novi tednik Slovencev videmske pokr^ine ČEDAD/CIVIDALE • UI.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis^O^o » Tednik / settimanale » Cena 700 lir ____________________ Leto XII. Št. 36 (346) «Čedad, 25.septembra 1986 IZLET NAŠIH OTROK V ŽIVALSKI VRT CIVIDALE 26. SEPTEMBRA BOJO VSI KAMUN1 NEDIŠKIH DOLIN VOTAL ZA NOVE ČLANE AN NOVO VODSTVO USL Tele so V petak 26. septembra bojo imiel njih seje vsi kamuni, ki spadajo pod čedajsko Krajevno zdravstveno enoto (USL). Vsi kupe muorajo votat nove člane an novo vodstvo USL. Stranke, partiti, so že predstavili svoje liste. Trieba pa je poviedat, de glasovi kamunskih konsilierju imajo drugač pez, tuole pa je povezano s številom ljudi, ki žive v vsakem ka-munu. Takuo de, recimo, narmanj «valja» glas dreških aministratorju, narvič pa čedajskih. List kandidatu je pet. Parvo so pripravili socialdemokrati an njih kandidati so: Benzo di Verdura Maurizio, Lovecchio Michele, Cudicio Giuseppe, Decorti Emilio, Tomasetig Ugo, Gus Renzo, Crainich Silvano, Melissa Camillo, Causerò Mario an Golop Mario. V listi komunistov so: Barbiani Franco, Bearzot Luciana, Benati Valerio, Blasetig Giuseppe, Colò Aldo, Covazzi Danilo, Crisetig Beppino, Fadi Renza, Francovigh Nereo, Gre-mese Norino, Lavaroni Diego, Rossi Nadia, Rudi Renzo, Trinco Pietro, Zilio Luciano. Trečja je lista demokristjanov: Pascolini Giuseppe, Cernoia Oldino, Strazzolini Mario, Petrizzo Loriana, Cantarutti Luigino, Mauro Stefano, Peressini Claudio, Specogna Giuseppe Romano, Onesti Lorenzo, lurman Gianni, Trusgnach Ferdinando, Flo-reancig Ferruccio, Toffolo Antonio, Verzegnassi Angelo, De Biasio Severino, Causerò Alvaro, Monutti Pierluigi, Braga Bruno, Paris Roberto, Costantini Franco, Zanuttini Luigi, Simaz Luciano, Bacchetti Arnaldo, lussig Piero, Martinig Paolo, Qualiz-za Renata, Guerra Valter. Kandidati socialistov so: Adami Claudio, Bergnach Giuseppe, Bor--gnolo Luigi, Carlig Michele, Cernoia Beri na 2. strani Brez dieia, n Duo tele zadnje lieta nie ču guorit ob Usi - Unità sanitaria locale, duo se nie sreču, na žalost, s telo organizacijo, kar je imeu boliezan v družini al pa kajšan drug problema z zdravjam an takuo na-pri? Pa malo od nas so se nomalo potrudil za poznat lieuš Usi, ki ima takuo velik pomien v našim živlienju. Naša Usi je tista, ki ima pod sabo vse naše občine iz Nediških dolin, gre do Čedada an Korna, Manzana an na drugi strani Tavorjano. Nie dost velika an niema veliko judi (43.000), pa ima v sebe no dobro organizacijo ki more, če vse gre po pot, nas ohranit od težav, ki po navad se srečajo v živlienju, na pot boliezni. Takuo, kar je paršu uon leč, ki nam je nastavu tele Usi, puno od nas so se dal kuražo an začel dielat za de reči bi šle po pravi pot. An je bluo zbranih 40 konsilierju od vsieh občin, da bi napra-vli tuole dielo, ki vsi so čul potriebno. Potriebno, ker zdravje v naši dežel je bluo obupno draguo an velike so ble pomanjkljivosti v kakem kraju, previč krat so ble adne reči podoplane an takuo napri. Tale je bla želja vsieh: zni- žat špeže an popravt, kar je bluo mogoče. Nie šla napri, ku an par liet tala dobra volja. Ideja za arspartit deželo na vič kraju, za de vsak bo dielu za svojo cono, za svoje ljudi, je bla dobra. Pa so ji parmanjkale vse podpuore, da bi se uresničila in da bi imiela uspehe, ki vsi smo čakal. Tele parvi velik problem je preča paršu na mizo: po enim kraj so nam dali autonomijo, po drugim kraju so nam jo pa vzel. Smo muorli naglo se zbudit iz naših sanj, ker obedan nie mu nič na-pravt posebnega, če nie bluo vse že premišljeno od varha. Takuo centralizie-ran sistema nas je daržu v škripcah an preča, vič ku kajšan, se je začeu umikat an zapuščat dielo. Vse tuole grede, ki je vse ratuvalo buj draguo an težave so rasle. Stare strukture so zaperjale vrata, kadar te nove nieso mogle tee, ker nieso ble še zdrie-le. Nieso pa ble še zdriele, ker nie bluo sudu za jim dat, kar so potrebovale. Težave so rasle an je paršu uon «ti-ket», za na nucat italijansko besiedo «tangente», ki zuoni slavo. Pa tudi ti- ket je ratala preča besieda, ki je vzela drugi pomien, slabši kot tisti ki ima, ker je šla v gaj ufo vsieh nas. An če dona s vprašaš, ka so napravle USL, večina judi ti odguorii «Tiket», četudi Usi nie-majo nič par tem, zak tudi tele leč je paršu od vesokega. Tuole nie moglo iti vic napri, takuo vsaka stranka (partit) se je začela umikat od resnih problemu za pokrit svojo nemoč an vsi so začel tožit ljudi, ki so imiel v rokah Usi, ku de bi bli oni vsi krivi. Politika je še buj udarla na ašemblee an nie bluo vič mogoče dielat, tudi ker preča so vsi začel guorit, de reči takuo ne morejo iti napri an je bluo vse za predielat. Takuo še ankrat vsi so začel čakat, de rešitev pride od vesokega an se nie vič dielalo na terenu. Četudi, ki dobrega je bluo nareto an se je čulo, da če se je bluo tielo, vse je bluo moglo teč buojš, vsi so začel jamo kopat teli esperienci an dielat velike manovre za ušafat novo pot za napri. Čakal smo se velike novice an velike Beri na 2. strani PRIČELI SMO Z VESELJEM NOVO ŠOLSKO LETO Inaugurato il reparto Alla presenza dell’assessóre alla sanità e vicepresidente della Giunta regionale Gabriele Renzulli è stato inaugurato sabato scorso all’ospedale di Ci-vidale il reparto di dialisi. Dotato di 8 apparecchiature per la dialisi e di un impianto di demineralizzazione, il nuovo reparto è attualmente in grado di rispondere alle esigenze di trattamento di 22 pazienti, mentre il servizio è articolato in 3 turni settimanali. Sorto nel 1980, il servizio di emodialisi di Cividale dipendeva da Udine. Come centro di assistenza limitata ai casi meno gravi consentiva il trattamento di una dozzina soltanto di pazienti. Ora nel nuovo reparto dell’ospedale di Ci-vidale si potranno effettuare ricoveri di pazienti che presentino eventualmente problemi di ordine clinico. In breve potrà essere inoltre attivato un quarto turno di trattamento. Questo significa che sarà possibile rispondere alle esigenze della zona. Una decina di emodializzati infatti è ancora costretta a fare riferimento a Udine e Palmanova. Grande importanza comunque assume il nuovo reparto, ha dichiarato all’inaugurazione Renzulli,- per l’azione preventiva che potrà svolgere rispetto ad una patologia che purtroppo è in aumento tra la popolazione. Ricordando i provvedimenti con cui la regione Friuli-Venezia Giulia ha affrontato il problema delle insufficienze renali, Renzulli ha anche ribadito la necessità di orientarsi verso la dialisi domiciliare attraverso l’incentivazione e lo sviluppo di forme di assistenza e cura che assicurino al paziente la massima autonomia, il legame con l’ambiente familiare ed in definitiva la possibilità di condurre una vita il più normale possibile. Kateri je najboljši način za se spoznati in pričeti z veseljem novo šolsko leto? Zbrati se, odpotovati in občudovati pisani svet živali. Tako se je zgodilo v sredo, 17. septembra, ko nas je že ob devetih zjutraj čakal avtobus pred šolskim centrom v Špetru, da nas odpelje v živalski vrt - Punta verde - Lignano. Otroci dvojezičnega vrtca, prvega razreda dvojezične osnovne šole, skupaj z otroki popoldanskega pouka, učiteljicami ter nekaterimi požrtvovalnimi mamicami in skrbnim očetom, smo zasedli svoja mesta na avtobus in se odpeljali. Bilo nas je kar 54 prisotnih, od teh 35 otrok. Vsi smo bili polni navdušenja in težkega pričakovanja, kaj vsega bomo videli in doživeli. Vzdušje je še bolj naraslo, ko so nas pri vhodu v živalski vrt pozdravili raznobarvni papagali. Glej, glej! Kdo je tam? Otroci so naenkrat obrnili pozornost na drugo stran, kjer so LO SPORT È AMICIZIA Košarkaška ekipa Slovenije, ki je zmagala na športnem srečanju treh dežel (beri na 5. strani) se sprehajali mehki, prelepi ptiči z dolgimi nogami, v nizki vodi. Kateri so ti ptiči? So štorklje? In kdo je tam? Kako dolg vrat ima žirafa! Koliko opic je v kletki! Ena nam ponuja roko v pozdrav! In kaj je tam naprej? Noj. Koliko rjavih medvedov je! Kako mogočni so tigri in levi! Tam v vodi se počasi premika umazan povodni konj, ki nam prav na široko