin Tudi z vztrajnostjo se daleč pride Nova cena stanarin 1 • februarja letos so se družbeno najemna stanovanja v celjski občini povečala za 43 % na osnovo stanarin decembra 1985. To pa ne bo edino povečanje v tem letu, saj predvidevajo, da bo drugo predvidoma 1. julija letos. Medtem ko stopnja februarskega povišanja velja za vso Slovenijo, bo drugo povišanje različno v tem, da bodo prej opravljene strokovne ocene za aneks k družbenemu dogovoru, s katerim se bo opredelilo drugo povečanje stanarin v tem letu. Vzporedno s povečavo stanarin se tudi zdaj uveljavlja sistem delnega nadomeščanja stanarin skladno s samoupravnim sporazumom o uresničevanju socialno varstvenih pravic. Pojasnilo uredništva Prva številka našega glasila v letošnjem letu žal ni aktualna, ker je bilo med pripravo veliko težav. Največ so jih povzročili tisti, ki niso pravi čas prinesli gradiva, še več pa stavni stroj v tiskarni, ki je zatajil- Pričakujemo, da boste bralci z razumevanjem sprejeli to pojasnilo, v bodoče pa bomo takšne zapetljaje reševali po drugi poti. Uredništvo Rešitev novoletne nagradne križanke Vodoravno: Neca, kapisa, Apo-gej, solata, vena, zet, tesnost, Ada, kropar, Delo, Evropa, Senovo, čorak, Esad, gaga, inlet, Stare, Allan Poe, malik, kasa, Tass, Una, minaret, Koine, Ko-marno, Neža, Nol, Lama, EPP, Gallus, ez, lan, Dia, kvar, mal-gaš, fraza, rariteta, sak. svet, srečelov, knez, Ane, tanatos, oskrbnik, ananas, kasnost. Prispelo je 150 rešitev. Uredniški odbor je na svoji redni seji, 17. januarja 1986 izžrebal tri nagrade- Nagrade prejmejo: 3 000 din Amadeo Dolenc, 2.000 din Ivan NOVAK, 1000 din Štefka Knez. Nagrade prejmejo pri izplačilu OD kot avtorski honorar! Pomemben obisk v Cinkarni 3. januarja 1986 je našo delovno organizacijo obiskal novoimenovani ambasador Jugoslavije v Kairu. Milan Zupan. V krajšem razgovoru, ki je potekal ob prisotnosti predsednika KPO, tov. Prelca, direktorja DE Marketing, tov. Belaka, pomočnika direktorja DE Marketing, tov. Flisa in vodje izvoza, tov. Horvata, smo tov. Zupana podrobno seznanili z dejavnostjo Cinkarne na egiptovskem trgu, s posebnim poudarkom na aktivnostih, ki bodo intenzivneje potekale z ustanovitvijo začasnega skupnega predstavništva v Kairu- Načrt, ki smo si ga zastavili, pomeni v letu 1986 prodati na tem trgu za 1,7 milijona dolarjev izdelkov Cinkarne ter okoli 2 milijona dolarjev proizvodov Lame in ostalih, v aranžmanu Elektrotehne- Tov.Zupan je poudaril vlogo in pomen obojestranske menjave, ne samo izvoza, ampak tudi kupovanja na tem trgu, morda v obliki kon-penzacijskih poslov ter nas seznanil z možnostmi poslovanja tudi na osnovi drugih, višjih oblik gospodarskega sodelovanja z Egiptom, ki je eden najpomembnejših jugoslovanskih partnerjev med državami v razvoju. Cinkarna ima v ta namen pripravljenih nekaj ponudb za prenos tehnologije, prodajo know-howa, ustanavljanje mešanih firm s sovlaganjem kapitala, ipd. Tov. Zupan nam je obljubil vso pomoč pri iskanju možnosti za poglabljanje