V KRAJEVNI SKUPNOSTI ŠENTJAKOB-PODGORICA
Sožitje kraja in tovarne je edina pot
Osnovno vprašanje srečanja predstavnikov ob-čine in krajevne skupnosti šentjakob-Podgorica je bilo vprašanje pdnosov med krajevno skup-nostjo in tovarno Belinka Vsak je govoril v svo-jem jeziku, tudi hudih obtožb na račun druge strani ni manjalo - pa čeprav mora bifi po trez-nem premisleku vsakomur jasno, da Belinka brez kraja ne more, pa Šentjakob, Bežigrad, Ljubljana brez Belinke ne. Res bi bilo najlepše graditi to-varne, energetske in druge objekte kje drugje, ne ravno v moji soseski, razmišljajo krajani nesamo v Šentjakobu in Pocjgorici, ampak tudi tam, »kje drugje«, živijo Ijudje...          *
Edina pot je torej v sožitju: v skupnem iskanju pametnih rešitev, ki omogočajo razvoj tako to-varni kot kraju, v iskanju skupnih interesov in usklajevanju mnenj - tako lahko tudi razumemo sklep sestanka, saj je bila ustanovljena komisija. v kateri so predstavniki krajevne skupnbsti, Be-linke in občiskega izvršnega sveta.
Poglavitni problem pa je tale: Belinka je pri načrtovanju svojega razvoja že leta 1977 in 1978 začela postopek za spremembo Generalnega ur-banističnega plana in predvidela dve možnosti za rezširitev tovarne: proti Savi oziroma ob zdajšnji tovarni s posegom v stanovanjsko naselje Kraja-ni pravijo, da so za programski del zazidainega načrta industrijske cone BP 203 izvedeli šele takrat, ko je bil sprejet, tako tudi niso mogli s svojimi pripombami iri stališči sodelovati pri nje-govem oblikovanju. Po toči zvoniti pa je seveda pozno V zadnjih dvanajstih letih se Belinka in krajevna skupnost nista sporazumeli, težko je verjeti, da bi vsa nesoglasja lahko zgladili kar čez noč. Zdi pa se. da so tokrat na ob^h straneh vendarle pokazali dovolj dobre volje, da bo ra-zvoj lahko tekel svojo pot in da bo kakšna od 54 .
hiš, ki je za zdaj v industrijski coni, vendarle ostala. »Belinka je v Sloveniji med tistimi delov-nimi organizacijami, na katere se lahko naša družba dolgoročno opre« je zatrdil predsednlk izvršnega sveta Jurij Zavec. Pri načrtovanju ra-zvoja pa bodo morali v Belinki še bolj kot doslej misliti na svojo sosesko: poskrbeti za varstvo okolja, za čimmanjši hrup in z aktivnim sodelova-njem pomagati tudi pri razvoju krajevne skupno-sti.
Precej pelina pa je bilo tudi v ostalih pripom-bah krajanov: ni vode. ni elektrike in telefonov, avtobus mestnega prometa ostaja le vedno zno-va neuresničena obljuba, na cestah ni asfalta. ki bi ga tudi sami plačali, mrliška veiica pa /e iz leta v leto zgoj v planih. Pa so jim obfiinski možje že marsikaj tega obljubili - pa kaj, ko se menjajo, problemi pa ostajajo. Po sestanku so se pogovori nadaljevali ob dobri kapljici - soglasje Belinke za gradnio mrliške vežice krajani ie imajo..
Problem vode bo razreSila vodarna Jarjki brod. ki bo nared do konca septembra Najprej bodozgradili novi primarni vodovodod BP-10do Brinja do leta 1985 pa ga bodo potegnili do Dolskega Za gradnjo vodovoda bodo morali svoj pristanek dati tudi lastniki zemljiSt - tu lahko krajevna skupnost veliko potnagc Kljub drage-mu teletonskemu omrežiu prinaša oplimizem gradnia nove centrale na Črnučah (jlode potih hiš, kjer si še svetijo s petrolejkami. pa velja ošvrknili tiste v občinski upravi, ki še vedno niso pnsluhnili stiski Ijudi in napisali soglasja. Pot do vrtca bodo raziinli in asfaltirali v kratkem, po nekaterih zagotovilih Se pred izidom na$e na-slednje Stevilke glede makadamskih ceslvvaseh pa so dobili krajani takle odgovor v L;uWjani smo sb dogovorili, da bomo asfaltirali samo ce-ste. ki bodo komunalno povsem opremljene. lo-rej v djth položeni vsi komunalni vodi Preveč je biio v zadnjih lelih natnre6 (upravtčenih) krilik na račun iazmeiavan|a denaria. ko so prvo leto as-faltirali r.eslo leto ali dve kasneje pa so |O zaradi polaganja lega ali onega komunalnega voda spet razkopali In namig: če so krajani (ludi tu lahko sodeluje krajevna lovaina) res pnpravljeni pri-spevati kaj denarja /a asfaltno provluko. )ih v občini verjetno ne bi preganjali kol črnogfadile-Ije (pa čoprav hodo ceste asfaltirali »na črno")
Povsem na mestu pa so tudi zahtevu krajanov po urejenem prevozu - pa naj bo (o mestni polni-ški promet ali okrepl|ena proga medkrajevnega Pri meslnem potniškem prometu so jih predolgo velkli za nos. prav gotovo je zadnji čas. da pridejo na dan z zadnjo - pravo karto Krajanom je pre-voz treba zagotoviti
Oobro je vročo debato zaključil predsednik občinske skupščine Emil Šuštar: »Naš optimi-zem je v dejstvu, da smo prisluhnili realnim pro-blemom in se jih bomo tudi lotlli Vsem pa nam mora biti jasno. da razen krajevne skupnosti, Belinke in nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti ni subjekta, ki bi nakopičene probleme lahko razrejil«                      ¦      .    .
S.D.