odpira usta in kaže velike zobe. Še in še je bilo polno vzklikov in vprašanj. Komaj smo zatekali navdušene otroke. Po kosilu smo si ogledali preostali del živalskega vrta in potem odšli k morju. Kako bi mogli vzdržati, ob tako lepem vremenu, da ne bi pomočili nogic v morje in poiskali lepih školjk ter češarkov v bližnjem gozdičku. Vse .je bilo tako pestro in ker so bili otroci pridni, so za nagrado dobili tudi sladoled. Učitelji in starši smo z zadovoljstvom sledili, v prijetnem vzdušju, otrokom, saj smo se ob tej priliki tudi vsi bolj približali in spoznali. Mija V SREDO V ČEDADU ALL’AUDITORIUM «ZANON» DI UDINE Poslovilno srečanje s konzulom Mirošičem 13° Congresso provinciale dell’ANPI Ai lavori che si svolgeranno il 24 e 25 ottobre parteciperanno 450 delegati, numerosi invitati e delegazioni dai paesi contermini ČEDAD - Generalni konzul SFRJ v Trstu Drago Mirošič zapušča po štiriletnem obdobju svojo funkcijo in bo čez nekaj tednov prevzel odgovorno mesto v Beogradu. V okviru poslovilnih obiskov pri predstavnikih slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, pri raznih inštitucijah in predstavnikih oblasti seje konzul Mirošič v sredo mudil v videmski pokrajini. V Čedadu se je sestal s člani pokrajinskega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze. Na srečanju, ki je potekalo v prijateljskem vzdušju, mu je profesor Viljem Černo v imenu vseh prisotnih izrekel priznanje za opravljeno delo in za pozornost s katero je sledil prizadevanjem Slovencev, ki živijo na tem področju. Kot spomin na Slovence iz videmske pokrajine mu je nato izročil pergamentni list in grafiko Petričiča. Mons. Birtič mu je v imenu slovenskih duhovnikov in katoličanov podaril Moj dnevnik Kufola in zbirko pesmi. Mirošič se je vsem zahvalil za topel sprejem in hkrati izrekel priznanje delu Slovencev v videmski pokrajini in njihovim prizadevanjem za priznanje in dosego zaščitnega zakona. Pohvalno se je pred tem konzul Mirošič izrazil o delu, ki ga v vseh letih izhajanja opravlja Novi Matajur, na sedežu katerega se je srečal z uredniki in nekaterimi sodelavci. Pred srečanjem s Slovenci je konzul Mirošiš obiskal tudi videmskega prefekta Laroso, s katerim se je zadržal v daljšem pogovoru. Il Comitato Provinciale del-l’A.N.P.I. di Udine, riunitosi alcuni giorni fa insieme con la Presidenza Onoraria, ha stabilito il calendario, gli orari ed il programma del 13° Congresso provinciale dell’Associazione. I lavori che si terranno nell’Audito-rium «Zanon» di Udine, avranno inizio sabato 25 ottobre alle ore 15.30 con l’insediamento della Presidenza del Congresso, cui seguirà la relazione morale del Presidente Provinciale Federico Vincenti. Successivamente saranno portati i saluti degli invitati. Domenica, 26 ottobre alle ore 9 precise, i lavori riprenderanno con la relazione organizzativa del Vice Presidente Luigi Raimondi e con gli interventi dei delegati delle sezioni; ci sarà quindi una sospensione alle 12.30 per il pranzo alla mensa dell’l.T.I. «Malignani». Dalle 14.30 in poi proseguiranno gli interventi, fino alla elezione del nuovo Comitato provinciale e la nomina dei delegati al 10° Congresso Nazionale (10-13 dicembre a Milano). La relazione conclusiva sarà tenuta dalla M.A.V.M. Alfonso Bartolini, Segretario Nazionale dell’A.N.P.l. e Direttore di «Patria Indipendente». Il 13° Congresso Provinciale del-l’A.N.P.1. si svolge nel 40° della Repubblica; pertanto assume una particolare rilevanza, soprattutto alla luce dei temi che vi saranno trattati. I delegati della Carnia e del Friuli sono 450, mentre fra gli invitati figurano Nell’ambito delle cerimonie e delle attività culturali indette per onorare il 40° anniversario della proclamazione della Repubblica, l’A.N.P.I, ha programmato per venerdì 26 settembre, alle ore 18.30, nella Sala Ajace del Comune di Udine, la presentazione dell’opera di Giovanni Padoan «Vanni» parlamentari; autorità regionali, provinciali, amministrazioni comunali, rappresentanze delle FFAA, dei partiti democratici, dei sindacati, della Confederazione ex combattenti, dei Deportati politici, degli Internati militari, nonché esponenti di organismi culturali. Sono previste, infine, delegazioni straniere dalla Carinzia, dalla Stiria, dalla Slovenia e dalla Croazia. «Un’epopea partigiana alla frontiera tra due mondi». Il volume sarà illustrato dal chiarissimo prof. Teodoro Sala docente di storia contemporanea d’Europa all’Università di Trieste. La cittadinanza è invitata. La guerra di liberazione in un libro di Padoan la Festa di fine estate a S. Pietro s 1. strani Za novo USL Ezio, Chiabai Natale, De Luca Al-vio, Domeniš Claudio, Martelossi Dario, Michelloni Tiziana, Palazzo-Io Mario Qualizza Romeo, Snidarcig Gianfranco, Trusgnach Dionisio. Na koncu je še Lista republikancev: Borghi Fausto, Visintini Iginio, Vogrig Lucio, Venuti Franco. Izvoljenih bo 40 svetovalcev. V katerih rokah bo vodstvo, diretiv pa se že ve saj lietos pomladi, ko so se Krščanska demokracija, socialistična in socialdemokratska stranka dogovarjale o vodenju nadkamunskih ustanov so se zmenile an za USL. Ta-kuo predsednik bo demokristjan -dosedanjega predsednika Roncalli, ki ni več v listi, bo verjetno nadomestil Čedajc Oldino Cernoia - mesto podpredsednika, ki je bilo v rokah PSDI puojde PSI. Vsaka stranka od zadnjih dvieh bo miela po adnega svetovalca, DC pa 3. novice so paršle, pa mislim zlo čudne. Pravli so, de je bluo potrieba manj politike an vič dielucu, al pa judi, ki so strokovnjaki an ki poznajo teren, pa so odvzel mogočnost, da v ašemblejo pridejo taki ljudje. Vsi so se troštal vič autonomije, pa vse ostane le buj vezano in zaparto. Vsi so se čakal, da puojde na buojš, pa vi-demo, de vse je na poti za de puojmo le na manj, se bo muorlo gledat samuo na šparanje an dost krat potriebe judi nieso na parvim mestu. Troštamo se, da se zgodi tisti čudež, ki kajšan krat se zgodi v naši dežel, de ries se razume, de brez diela nie pardie-la an de naši poglavari se zaries zavih-nejo rokave za dat judern, ki so po-triebni, možnost da bi se zdravil brez de zdravilo jih parpeje v... ae Si è svolto nel nuovo rione di S. Pietro al Natisone, in via della Cooperazione, la festa di fine stagione. Nonostante le condizioni atmosferiche siano bruscamente cambiate, con l'arrivo della gelida «bora» puntuale in sincronia con la festa, buona la partecipazione a questo incontro fra amici, allietato da giochi popolari ZA GOSPODARSTVENIKE PER GLI OPERATORI ECONOMICI Svoječasno smo že omenili, da bo 26. in 27, septembra 1. deželna konferenca o obrtnih dejavnosti, ki jo organizira deželno odborništvo v sodelovanju s tremi naj večjimi stanovskimi organizacijami obrtnikov. Smisel konference je pregled stanja v obrti in sestaviti konkretne predloge deželnim upraviteljem za izboljšanje možnosti razvoja te važne gospodarske panoge. Iz študija, ki jo je pripravila Ustanova za ravzvoj obrti (ESA) izhaja, da je v naši deželi skoraj 32 tisoč obrtnih delavnic, kjer je zaposlenih preko 98 tisoč ljudi. V zadnjh letih je bil porast zaposlenih v tej panogi najvidnejši, kar je dokaz pomembnosti te gospodarske dejavnosti. Res je sicer, da je dežela že vložila mnogo truda in sredstev za podporo obrti a prepričani smo, da bi se dalo še mnogokaj storiti. Konferenca je priložnost, da se postavijo odborniku konkretne zahteve, ki bi morale biti kasneje zakonsko uokvirjene. A suo tempo abbiamo già accennato che a settembre e precisamente il 26 e 27 si svolgerà a Grado la 1. conferenza regionale dell’artigianato e la cooperazione con la collaborazione delle tre organizzazioni regionali di catego- ria più rappresentative. Lo scopo della conferenza è un approfondito esame sullo stato deil'arti-gianato regionale e la presentazione agli amministratori regionali di concrete proposte per il futuro. Dallo studio preparato per l’occasione dall’Ente regionale per lo sviluppo dell’artigianato (ESA) risulta che nella nostra regione operano circa 30 mila aziende artigiane. Queste occupano quasi 98 mila persone. È stato pure constatato che negli ultimi anni è stato