sodelovanja s tem trgom, kot tudi pri odstranjevanju ovir pri realizaciji konkretnih projektov. Zelo koristen obisk v poslovnem pogledu, in seveda tudi za utrjevanje ugleda naše delovne organizacije v svetu. Edo Belak Sella - Dolomiti - Italija Sella! Samo ime ne pove veliko. Če pa povežeš to ime z Dolomiti, z Italijo, je stvar jasnejša. In če kakšnemu alpinistu začneš naštevati gore kot so: Piz de Ciavazez, Sasso Pardoi, Torri di Sella, se bo verjetno raznežil in se zazrl nekam v nakupila kruh in pogledala devizni tečaj. Morala nama je malo upadla in takoj sva začela v mislih črtati nekaj stvari, ki sva jih mislila kupiti- Potem pa čez drn in strn, oziroma čez prelaz na prelaz, po lepi,ampak obupno vijugasti ce- Dolomiti daljavo. Tako sva se prijatelja, oba člana šaleškega alpinističnega odseka iz Titovega Velenja odločila, da obiščeva to veličastno skupino, oddaljeno le 7 km od mondenega ski centra Val Gardene. Dolomite poznava, ker sva že lani plezala in prezebala v Treh Cinah. Torej sva naložila goro opreme v »juga«, ki je, moram priznati, ponekod vzbujal precej pozornosti in se odpeljala v Cortino, sti do prelaza Passo Sella na 2300 m. Pokrajina je čudovita. Zadaj za kočo, kije bolj podobna hotelu, opazim okoli 30 šotorov, večinoma plezalcev iz vse Evrope. Na majhni vzpetini si postaviva »Induplati« in medtem ko Lojz (moj soplezalec) nekaj »čara« na kuhalniku, si jaz ogledujem okolico in preučujem ostenja. Zadnji »free climberji« se vračajo iz stene- Šopi vponk »gurten«, frendov« in ostalih pripomoč- kov jim visijo izza pasu, zagoreli izčrpani obrazi ne skrivajo veselja nad uspelim vzponom. In ker sva poležuha, se naslednji dan odpraviva v steno šele ob 10. uri. Cilj: 1. stolp Selle, smer Trenker-jeva (V). Pod steno se naveževa in že se poženem naprej po navpični poči. Zanimivo je. da je ključno mesto že v 1. raztežaju- Po 20. metrih pridem do previsa. Skala je gladka, a zanesljiva. Na sredi previsne poči je zabit mogočen klin. Vpnem vponko, a niti ne pomislim, da bi se potegnil za klin. Počasi se goljufam čez previs, roke tipajo, plezalniki zagrabijo, celo telo je napeto. Začutim vodoravno razpoko. Odličen oprimek. Potegnem se čez in že sem na stojišču. Zavarujem se in Lojz že pleza proti meni. V dveh urah sva na vrhu 1. Sellinega stolpa. Čas nama ostane še za en vzpon. Tokrat JV poč. Ocena (V +), Lepo atraktivno plezanje, večinoma gvozdenje po kaminih in tudi to smer hitro premagava. Dobre volje sva, ker sva prej doma dosti trenirala in tako nimava težav. Zdrviva v dolino in ostanek dneva prelenariva in se mučiva z nemškimi alpinističnimi opisi raznih smeri. Noč se počasi •spušča in takrat nastopi vsaj zame najtežji del dneva-Lojzove kulinarične specialitete. Z neprikritim odporom pojem mešanico raznih golažev, omak in drugih nedoločljivih komponent, nato pa se spraviva spat. Zjutraj sva vstala zelo zgodaj, hitro pojedla in se odpravila proti steni. Odločila sva se za Vinatzerjevo smer (V + Alj.Oce-ne za smeri v dolomitskih