proprio il settore dell’artigianato a creare il maggior numero di nuovi posti di lavoro. È vero che la Regione ha già profuso molti mezzi per lo sviluppo di questa attività, ma siamo convinti, che ci sia ancora molto da fare. E proprio la conferenza offre l’occasione ai diretti interessati di esprimere concrete proposte, che dovrebbero poi essere recepite dal legislatore regionale. Konferenca sama ima še drugi, lahko bi rekli, človeški pomen. Prvič je dana možnost raznim obrtnikom, da se srečajo s svojimi kolegi in da z njimi izmenjajo misli iz delovne izkušnje. Taka priložnost se ne bo nudila znova tako hitro in zaradi tega bi bdo nesmiselno, če je ne bi izkoristili. Živimo si- cer na sorazmerno majhnem področju a so pogoji dela in življenja tako različni, da mnogokrat skoraj ne moremo razumeti od kod izvirajo razlike med nami. Obstojajo sicer skupni problemi ampak važnejši so specifični problemi: in prav spoznanje le teh bo omogočilo boljše razumevanje med obrtniki in bo lahko privedlo tudi do bodočega poslovnega sodelovanja. La conferenza offre però ancora un’altra occasione molto importante e cioè l’approfondimento dei rapporti umani fra i vari artigiani. Ci viene offerta l’occasione di incontrare i collegi di altre provincie e di poter scambiare idee ed esperienze di lavoro. Viviamo su un territorio relativamente ristretto ma le condizioni di vita sono molto differenti. Per questo succede che non ci comprendiamo, che non ci conosciamo. Esistono infatti dei problemi comuni che sono a tutti noti, ma molto importanti sono anche i problemi specifici che mutano da zona a zona. E proprio capire questi specifici problemi contribuirà a una migliore comprensione fra gli artigiani e potrà favorire una futura collaborazione. Podajmo nekatera splošna navodila za delegate, ki so verjetno med tem časom že prejeli uradno vabilo: Diamo alcune informazioni essenziali per i delegati che hanno già ricevuto nel frattempo l’invito ufficiale. Delegati SDGZ bodo bivali v I delegati dell’URES alloggeranno HOTEL FONZARI, Piazza della Vittoria, 10 Tu jih bo čakal predstavnik SDGZ Qui li attenderà un rappresentante dell’URES Konferenca bo pričela ob 15. uri in prvi dan se zaključi ob 18.30. Sledila bosta večerja in koncert. La conferenza avrà inizio alle ore 15 e la prima parte terminerà verso le 18.30; seguirà la cena e un concerto. V soboto dopoldne se bodo ob 9. uri nadaljevala dela, ki bi se morala zak-j učiti v prvih popoldanskih urah z povzetki odbornika za obrt odv. Turella. 1 lavori riprenderanno il sabato mattina alle ore 9. La conclusione della conferenza è prevista per le 17.30 quando prenderà la parola l’Assessore regionale avv. Vinicio Turello. (zk) OB 80 - LETNICI SMRTI PESNIKA Simon Gregorčič, pesnik gora, domotožja in tesnobe Zadnja vojna leta. Videm. Fašizem v zatonu. V jedru starega mesta tenki otroški glas prepeva glasne ponarodele Gregorčičeve pesmi - prva otrokova akulturacija v slovenskem knjžnem jeziku, v času ko ne samo tiskana in govorjena beseda sta bili prepovedani, ampak celo poslušanje ljubljanskega radia je bilo praktično nemogoče v naših krajih in še posebno v mestu Videm-Udine. Dolgo pričakovana osvoboditev. Zmaga. Gorica. Trst. Isti otrok, zdaj je že šest let star, se pogosto pelje z vlakom k sorodnikom v Trst. Na ve-čij hiši v Barkovljah, ki se še dandanes lepo vidi z vlaka, v takrat povsem slovenskem tržaškem predmestju, je vedno zelo rad in poln samozavesti opazoval na pročelju narisano veliko rdečo zvezdo pa napis ob njej: «Pridi naša zvezda pridi!» - preprost toda učinkovit verz pesnika Simona Gregorčiča, večpomenski v tedanjem tržaškem predmestju. Obudil sem te spomine samo zato, da bi bralec lažje dojel, kaj je Simon Gregorčič pomenil v prelomnih časih za našega človeka, tako v času dokončnega oblikovanja slovenske identitete v šestdesetih, sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, kot v času odpora ali smrti v drugi svetovni vojni. In še je bila njegova beseda uporabljena v graditvi porušene dežele, v graditvi pravičnejšega življenja za vse ljudi. Prešeren je pesnik, ki je dvignil slovensko besedo in književnost v sam vrh evropske literarne ustvarjalnosti 19. stoletja. Gregorčič pa je pesnik, ki je osvojil srce in dušo slovenskega človeka. Njegove najmilejše pesmi so kmalu ponarodele in postale takorekoč last slehernega Slovenca. Gregorčič je, vrh tega, slovenski pesnik, ki bi moral beneškemu človeku biti najbližji, saj se je rodil na Vršnem pod Krnom blizu Kobarida, je kaplanoval v Kobaridu in vedno ostal v tesnih stikih z našim Ivanom Trinkom. Le-ta gaje imel za svojega učitelja in se vedno rad zgledovat po njemu. Rodil se je leta 1844 na Vršnem Kako srčno sva se ljubila v življenja pomladanskih dneh, brezmejno, oh, sva srečna bila; ljudem pa glupim le v zasmeh! Čemu li toliko zasmeha? Čemu peklenski ta poròg? Saj sva ljubila se brez greha! Takò li ljubi vaših mnog? A dan je črni moral priti, bridkosti dan, oj dan solzàn; težko je bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman. pod Krnom pri Kobaridu, umrl pa leta 1906 v Gorici. Po maturi na gori-ški gimnaziji se s težavo odloči za duhovniški poklic in je že leta 1868 kaplan v Kobaridu, med svojimi ljudmi. Toda leta 1972 pride učiteljevat v Kobarid Dragojila Milek. Skrita ljubezen. Zaradi nje mora zapustiti domači kraj. Premestijo ga v Branik, blizu Gorice, kjer bo ostat do 1881. leta. V dolgih letih, ki jih preživi v Braniku, ustvari najpomembnejša dela. S tem v zvezi je kritik Blaž To-maževič zapisal: «Trplenje človeka in duhovnika v stiski med svojo naravo, željo po človeški sreči in poklicno vezanostjo, z notranjimi boji, zdvajanjem in upanjem se je tako iz- In morala sva, oh, narazen, sam Večni vé zakaj, zakaj? Nek duh je dihnil neprijazen in ločena sva vekomaj... Stopila - ali k sreči, k slavi? -oba pred božji sva oltar: s poročnim vencem ti na glavi, ogrnjen jaz pa v črn talar. Kedò pa naju bolj je srečen, jaz ali poročenka ti? Šepeče nek mi duh nevšečen, da srečen naju nihče ni! v ir no izpovedovalo, da je bilo v slovenskem slovstvu nenavadno in novo. Z izpovedno vsebino teh pesmi se je Gregorčič vzdignil nad svoj čas». In še: «V naši liriki je tako nastalo nekaj kitičnih in prostih muzikalno - ritmičnih in oblikovnih novosti, ki so sestavni del novejše slovenske poezije». Prvo zbirko poezij obelodani spomladi 1882. leta v 1800 izvodih. Knjigo, ki se preprosto imenuje «Poezije», imenuje urednik Ljubljanskega zvona Fran Levec «Zlata knjiga», pesnika pa «Goriški slavček». Toda kmalu se oglasijo kritiki, z goriškim bogoslovnim profesorjem Antonom Mahničem na čelu. Mahnič, ki je sam duhovnik, ostro napade duhovnika Gregorčiča v imenu ekskluzivne katoliške estetike. Estetsko-literarni konflikt se zelo hitro sprevrže v politični konflikt med liberalci in klerikalci, dve stranki tistega časa, ki delita slovenski narod na dva tabora, recimo bolj progresivnega in bolj konservativnega, kar pripelje pesnika v narodno liberalni tabor in v slovenski in slovanski radikalizem. Drugi zvezek poezij izide 1888. leta in je spet hladno sprejet, tretji leta 1902, četrti pa po pesnikovi smrti leta 1908. • Simon Gregorčič je bil nežen pesnik, ki je pel o domovini, o lepoti narave, o lepoti domačih gora, o domotožju, o Soči, o poštenju, o poštenem življenju, o ljubezni, o razočaranju v ljubezni, o tesnobi svojega življenja, o hrepenenju po prostosti, po svobodi pa o nevarnosti, kije prihajala za slovenske ljudi iz zahoda. Bil je velik pesnik za svoj čas in za poznejše čase, ki je lahko zanimiv rudi danes. Marino Vertovec Na potujčenj zemlji Pozdravljam solnčna te ravan, Ki pred menój si razprostrta! Ti lepa si kot sèn krasàn, Podoba rajskega si vrta. Kedò bi p࣠se ne zavzél O caroviyi tej lepóti? Kakó naj duše čut vesél O čudu tem se ne poloti? In vendar, rajska ti ravan, Ko nà-te potnik se oziram, Moj duh teman je in mračan In solze iz oči otiram. Naš bil nekdaj je ves ta raj, Očetom našim domovina; Tuj nàrod tód se širi zdaj. Naš raj je tujcev zdaj lastnina. Dobi se včasi pergamén: Nanj pesmi krasne, módre reke Napisal bil je mož učen,-O vrédne, da iìvé na veke! A list je tujcu v last prišel, On stara sldva je izbrisal, Ker njih modrosti ni umèl, Ter črte svoje je narisal. Tak list prostran si ti ravan! Naš déd tu pisal svoja dela, Naš govor čul si prék poljàn, Tu pésem naša je živela. A zdaj zatrt je tód naš glas. In tuji króg zvené glasovi, Tuj trg in grad, tuj ves je kras, Oh naši so samó - grobovi! Zatorej, solnčnata ravàn. Ko na-te moj poglèd se vpira, Temanz mi duh je in mračan. In srce tuge mi umira! Kako srčno s UNA CHIACCHIERATA CON DON AZEGLIO Da quei nove banch alla battaglia per lo sviluppo e la cu Domenica 14 settembre la comunità di Liessa ha festeggiato don Azeglio Romanin, da 25 anni al servizio della parrocchia. La giornata si è aperta con la messa solenne, è seguito poi un incontro nella palestra parrocchiale a cui hanno partecipato i parrocchiani, diversi sacerdoti e l’amministrazione comunale. Un incontro pieno di calore, un incontro tra amici che purtroppo qualcuno ha cercato di turbare con il «solito» volantinaggio notturno. 25 anni di lavoro come parroco, 25 anni della vita, dei cambiamenti, della crescita di questa comunità. Questo il tema di una chiacchierata con don Azeglio alla vigilia della festa. Qual’è stato il primo impatto con la realtà di questa parrocchia? Prima di tutto non conoscevo questi luoghi, infatti, quando mi hanno assegnato questa parrocchia l’abbiamo cercata addirittura sulla carta geografica e non c’era. Il segretario del vescovo diceva: «Ma, dovrebbe essere da queste parti, nelle Valli del Natisone». Per me quindi, è stato un impatto tremendo perchè conoscevo soltanto Castelmon-te come tutti i friulani del resto, ma non quello che c’è oltre Castelmonte. Sono entrato in seminario a 18 anni e già allora notavo che alcuni parlavano poco bene, ma non avevo scoperto il trucco che venivano da queste parti e quindi per loro l’italiano era una cosa più difficile. Mi aspettava quindi un’esperienza difficile, tant’è vero che avevo accettato di venire quassù con la promessa di rimanere un paio di anni soltanto. Del resto anche il carattere della gente di qua non è facile, infatti è sempre chiusa, aspetta di vedere, di capire e poi magari ti da anche il cuore e l’anima. Čhe differenze ci sono all’interno della comunità, nel modo di vivere, di pensare, rispetto a 25 anni fa? È chiaro che in un primo momento uno si deve adattare. Mons. Moretti ci insegnava: «Se appena arrivate vi mettono il piviale a rovescio, il primo anno tenetevelo». Quindi devi cercare di guardarti in giro, di non scontentare, e di non cercare di cambiare. Non devi dire subito quel quadro lì stona, quelle tende vanno cambiate, ecc. Inizialmente devi stare a guardare e poi col tempo forse vedrai che anche quella tendina non sta male, che quel quadro è al posto giusto e così via. E così ho dovuto fare anche io sia per la non conoscenza della lingua, sia perchè era un ambiente nuovo, sia perchè non volevo fallire appena arrivato. Sono arrivato parroco giovanissimo, il più giovane della diocesi. A quei tempi c’era tanto clero, non è come oggi, in forania infatti eravamo in 28. Quel- la volta anche una trazione piccolina come Topolò aveva il suo parroco. Liessa era un bel centro per uno giovane come me. Rispetto a quella volta questa comunità è completamente cambiata. Quando sono arrivato ho cominciato subito a battermi per la cultura e ho trovato qui un gruppo di giovani liceali (che oggi non ci sono e questo è male). Volevo dimostrare che le valli non si cambiano soltanto con i muratori e i falegnami di S. Pietro al Natisone dove tutti a quei tempi andavano a scuola, ma che bisognava andare avanti. Mi sono battuto su questo tema e ho anche dato l’esempio tant’è vero che sono ritornato per primo all’università, rimettendomi a studiare soprattutto d’inverno quando c’è molto tempo libero. Che studi ha fatto? Oltre agli studi teologici all’Arcivescovile di Udine, mi sono specializzato in «teologia - liturgica» sia a Padova che a Roma al Sant’Anselmo e ho fatto anche un anno alla Lateranense in teologia pastorale. Ritornando alla domanda di prima, devo dire che con quei giovani liceali, che avevano un paio di anni meno di me, sono entrato subito in sintonia. Abbiamo legato anche di più quando è arrivato qui anche don Rino, ancora giovanissimo. Quei giovani di allora sono quelli che oggi hanno 40 anni, mentre io ne ho 55, che reggono. Quella volta si è buttato un seme che oggi è maturato e ha dato i suoi frutti. Questi 25 anni sono per lei positivi? È contento di come sono andate le cose, delle cose che ha fatto? Si, senz’altro. Il cambiamento è stato ed è enorme se si pensa che appena arrivato ho trovato la chiesa senza vetri, che a Natale abbiamo detto la messa di mezzanotte con nove banchi sotto la neve. Se si considerano le strutture di oggi, di tutto ciò di cui una piccola comunità come la nostra si è circondata, il passo è enorme. Adesso che cosa manca? Queste infrastrutture bisogna farle funzionare meglio, darci più anima e vita. Qual'è la sua opinione sulle attività culturali, sul circolo culturale Rečan, il coro e tutte le altre iniziative sorte in questi anni e a cui ha collaborato? Il circolo culturale, di cui sono stato il primo presidente, è nato da un’esperienza che ho attivato appena arrivato. In quegli anni, erano gli anni 60, in Friuli c’era la presenza e l’attività dell’Azione cattolica e c’erano naturalmente anche le strutture per le attività parrocchiali. Si iniziava a lavorare con i ragazzini, le bambine, e poi su su, i pre-juniores, i senjores fino agli uomini, alle donne e così via. C’erano addirittura gli angioletti. Queste cose le ho trovate anche qui, ma solo sulla carta. In realtà non esisteva nulla. Allora ho cominciato con il riunire i giovani, ragazzi e ragazze - e la cosa per quei tempi era di grande novità - e abbiamo fatto un corso biblico, di Sacra Scrittura. Abbiamo iniziato a lavorare anche sul piano sociale. Poi abbiamo fatto veni- re qualche conferenziere, per esempio sono stati nostri ospiti l’on. Burtulo, che allora non era onorevole, Comelli che a quei tempi mi sembra fosse sol-' tanto un consigliere provinciale, un funzionario. Si trattava di un gruppo di insegnanti, professori - a quei tempi c’erano i comitati civici - che si prestavano ad andare nelle parrocchie a tenere delle conferenze di cultura. Da quella cultura lì, ad alto livello, abbiamo pensato di cominciare a lavorare noi, con le nostre forze. Da qui è nato poi il circolo culturale Rečan, anche perchè quei giovani di cui parlavo prima erano già arrivati all’università, alla laurea e quindi in grado di fare loro cultura, preparare ad esempio una relazione su un libro, un romanzo. Quindi siamo partiti cosi. A me basta-ve tenere insieme i giovani perchè la cultura è anche stare insieme. Poi strada facendo sono arrivate altre idee che hanno maturato e dato i loro frutti. In questo periodo ha incontrato anche delle ostilità, oppure no? Inizialmente non c’erano ostilità di nessun genere. Sono sorte in seguito quando i ragazzi hanno scoperto anche la propria identità e hanno voluto fare un qualcosa di locale. Ma questo locale io l’ho sempre desiderato, per esempio il Senjam l’ho voluto a tutti i costi. Dicevo sempre: «Non possiamo fare anche noi come in ogni comunità dove c’è una sagra e tutti lavorano gratis prò chiesa. Non possiamo riprendere la festa di S. Giacomo che allora era caduta, non si faceva più, oppure far conoscere la gubana, che è un dolce tipico e non era così diffusa come oggi. Poi ho detto: mica dobbiamo fare Sanremo, dobbiamo fare qualcosa di nostro». E cosi è nato il Senjam. Quindi i giovani, che avevano loro stessi maturato questa propria identità, hanno portato avanti il discorso. Evidentemente ad alcuni questo non è piaciuto. In un primo momento riguardo ai canti, per esempio, non si discuteva granché fino a quando si cantava in chiesa. Quando il coro ha comincia- to a fare troppi canti in dialetto sloveno, in lingua slovena, ad alcuni non è più andato a genio. In quel momento ci sono state delle fortissime pressioni esterne, molto spinte perchè me ne andassi e si è creato un grande caos. Ma questo non ha fatto altro che far stringere le file dei giovani che hanno fatto quadrato e ci ha stimolato ad operare di più e meglio. Ho l’impressione che la comunità di Grimacco sia attiva e presente anche in quelle iniziative che sono più stretta-mente legate alla vita religiosa come ad esempio il consiglio parrocchiale... 