stenah so precej »našpanane« in Vinat-zer je ena najlepših in tudi dokaj težka. Pod steno sva. Malce sva prepozna. Dve italijanski navezi pravkar vstopata, zato si počasi obu-jeva plezalnike, pa pas in čelado. Naveževa se. Opreme imava dosti. Navesim si vponk, »gurtn«, pa »friende«, »džebice«, sami pripomočki, ki nam življenje naredijo še lepše, predvsem pa varnejše. Prvi raztežaj ni težak. Na stojišču se zavarujem in pokličem Lojza- V treh minutah je pri meni. Drugi raztežaj’ se postavi navpično. Za pest široka poč se vleče do odurnega črnega previsa, kjer pravkar telovadi eden od Italijančkov. Počakam, da spleza, da ne pride do »prometnih zagat« in se zaženem za njim. Mišice se napno, telo premaga težnost in počasi se premikam navzgor proti previsu. Lojzu se derem, naj zategne vrv. On pa spodaj lepo sedi na polici, se mi škodoželjno reži in me vsake toliko časa vpraša kakšno neumnost. Nekako se prigoljufam čez previs, ko pa se z roko stegnem daleč navzgor, skoraj potegnem Italijanu za plezalnik. Stojišče: Z Italijanom sva čisto skupaj, v zadregi se smejiva drug drugemu. Pokličem Lojza. Začne plezati. Varujem ga in do previsa je kar hitro- In zdaj ga ne vidim več, samo čujem še njegov glas, ki me sprašuje, kako sem prišel čez. »Težko«, mu zavpijem. Skoraj je že čez- Z eno roko se je zagrabil za trden oprimek, samo z nogami čim višje in .... Tedaj ga spodnese- Obvisi na eni roki. Zatuli, kot bi bil zmešan. Stisnem vrv. Padec!! Ne, ni padel! Še vedno se drži za skalo- Ko vrv zategnem kolikor se da, se nekako privleče čez previs. Stoka, ker mu je roko vrglo iz ramenskega sklepa in nazaj. Leve roke ne more več uporabljati, Zavem se, da je to konec najinega plezanja v Dolomitih. Ampak to zdaj ni važno, važno je, kako prijatelja spraviti iz stene. Plezam naprej. Stena ni več tako težka, pa vendar sem skrajno napet. Po nekaj mučnih raztežajih prideva sredi popoldneva na vrh. Vsa čast Lojzu, da je prišel sicer res z veliko improviziranja, na vrh. Počivava, veselje se meša z zaskrbljenostjo, kako priti dol. Lojz bo težko »abzajlal« to se pravi, spuščal z vrvjo- Pa vendar, po dolgih dveh urah spuščanja sva pod steno. Hitiva proti šotoru, na steno se niti ozreva ne več- Sedeva v avto in se odpeljeva v Val Gardeno. V prvi trgovini si nakupiva piva in se ga do večera pošteno nacediva. Hvala bogu, cela sva. Kljub Lojzovi poškodovani rami in spodletelim načrtom, sva ostala optimista. Letos nimava v Dolomitih več kaj iskati- Naslednje jutro spakirava, se nahitro posloviva od sosedov in že se voziva proti Lago di Garda. Dva čudovita dneva se namakava v topli vodi, se sončiva, pojeva gore sladoleda, potem pa domov, jaz na Okrešelj, Lojz pa v bolniško. Zdaj zopet trenirava. Letos se nama bodo verjetno uresničile najine sanje. Naš odsek organizira odpravo v južnoameriške Ande in midva sva zraven. Andrej Govedič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitev pošljite na uredništvo Cinkarnarja do 15. marca 1986. Prva nagrada je 3.000, druga 