11 consiglio parrocchiale della nostra comunità è stato il primo delle Valli e forse addirittura il primo della diocesi ed è nato sulla base di una votazione a cui hanno partecipato tutti, libera. Ero io che andando a benedire portavo le schede di casa in casa. Volevo che fosse composto in proporzione da giovani, ragazzi e ragazze, uomini e donne. Non è stato scelto quindi dal parroco, ma completamente dalla base. L’iniziativa è sorta nel periodo in cui frequentavo l’università di Padova, quando i vescovi avevano dato il permesso a noi parroci di fare delle esprienze nuove. La riforma liturgica non era ancora arrivata. Nella nostra comunità abbiamo quindi realizzato il consiglio parrocchiale, scelto come si diceva dalla base che però è entrato in urto con una parte della comunità civile. Da qui è nata la lista civica che, tranne per qualche nome, quella prima volta, altro non era che il consiglio parrocchiale. La nostra comunità inoltre aveva un vantaggio e cioè che il comune si identifica quasi con la comunità parrocchiale. C’è soltanto la parrocchia di Topolò che però viene retta dallo stesso parroco e questo crea una maggiore unità interna, una maggiore collaborazione. Si dice che lei abbia intenzione di andarsene. È vero? Per ora vivo alla giornata. Potrebbe darsi comunque che me ne vada, non certo perchè non mi trovo bene. I miei superiori però è da un pezzo che battono questo tasto perchè purtroppo i preti vengono a mancare e ci sono delle comunità scoperte. Oltre a ciò certi ricambi sono positivi anche per il sacerdote che si rigenera perchè affronta un’altra esprienza, un altro ambiente. Secondo monsignor Zaffonato, per esempio, non si doveva stare più di dieci anni fermi un posto perchè il rischio che si correva era quello di fossilizzarsi. Non si sa nulla di preciso, quindi? No, è tutto incerto. Io comunque cerco di fare tesoro della massima dei santi. 1 santi erano quelli che sapevano accontentarsi e chi si accontenta, gode, Stran 4 INTERVJU Z GENERALNIM DIREKTORJEM ANDREINO TOMŠIČ Kronos čevlje nosijo od Kanade do Bornea *■ ^ .i. ■■MM rej od aprila do konca oktobra delati nad zimskimi artikli, nato razstaviti stroje, jih dati v skladišče in pòtem od začetka novembra do marca postaviti nove stroje za proizvodnjo poletnih artiklov. Kaj pa bo v novih prostorih? Najprej bo tam stekla proizvodnja palic, hitro potem še smučarskih čevljev. V tem delu pa naj bi stalno delovala montažna linija, šivanje, rezanje kože in podobno za poletno in posmu-čarsko obutev. Kdaj predvidevate, da se bodo odprli novi prostori? Zdi se mi, da se bomo preselili s proizvodnjo palic do konca novembra. Kaj pomeni to, da se "sirite? Boste zaposlili še ljudi? Pri nas je vedno prisoten problem, da nekatere ljudi zaposlujemo samo v enem delu leta, za šest-sedem mesecev. Mi težimo k temu, da bi bila zaposlitev stalna in upam, da bomo v roku dodatnih dveh letih to dosegli. Mislim, da bo v perspektivi verjetno mogoče dvigniti število zaposlenih za deset oseb. Beneco pa nima želje postati prevelika, ker nenimo da ni to prava pot. Mi težimo k temu, da bi imeli centralo s 70 zaposlenih. Okrog te centrale pa naj bi se ustvarili nekateri sateliti, manjši koo- čujemo jih vsak dan in se z njimi borimo predvsem ker smo po organizaciji še šibki. Ideje imamo, cilje tudi. Zdaj je vprašanje vseh nas, če jih bomo dosegli. Naj povem, da danes ljudje delajo na Benecu nadpovprečno, da se od njih dosti več zahteva kot na drugih delovnih mestih. To pa zaradi tega, ker je danes slika Kronosa navzven dobra, raste zelo hitro in močno in mi jo težko dohitevamo z našo organizacijo. Vsak človek mora zato nositi eno odgovornost in pol. Zdi pa se mi, da v teku treh letih bi se morala tudi ta stvar uravnovesiti. Imamo nove ljudi, ki v takem roku se bojo naučili, kar je potrebno za samostojno operirati naprej. Obvestilo Obveščamo občinske uprave, javne ustanove, društva in organizacije, ki želijo objaviti v našem časopisu svoje komunikeje, da morajo le-te poslati na naše uredništvo do 16. ure vsakega četrtka. imamo pa majhna odprta vrata v Združene Države Amerike in v Kanado. To je dosti, čeprav ne gre za tako velike količine, kakor bi si želeli. Vendar gradimo na tem, predvsem z organizacijo in s kadri tako, da pridemo do stabilnosti tržišča, kot nam je to uspelo v Italiji. Koliko imate zaposlenih? 60 ljudi. Poleg tega dajemo delo tudi vrsti obrtnikov v Montebelluni. Lahko rečemo, da približno 200 ljudi dela za nas, čeprav le sešt, sedem mesecev letno. Ne bi bilo mogoče, da bi imeli v Benečiji take kooperante, kakršne imate v Montebelluni? Delamo v tej logiki. Nekateri obrtniki v Nadiških dolinah že delajo za nas, predvsem šivajo. Naša želja pa je, da bi to še razširili. Delo bi bilo zanimivo predvsem za ženske oziroma za tiste, ki ne želijo delati kontinuirano. Jasno pa je, da moramo najprej postati mi dobri čevljarji, da bomo znali potem obrtnike učiti. Mi sodelujemo z Montebelluno tudi zaradi tega, ker se od tistih obrtnikov učimo, saj imajo stoletno tradicijo. Zato mislim, da bomo morali vedno ostati z eno nogo v Montebelluni. Ni pa nujno potrebno, da bomo ostali tako močno prisotni kot danes. V to smer gre tudi odločitev graditi novo halo. Tu želimo pripeljati tudi tehnologijo čevljarstva, da bi imeli stalno v podjetju majhno produktivno linijo. V tej «stari» stavbi, kaj proizvajate? Danes poteka proizvodnja tako, da imamo tu smučarske palice in čevlje. Ko končamo z zimskimi artikli, začnemo s proizvodnjo poletnih čevljev. Zaradi pomankanja prostora moramo to-peranti s štirimi - petimi ljudmi ki bi de Dražen Petrovič, miglior giocatore ai mondiali di Spagna lali skupaj kot obrtniki in rasli ob podjetju. Menimo, da je taka prava pot. V tem primeru pa centrala, ki drži vse v rokah, mora biti izredno močna in kvalitetna. Perspektive so torej pozitivne. Vi gledate z optimizmom naprej? Vsekakor, čeprav problemi so. Sre- Sono in via di ultimazione i lavori del nuovo stabilimento, situato sempre nella stessa località verso Picon che dovrebbe aprire i battenti a fine novembre Podjetje Beneco iz Cemurja, ki proizvaja športne artikle, se vsak dan bolj uveljavlja in to ne le v deželnem pač pa tudi v vsedržavnem merilu, hkrati vse bolj odločno prodira na tuja tržišča. Gre, kot je znano, za mlado podjetje, saj je nastalo leta 1979, v nove prostoic na Cemurju se je preselilo pa komaj štiri leta od tega. Nova tovarna pa je postala že pretesna, premajhna in sedaj blizu «stare» gradijo novo, kjer naj bi do konca novembra stekla produkcija. Kakšna je slika tega podjetja, kaj projzvaja, koliko zaposlenih ima in kakšne so njegove perspektive. O tem smo se pogovarjali z Andreino Tomšič, ki že tretje leto vodi, kot generalni direktor, Beneco. Najprej se mi zdi vredno poudarka, da je na čelu podjetja ena ženska. Kakšne težave se srečujejo pri usklajevanju tako odgovornega delovnega mesta in družino? Težave so in so objektivne, ker gotovo je ženska navezana na družino, na otroke nekoliko drugače kakor možki. Na vsak način se mi zdi, da je problem premostljiv, če seveda se ti delo dopa-de, če delaš z veseljem. Do določenih kompromisov v razmerju delo-družina po drugi strani morajo priti vsi, možki in ženske. Kaj pa v poslovnem svetu? Do sedaj večjih težav nisem imela. Zdi se mi, da je največja težava vsa-mem podjetju. Čeprav se danes pravi, da ima ženska vsa vrata odprta, v resnici to ni tako in težko pride do odgovornega mesta. Dosti več se mora potruditi in pri vsakem koraku dokazovati, kaj je sploh zmožna. Moram povedati pa, da sem imela veliko srečo, ker sem dobila izrednega mentorja, Draga Miliča, ki je pred mano vodil podjetje. Po mentaliteti je izredno odprt in ne samo, da ni postavljal nobenih ovir, pač pa je tudi vedno dal vsem ves prostor, ki so si ga sami zasedli, da so tako lahko rasli. Upam, osnovi katere mi tu izdelujemo približno 100 tisoč parov Alpininih čevljev letno in jih prodajamo v vso zapadno Evropo. Tako nam je uspelo obdržati zaposlene, hkrati pa smo lahko začeli graditi nekaj novega. Cilje, ki smo si jih zastavili ne bomo enostavno dosegli, česar se zavedamo. Prvič, veliko je pomanjkanje kadrov. Po strukturi bi moralo, dalje, to podjetje imeti izredno močno finančno službo, administracijo, prodajo v tujino, in to po vsem svetu, saj brez svetovne prodaje ne moreš proizvajati ve- Lo stabilimento della Beneco-Kronos a Čemur sorto nel 1982 Beneco se vse bolj uveljavlja in razvija - 20 milijard prometa letos - Novembra bo stekla produkcija tudi v novi hali -Zaposluje zelo perspektivne ljudi, pretežno mlade L 'amministratore delegato della Beneco-Kronos Andreina Tomšič al momento della firma del contratto di sponsorizzazione con Mirko Novosel, responsabile del Cibona je, ki se bavijo z modo. Glede proizvodnje tukaj na Benecu lahko rečemo, da je lahko manjša po količinah in mora predvsem zadostovati razvoju naše prakse o čevljarstvu. Velike količine pa se lahko dajo delati v Taiwan, ali v Španijo, Jugoslavijo ali pa obrtnikom v Italijo, v kolikor se to splača. Taka je torej danes organizacija dobrega podjetja in v to smer gremo tudi mi. To pa pomeni, da so potrebni izredno dobri kadri, kvalitetni ljudje. Doseči to na Cemurju ni lahko. Treba pa je priznati, da gre za zelo mlado podjetje. Res je, V bistvu smo na tem mestu, na Cemurju, od konca leta 1982. Podjetje samo pa je nastalo leta 1979. Beneco je mlado podjetje tudi glede zaposlenih, saj gre v bistvu za mlade fante in dekleta iz teh krajev. Zakaj ste se usmerili na mlade, je to bila zavestna izbira ali je do tega prišlo po naključju? Mi smo se pogledali okrog. Tehnikov, izkušenih ljudi v tej stroki ni bilo, ali zato ker niso imeli prejšnjih izkušenj in so prišli k nam direktno iz šole ali pa ker so bili že zaposleni drugje. Vsem je znano, da najboljši ljudje, tehniki in strokovnjaki, so se morali odseljevati. Nismo torej imeli možnosti velike izbire, smo pa imeli izredno srečno roko in danes imamo zares perspektivne ljudi, ki po mojem v teku štirih, petih let postanejo zelo važne točke tudi za druge gospodarske iniciative v Benečiji. Kje se prodajajo artikli Beneco-Kronos, poleg seveda Italije. Kam izvažate? Svoje artikle prodajamo v Španiji, Por-tuagalski, Franciji, Belgiji, Angliji, Avstriji, Grčiji, Jugoslaviji in delno na Švedskem. da bom tudi jaz znala biti enaka z drugimi. Kaj je Beneco danes? Smo podjetje, ki fakturira s približno 20 milijardi prometa, kar ni malo če upoštevamo, da imajo največje industrije v našem sektorju, kot sta recimo Lotto in Diadora, 60 milijard prometa. Moramo pa reči, da del našega prometa izhaja iz komercijalizacije, torej ne samo iz lastne proizvodnje. Menimo vsekakor da smo četrto, peto podjetje v Italiji v tem sektorju. Naša želja in naš cilj je, da se Beneco toliko razvije, da bo po dimenziah podobno največjim sorodnim podjetjem v Italiji. Naši začetki so sicer bili težki. Začeli smo z zimsko linijo, ki je danes v bistvu nimamo več. Začeli smo proizvajati smučarske čevlje in palice Kronos. Toda zašli smo v zelo kritičen sektor, ker je za smučarski čevelj zelo močno padlo povpraševanje, tako da so ostale na površju samo nekatere močne firme, svetovno znane, kot Nordica in Salomon in še nekaj manjših. Smo pa to razumeli v času in se začeli preurejevati s potenciranjem poletne linije, torej s proizvajanjem lahke športne obutve in posmučarskih čevljev. Taka preureditev pa zahteva svoj čas. Podpisali smo pogodbo z Alpino, na likih količin. Dobro urejena mora biti tudi prodaja po Italiji, kar pomeni 20 agentov, 2 tisoč trgovin; potrebni so še kontrola nad proizvodnjo, močna nabava prvin in dobro organizirano skladišče. To pomeni, da je režija takega podjetja, ki je na popolni stopniji, izredno komplicirana in proizvodnja je samo del te celote. Seveda potrebni so tudi dober razvoj, dobri stilisti, ljud- La Kronos-Cibona con il tecnico Mirko Novosel (il primo in piedi a sinistra) che in tredici anni ha conquistato il titolo di campione di Jugoslavia tre volte, due Coppe dei Campioni, una Coppa delle Coppe e sei Coppe della Jugoslavia di pallacanestro Izven Evrope pa pridejo v poštev še Japonska, Daljni Vzhod, predvsem Filipine in Borneo, ki predstavljajo izredno veliko tržišče, saj gre za milijone ljudi, in zaenkrat je zelo zanemarjeno. Recimo, da se nam tu odpirajo dobre perspektive. Kar se tiče zimskih artiklov LETTERE AL DIRETTORE Svegliatevi, fate qualcosa Zurigo, 13 settembre Egregio Direttore, mi associo a Adriano Gariup e sono perfettamente d’accordo con lui nell’accusare il vostro giornale pieno di eufemismi. Come lui anche io leggo e sono una vecchia abbonata del «Novi Matajur» e lo sto leggendo malgrado lo scarso interesse che suscita. Un settimanale di quattro pagine che praticamente tratta quasi sempre le solite ripetute cose e lo «SPORT»! ! Allo sport allora si dedica quasi metà dello spazio, quasi fosse un giornale sportivo. Adriano ha ragione! Bisogna affrontare i problemi reali e bisognosi di essere dibattuti. Come per esempio: la vita quotidiana, aiutando a trovare delle soluzioni ai diversi problemi dei giovani, dei vecchi e soprattutto degli emigrati che languono per il mondo facendosi coraggio come possono per arrivare alla pensione e magari quando verrà sarà già troppo tardi per godersi gli ultimi giorni che resterebbero da vivere a casa loro. Bisogna pensare e soprattutto fare qualcosa per gli altri. Preparare posti di lavoro seri e sicuri e non solo idee campate in aria. Quanta gente vorrebbe rientrare a casa propria, ma a fare che? E facile scrivere quattro pagine nostalgiche per buttarci fumo negli occhi, ben più difficile è dimostrare che si fa qualcosa di veramente positivo per noi. Siete la nostra voce! Allora bisogna adoperarsi con energia presso le autorità per trovare concrete soluzioni ai tanti problemi che ha la gente in Benecia e quella che purtroppo, non desiderandolo, peregrina per il mondo. Il grido di Adriano e quello mio e di tanti altri sia preso in considerazione. Svegliatevi, agite, fateci vedere delle cose e soluzioni nuove affinchè possiamo ancora credere e sperare in voi.- Cordialmente Gemma Medves La lettera di Adriano, pubblicata sul numero dell’11 settembre scorso, ha aperto un dibattito fra i nostri lettori e ne siamo senz’altro contenti. Per troppo tempo la nostra comunità ha subito tacendo, senza mai far sentire la propria voce. Per troppo tempo ha creduto a quanti dicevano che uno sviluppo delle Valli de! Na-tisone, del Torre e di Resia non fosse possibile; che l’emigrazione fosse una libera scelta; che tutto il nostro patrimonio di lingua e di cultura non avesse alcun valore e andasse quindi dimenticato; che quanti difendevano la loro identità fossero dei nostalgici legati al passato o, peggio ancora, facessero gli interessi di altri. Siamo quindi senz’altro contenti che questo stato di cose sia mutato, che anche a costo di grandi sofferenze abbiamo imparato a dire di no, che non abbiamo più paura di prendere la penna in mano per dire la nostra. Il nostro giornale sarà sempre disponibile, come lo è anche stato, a dare spazio a queste voci. D’altra parte il Novi Matajur, come bene ha ricordato sul numero scorso il direttore precedente Isido- ro Predan, è stato sempre; in primo piano nella battaglia per rivendicare si il diritto di parlare la nostra lingua, di-insegnarla ai nostri figli, di vivere nello spirito delle nostre tradizioni, di avere riconosciuta e tutelata la comunità slovena nella provìncia di Udine, ma anche il diritto di vivere una vita decorosa, degna di essere vissuta sul nostro territorio. Questo significa garanzia di posti di lavoro e servizi di qualità alla pari di quelli di cui godono quanti vivono in realtà