2.000, in tretja 1.000 din. Na kuverto pripišite »NAGRADNA KRIŽANKA«, na hrbtno stran kuverte pa napišite svoj naslov. Veliko sreče! aviRAttfAR TELO £\.W SESTAVU ll TMlKtM NITK PUŠČAVA V ČILU lAHKA TKAviUA dAVltZ C\olin.) PRASSKA BEZAVA Ieusko »ne PUST j PUVT ŠIROKIH OST! ■NAPOrtK ■\ovoft NA ŽIVAL človek z VELIKIM NOSOM izdelovalec copat ZObAviSKI VODdA Piciel &<.a.Adw' ML OCEAVldE AttADsKI ZREDEC PRITOK DOvJAVt »6CLAU.C (LA UEft. ltOPMA PAPiGA aofAILSILA stonOga CIRKUŠKI ooefl. SELEZvilCA DlN, 2.0AK VftSTA JADRNICE V " SE.VtR.toO Hotič. - J iUO, 0.1 NA VRSTA VRfcE ie.i_it.iKj les AF (LISKA PLEMENSKA SKUPNOST SRDSKO H IME GOftA NA D IDRSKIM vitt-TEČl st DEL RLCR POMOTOMA dalmat ZENSKO IHl iAMA IZ KAMENE ©oet V ZEV KlkdO MOLMEIM FIŽOLOVKA, Ptt.EK-L.AA Potovala! i VlACRT SOfeA 2A rftiftttHTVt 6LADEkJdE PERILA pis£e »z RISANK. Z LUPINO vJA GLAVI TKIVNA TEKOČINA, MEZGA AlPI^ VJ1PIC PGGSlOft. i Rimljan mši EMIL ctvc DRŽAV SVET V STAREM RlHU ST M ŠPANSKI ILOVA M EC človek. VELIKIM oči ZOLAJEV (LOMA ki KM KO TAUFER ČLAkJ VLADE URALSKI (LIT AMGl PEVEC doWn SOVdETSKA POKRAJINA MOSLlM VECLSEI POGLAVAR GAEZILO, LOT STROKOV- NJAK ZA AkJTlK_0 GRŠKA MATI P>060V Sl ARA ZENSKA LEPOT VJA RASTLINA, OZIMKA STENSKI LOVA d. ArlEElltO CoaOVdE PldAČA KO ZDft RASTL SAMO OPARIMO PISATELJ FLEMING Romunsko MtSTO PESKJIK DraO^ifT ZGORNJA STE »JA 100 mX KRATICA ARMADE IZDELOVALCI GODAL. IR CRLMOnE KILA JEV »j A SKUPNOST Z.NOTRAd ((a Vin MOŠTVO, TEAM DROGO IME ZA DUŠIK PRITOK ZALHAŠLttA it 2.ER A PEViEČL VVkJO RlfeJt iAdČECE t>UM ASOV mušketir IVAN MINATTI TURŠKI VELIKAŽ RUSKI VLADARSKI naslov' MOČVIRNA RASTLIVJA KDOR LOGA ZATIRA R-IGTO S AVI K) INDIJANSKO PLEMENSKO ZNAMENJE TELOVADVO ORODJE SOLELEN PLJUČ H*J tOV IT A GRŠKA POKRAJINA IME IGRALKE NielSEvj GOESKl reševalni Cokn TOMA ttOSAUDlC Izleti planinske sekcije Najstarejša, hkrati tudi ena najpomembnejših dejavnosti v Sloveniji je planinstvo, saj združuje različne vidike človeškega življenja. Človek išče v planinstvu mnoge koristi: želi ohraniti neposreden stik z naravo, z gibanjem si neposredno krepi telo, sledi raznovrstnemu doživljanju, spoznava gorski svet, vse to pa bogati duha in prevzgaja čut za lepoto. Zavoljo tega si planinska sekcija prizadeva zainteresirati in vključiti čim več članov našega kolektiva za izlete v planine. V začetku vsakega leta predložijo vodje posameznih sekcij, (ki jih je 12) svoj programski je tudi finančno ovrednoten. Če se odobrijo planinska sredstva, se program v celoti izvede, v nasprotnem primeru pa v okviru materialnih možnosti- Vsi programi sekcij, razen planinske, se odvijajo v tekmovalnem duhu, zato so člani kolektiva bolj zainteresirani vključevati se v te sekcije. in delo ter koristno izrabljanje prostega časa. Program planinske sekcije je sestavljen tako, da se izletov lahko udeležujejo člani vseh starosti, kakor tudi začetniki, ki želijo zahajati v planine. Seveda pa vključujemo tudi izlete za izurjene in tudi najbolj sposobne planince- Novost letošnjega programa sekcije pa je planinski tabor za otroke naših delavcev. Program izletov: Februar: Stol Vlarec: Snežnik, Porezen, Triglav - zimski vzpon za tiste, ki se bodo podali na Eiger in Grossglockner, April: Mirna gora, Baza 20, Zasavska pot, Janče-K.um, Veleslalom smučarjev planincev na Raduhi. Maj: Pohorje - od Maribora do Slovenj Gradca, kolesarski maraton planincev Celje - Log. dolina Junij: Ojstrica, Planjava, Turska I abor planincev pionirjev v Logarski dolini Za planinstvo, ki se odvija v netekmovalnih oblikah, na prostem v naravnem okolju in ob različnih vremenskih pogojih, udeleženci izletov ne dobijo priznanj, potrebnih rekvizitov in ostalih oblačil, temveč se sredstva rabijo za drage prevoze do vznožja gora- Minimalna sredstva pa za izobraževanje in obnavljalne tečaje planinskih vodnikov, ki vodijo izlete. Nadalje se minimalna sredstva porabijo za planinsko poslanstvo na OŠ in VVO, kjer cinkar-niški planinci, ki so mentorji, vzgajajo cicibane in pionirje za uspešno vključevanje v življenje gora, Turski žleb, Okrešelj -kondicijski pohod za Eiger in Grossglockner, Mozirska planina, Smrekovec, Raduha, Bijelaši-ca, Trebevič (BiH) Julij: Matajur - Mangart- Na Mangart se predvideva vzpon z italijanske smeri, Grossglockner, skupaj s planinci PD Metalurg Titov Veles Avgust: Triglav, masovnejši pohod Cinkarnarjev, možnost da se ena skupina poda na Škrlatico, Eiger - samo za planince, ki so se udeležili vseh kondicijskih tur in pokazali svoje sposobnosti. 7-dnevni planinski tabor v Log. Vzpon na Grossglockner leta 1983 dolini za otroke cinkarniških delavcev. Vsi, ki bi želeli poslati otroke na planinski tabor, naj se prijavijo najkasneje do konca meseca marca predsedniku planinske sekcije- V poštev pridejo otroci od 4-8 razreda osnovne šole- Tabor se bo organiziral, če bo dovolj prijav. Vse podrobnejše informacije boste dobili ob prijavi oz. sestanku s starši, ki bo sklican po zaključnih prijavah. September: dan planincev na Mozirski planini, izlet na Menino planino; Oktober:-November: udeležba na izletih pobratenih društev, nadaljevanje Zasavske planinske poti. Izleti niso datumsko določeni. Čez RŽ na Triglav Spust z Nanosa pač pa vas bomo o dnevu izleta pravočasno obvestili s plakati ali pa v Informatorju- Planinstvo, ki je v Sloveniji najmasovnejša organizacija, če- prav ni tekmovalnega značaja, je bilo in je zanimivo od mladih let do pozne starosti. Pridružite se nam! Adi Vrečer »CINKARNAR« izdaja Cinkarna Celje, metalurško kemična industrija Celje. Naklada 3000 izvodov. Vsi člani organizacije Cinkarna in upokojenci dobivajo glasilo brezplačno. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Mira Uorcnšek. odgovorni urednik Leopold Slapnik, lektor Jelka Bombač. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar«, Cinkarna Celje, Kidričeva 19, telefon 33-112 interno 353, tisk tiskarna Cinkarna. Po mnenju sekretariata za informiranje v izvršnem svetu skupščine SRS je glasilo opravičeno davka št. 421-1/72 z dne 5. 4. 1974.