più avvantaggiate. La nostra è una repubblica democratica che garantisce del resto l’uguaglianza dei cittadini ed in questo spirito ci siamo sempre mossi. Forse se la signora Gemma a vesse letto la risposta di Predan, non avrebbe scritto. Oppure lo avrebbe fatto lo stesso. La sua lettera è frutto di un disagio profondo, il suo è un grido di rabbia che potrebbero fare proprio tanti altri nostri emigranti. Quello che ci chiede però è al di sopra delle nostre possibilità. Il suo accorato appello quindi: «... svegliatevi, agite, fateci vedere delle cose e soluzioni nuove affinchè possiamo ancora credere e sperare in voi» a nostra volta lo rivolgiamo agli amministratori perchè se ne facciano carico e ai politici perchè vi diano una risposta. E per quanto riguarda lo sport, signora Gemma, non ce ne voglia. È questa una realtà significativa delle nostre valli, ha un grandissimo seguito tra i giovani a cui il gioco del calcio offre l’opportunità di stare assieme e quindi riteniamo giusto darvi spazio. Uno spazio comunque che riteniamo equilibrato all’interno del nostro giornale (e non occupa certo la metà dello stesso) che del resto ci dà la possibilità di tenere un dialogo aperto con i giovani, un dialogo a cui non vogliamo rinunciare. jn KULTURNO DRUŠTVO IVAN TRINKO Obiskali so nas prijatelji iz Ljubljane v četrtek 18. septembra predpoldne se je pripeljalo z avtobusom v Čedad 48 bivših borcev iz Ljubljane. Njihov vodič je bil Joško Ošnjak, bivši komandant beneškega bataljona. Vsi borci za svobodo so časti vredni, a med četrtkovim obiskom Benečije so bili borci, ki so dosegli visoke odgovorne funkcije, odnosno položaje v družbenopolitičnem življenju Socialistične republike Slovenije. Naj omenimo le dva: legendaren komandant IX. Korpusa Albert Jakopič - Kajtimir in bivši generalni konzul v Trstu, Tepina. Na kulturnem društvu «Ivan Trin-ko» so jih sprejel in pozdravili Izidor Predan, dr. Riccardo Ruttar in Alojzija Bajt. Predan jih je na kratko seznanil o sedanjem političnem in kulturnem položaju v Beneški Sloveniji. Predočil jim je težave in borbo, ki jo bijemo za naš narodnostni obstoj ter dolgoletno bitko za sprejem zakona v parlamentu za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji. Govoril je tudi o uspehih, ki so jih z marljivim in požrtvovalnim delom dosegli beneški Slovenci na kulturnem in gospodarskem področju. «Prišli ste v Benečijo na zgodovinski dan. Danes so se prvič v naši zgodovini odprla šolska vrata, zaenkrat peščici naših otrok, ki se bodo učili pisati in brati materinskega jezika» je povedal Predan in Trinkova dvorana je zaploskala. Nato je Predanova izvajanja dopolnil dr. Riccardo Ruttar, Bajtova pa jim je zaželela dobrodošlico in jih počastila z njeno specialiteto: z ocvrtimi štruklji. Vsem se je toplo zahvalil Albert Jakopič - Kajtimir in se pohvalno izrazil o naši vztrajni borbi, o našem pogumu in o uspehih, ki smo jih dosegli v zadnjih letih s svojim delom. Iz Čedada so se borci odpeljali proti Stari Gori, do Dol. Trblja, nato preko Sv. Lenarta v Špeter in se vrnili čez Robič v domovino, polni lepih vtisov, saj so preživeli nekaj ur med brati najza-padnejšega slovenskega ozemlja. Pogled na dvorano Ivana Trinka TROFEO NOVI MATAJUR Sono già scattati! Buon sangue non mente! Gabriele Becia è stato il primo marcatore del 5° Trofeo che il Novi Matjur mette in palio anche per la stagione sportiva appena iniziata. Speriamo di assistere anche quest’anno ad una bella lotta, a suon di gol, fra i calciatori che giocano con le formazioni delle nostre Valli: Valnatisone, Pulfero, Savognese, Audace. Dopo i vari Gubana, Fiorentini, Liberale e Becia a chi andrà l’ambito trofeo? Lo sapremo alla fine dei campionati. Per ora non ci resta che augurare a tutti un campionato ricco di soddisfazioni: qui il calcio è vero, non si è ancora infangato come nei campionati maggiori, siamo dilettanti! Auguri. TUTTOSPORT VSE O ŠPORTU BUONA PROVA DELLA VALNATISONE Gianfranco Servidio premiato dalla direttrice del Novi Matajur Jole Namor (25 giugno '861 Valnatisone-Friuli- Venezia Giulia 0-1 Friuli-Venezia Giulia: Pascolat (Cor-monese), Toffanello (Pasianese), Bran-dolin (Cormonese), Calò (Portuale Ts), Mattiussi (Piasianese), Beltrame (Man-zanese), Bais (Centro del Mobile Bru-gnera), Giust (Centro del Mobile Bru-gnera), Pegolo (Sangiorgina), Sebastia-nis (Sevegliano), Masotti (Codroipo); nel secondo tempo: Cicogna (Gradese), Trevisan (Itala S. Marco Gradisca), Po-letto (Sacilese), Tirelli (Pasianese), Guardino (Cividalese) sono entrati in campo di sostituzione di cinque compagni di squadra: allenatore Bassi. Valnatisone: Venica (Corredig), Costa-peraria, Bardus, Sfiligoi, Zogani, Stacco, (Zilli), Barbiani (Pinatto), Speco-gna, Sedi, Chiacig, Miano. allenatore: Barbiani. Arbitro: sig. Pavan di Pordenone Marcatore: al 35’ Giust S. Pietro al Natisone, 17 settembre - Proficuo allenamento della rappresentativa del Friuli-Venezia Giulia sul ter- Festa della birra a S. Pietro al Natisone Venerdì 26, sabato 27, domenica 28 settembre e venerdì 3, sabato 4, domenica 5 ottobre presso il capannone della ditta Angelo Specogna, nella Zona industriale si terrà la Festa della Birra, organizzata dalla Unione Sportiva Valnatisone. 1 venerdì e le domeniche saranno allietati dal complesso PAL di Tolmino mentre il sabato toccherà al D.J. di Tir-radio, per intrattenere i più giovani. L’ingresso è libero, si potrà degustare la birra, con Wurstel, patatine, ecc. Tutti sono invitati ad intervenire! reno del Polisportivo. Nonostante la concomitanza televisiva di Roma-Saragozza erano presenti un buon numero di spettatori e tecnici interessati, fra questi Burelli, allenatore della Cividalese. La gara è stata ricca di bel gioco ed alla fine la migliore formazione ha vinto meritatamente con il minimo scarto. La formazione del presidente Angelo Specogna ha mostrato in questa gara di essere sulla buona strada, che dovrebbe portarla al traguardo salvezza con il lancio dei suoi giovani calciatori. Peccato che il pubblico non sia stato numerosissimo in quanto si sono visti i giocatori dell’una e dell’altra parte impegnarsi allo stremo delle proprie forze per guadagnarsi la fiducia dei rispettivi tecnici. Non è mancata neppure qualche ammonizione, dovuta più alle proteste che ai falli di gioco scorretto. La Valnatisone ha avuto due buone occasioni per portarsi in parità, fallite dai propri attaccanti, grazie anche ad un buon intervento del portiere gradese Cicogna che nel secondo tempo non ha fatto rimpiangere il titolare. La rete dei rappresentanti regionali porta la firma di Giust che, con un grande tiro da lontano, ha sorpreso Venica tradito oltre che dal colpo a sorpresa anche da un rimbalzo della sfera. A fine gara, soddisfazione dei tecnici di entrambe le formazioni. Non è mancala la tradizionale fetta di gubana per gli ospiti, accompagnata da un bicchiere di buon vino e con l’augurio che queste visite vengano ripetute con maggiore assiduità. . - Tv Daniele Specogna, giovane centrocampista della Valnatisone La Slovenia stravince a Ci vi da le La squadra della Slovenia si è aggiudicata alia grande l’edizione dei giochi delle Tre Regioni (Alpe-Adria) che si sono svolti nel magnifico impianto dell’Istituto Friulano per la Gioventù di Cividale del Friuli. Le gare, che vedevano impegnati atleti di età inferiore ai quindici anni, a parte la cerimonia dell’inagurazione, sono state purtroppo seguite con scarso interesse dal pubblico che non ha risposto all’importanza della manifestazione. Nelle gare di atletica leggera ha prevalso la Slovenia, al secondo posto il Friuli-Venezia Giulia, al terzo la Carinzia. PALLACANESTRO: 1) Slovenia, 2) Friuli-Venezia Giulia, 3) Carinzia; PALLAMANO: 1) Slovenia, 2) Carinzia, 3) Friuli-Venezia Giulia; TENNIS DA TAVOLO MASCHILE: 1) Slovenia, 2) Friuli-Venezia Giulia, 3) Carinzia; TENNIS DA TAVOLO FEMMINILE: 1) Slovenia, 2) Friuli-Venezia Giulia, 3) Carinzia; SCHERMA MASCHILE: Friuli-Venezia Giulia, 2) Carinzia, 3) Slovenia; SCHERMA FEMMINILE: 1) Friuli-Venezia Giulia, 2) Slovenia, 3) Carinzia; TIRO A SEGNO: 1) Slovenia, 2) Friuli-Venezia Giulia, 3) Carinzia; TENNIS (Singolare maschile, singolare femminile, doppio misto) 1) Slovenia, 2) Friuli-Venezia Giulia, 3) Carinzia; In complesso sette vittorie e un secondo posto per la Slovenia; due vittorie e sei secondi posti per il Friuli-Venezia Giulia; mentre per la Carinzia due secondi posti e sei terzi nei giochi di squadra. COPPA REGIONE Sedicesimi di finale Valnatisone-Serenissima 1-2 Torreanese-Tavagnàfelet 1-1 (2-2 dts 3-6 dir)' TORNEO DI CERNEGLONS Donatello-Valnatisone 0-2 Sangiorgina Udine-Valnatisone 0-3 La Valnatisone ha vinto il torneo. mman CAMPIONATO REGIONALE DI CALCIO la CATEGORIA - GIRONE A CALENDARIO 1986/87 1 a GIORNATA ANDATA 23/9/86 25/01/87 RITORNO Tamai - Olimpia Valnatis. - Flumignano P. Fagagna - Codroipo Spilimbergo - Cividalese Spai - Torre Pro Aviano - Julia Azzanese - Tavagnà F. Torrean. - P. Tolmezzo 4 8 GIORNATA ANDATA 19/10/86 15/02/87 RITORNO Flumignano - Torrean. Julia - Azzanese - Codroipo - Valnatisone Olimpia - Spilimbergo Tavagnà F. - P. Fagagna Cividalese - Pro Aviano Pro Tolmezzo - Spai Torre - Tamai 7a GIORNATA ANDATA 09/11/86 08/03/87 RITORNO Tamai - Flumignano Valnatisone - Julia P. Fagagna - Cividalese Spilimbergo - Codroipo Spai - Olimpia Pro Aviano - Torre Azzanese - P. Tolmezzo Torreanese - Tavagnà F 2a GIORNATA ANDATA 05/10/86 01/02/87 RITORNO Flumignano - Spai Julia - Pro Fagagna Codroipo - Tamai Olimpia - Torreanese Tavagnà F. - Valnatisone Cividalese - Azzanese P. Tolmezzo - P. Aviano Torre - Spilimbergo 5a GIORNATA ANDATA 26/10/86 22/02/87 RITORNO Tamai - Cividalese Valnatis. - Pro Tolmezzo Pro Fagagna - Torre Spilimbergo - Tavagnà Spai - Julia Pro Aviano - Flumignano Azzanese - Olimpia T orrean. - Codroipo 8a GIORNATA ANDATA 16/11/86 15/03/87 RITORNO Flumignano - P. Fagagna Julia - Tamai Codroipo - Azzanese Olimpia - Valnatisone Tavagnà F. - Pro Aviano Cividalese - Spai P. Tolmezzo - Spilimbergo Torre - Torreanese 3a GIORNATA ANDATA 12/10/86 08/02/87 RITORNO Tamai - Pro Tolmezzo Valnatis. - Cividalese P. Fagagna - Olimpia Spilimbergo - Flumignano Spai - Tavagnà Felet Pro Aviano - Codroipo Azzanese - Torre Torreanese - Julia 6a GIORNATA ANDATA 02/11/86 01/03/87 RITORNO Flumignano - Azzanese Julia - Spilimbergo Codroipo - Spai Olimpia - Pro Aviano Tavagnà Felet - Tamai Cividalese - Torreanese P. Tolmezzo - P. Fagagna Torre - Valnatisone 9a GIORNATA ANDATA 23/11/86 22/03/87 RITORNO Flumign. - Codroipo Tamai - Azzanese Olimpia - Julia Tavagnà F. - Cividalese P. Fagagna - Valnatis. Spilimber. - P. Aviano Spai - Torreanese Torre - Pro Tolmezzo 10a GIORNATA ANDATA 30/11/86 29/03/87 RITORNO Valnatisone - Spilimber. Julia - Tavagnà Felet Codroipo - Torre Cividalese - Olimpia Pro Tolmezzo - Flumign. Pro Aviano - P. Fagagna Azzanese - Spai Torreanese - Tamai 11 8 GIORNATA ANDATA 07/12/86 05/04/87 RITORNO Tamai - Spai Valnatisone - Pro Aviano Tavagnà Felet - Olimpia Spilimb. - Pro Fagagna Cividalese - Julia P. Tolmezzo - Codroipo Torre - Flumignano Azzanese - Torreanese 12a GIORNATA ANDATA 14/12/86 26/04/87 RITORNO Flumignano - Cividalese Julia - Pro Tolmezzo Codroipo - Tavagnà F. Olimpia - Torre Pro Fagagna - Azzanese Spai - Spilimbergo Pro Aviano - Tamai Torrean. - Valnatisone U.S. TORREANESE Fondata nel 1966 Colori sociali: giallorosso Presidente: Dario Benati Vice presidente: Albano Petris Segretario: Delfio Secchiutti Allenatore: Ermes Passoni Attività squadre: la Categoria, Under 18, Allievi, Esordienti CSI Sponsor: Carnimarket e Cooperativa di Consumo di Torreano Rosa giocatori la Categoria: Bassetti, Cencig, Perabò, Montanino, Filippo, Cavucli, Vanone, Laurini, Zappamiglio, Braida, Canalaz, Caporale, Degano, Pallavicini, Gottardo, Cantarutti. MACELLERIA E SALUMERIA di BEUZER GIOVANNI E DANILO S. PIETRO AL NATISONE- Tel. 727066 SCRUTTO - Tel. 723003 13a GIORNATA ANDATA 21/12/86 03/05/87 RITORNO Valnatisone - Spai Julia - Torre Olimpia - Flumignano Tavagnà - Tolmezzo Pro Fagagna - Tamai Spilimbergo - Azzanese Cividalese - Codroipo Pro Aviano - Torreanese 14a GIORNATA ANDATA 11/01/87 10/05/87 RITORNO Flumignano - Julia Tamai - Spilimbergo Codroipo - Olimpia Spai - Pro Aviano P. Tolmezzo - Cividalese Torre - Tavagnà F. < Azzanese - Valnatisone Torrean. - P. Fagagna 15a GIORNATA ANDATA 18/01/87 17/05/87 RITORNO Valnatisone - Tamai Julia - Codroipo Olimpia - Pro Tolmezzo Tavagnà F. - Flumignano Pro Fagagna - Spai Spilimbergo - Torrean. Cividalese - Torre Pro Aviano - Azzanese GLQDEX RAPPRESENTANZE IMPORT - EXPORT R IMPORT-EXPORT-RAPPRESENTANZE UDINE-TRIESTE Dì OH UD-TS-QO benimpex AGENTI COMMERCIALI UDINE * TRIESTE * GORIZIA * CIVIDALE 7.YKOS ABBIGLIAMENTO DONNA ■ UOMO ■ CASUAL Dividale del Lriuli (l id) (der*ovki/./.mi. 51 Tel. 04 5//, 51/oe U.S. VALNATISONE Fondata nel 1945 Colori sociali: azzurro/bianco Presidente: Angelo Specogna Vice-presidente: Aldo Sturam Segretario: Paolo Caffi Allenatore: Valter Barbiani Attività squadre: 1a Categoria, Under 18, Giovanissimi, Esordienti, Pulcini CSI. Sponsor: Carnimarket, Cividale Rosa giocatori la Categoria: Venica Claudio, Specogna Andrea, Corredig Andrea, Costaperaria Guido, Bardus Franco, Pinatto Cesare, Zoga-ni Alessandro, Moreale Giovanni, Mar-cuzzi Arno, Zilli Fabio, Moreale Renato, Barbiani Cristiano, Stacco Daniele, Specogna Daniele, Mlinz Flavio, Liberale Carlo, Sfiligoi Germano, Sedi Roberto, Chiacig Flavio, Petricig Walter, Miano Massimo, Paolo Ferrari, Luca Urli. Under 18 U.S. Valnatisone A.C. CIVIDALESE Fondata nel 1923 Colori sociali: biancorosso Presidente: Livio Zorzettig Vice presidente; Giovanni Cherchi Segretaria: Anna Miani Allenatore: Guglielmo Burelli Sponsor: Zykos Abbigliamento Cividale Attività squadre: la Categoria, Under 18, Allievi, Giovanissimi, Esordienti, Pulcini. Rosa giocatori la Categoria. Del Negro, Castagnaviz E., Buccino, Dugaro, Cicuttini, Nobile, Bassetti, Zuanella, Bertossi, Sergio, Meroi, Guardino, Peressoni, Moschione, Miani, Faleschini, Vertucci, Cernoia, Castagnaviz C., Baldassi, Tuzzi, lacuzzi. Allievi A.C. Cividalese BASILIA TRUSGNACH - TRUŠNJANOVA IZ PETARNIELA SE JE ZA ZMERAJ VARNILA DOMOV Božji domič, če ga ni ko en bobič! Lignan? Gradež? Ne, Podješičje! Dvojezični šolski center Špeter ponedeljek 29. septembra začetek Glasbene šole direktor: prof. Nino Specogna Imate še malo časa za vpisovanje. Pohitite! *** V ponedeljek 22. septembra se je začel popoldanski pouk. Domače naloge, tečaj risanja, tkanja in keramike. PODBONESEC Gorenj Marsin Sele premlad nas je za venčno zapustil naš vasnjan Luciano Gosgnach. lmeu je samuo 51 liet. Umaru je v videmskem spitale an v veliki žalost je pustu sestre, bratre, kunjade, navuode an vso žlahto. Njega pogreb je biu v Gorenjim Marsine v petak 19. setemberja. Podbonesec V čedajskem špitale je umaru zaradi boliezni Emilio Cedarmas. Imeu je 75 liet. Zapustu je ženo Irmo, sina Luciana hči Mario, nevieste, zet, navuode an pranavuodo llenio. Njega pogreb je biu go par Svetim Standreže v Arbeču v saboto 20. setemberja. rožice, vsak naš drev. Reke, potoki, njive, hosti in senožet. Pesem, naša pesem, medsebojna ljubezen, pomaganje med sabo. Vse to me veže na našo domačijo in tega nisem nikdar pozabila u dolgih letih, ki sem jih preživela daleč proč od rojstnega kraja. - Vemo, da si bla srečno poročena in da ti je mož, Elio, še mlad umru. Dost let si že udova? Bo kmalu šest let. Od kar je imeu cestni incident. Elio ni biu vič dobar in posledice (conseguenze) tega incidenta so ga peljale še mladega u drugi svet. - Rodila si tri hčerke. So se že vse tri poročile? Dve so se poročile, zadnja, ta mala pa se bo kmalu poročila. - Po potresu je bla vaša hiša poškodovana in ti si jo obnovila. Res lepa hiša. Si vesela, si srečna, da si doma, u tvoji rojstni hiši? Ja sem srečna in vesela. Še buj pa bi bla vesela, če bi se mogli zbrati v družini vsi tisti, ki smo ankrat živiel. Tega nikdar vič ne bo, ker jih puno manjka. - Kaj bi željela današnjim te mladim? Delo vsem doma, ljubezan, da bi ne bluo sovraštva. Da bi ne muorli hodit gledat, služit kruha po svetu, ker emi-gracion je ries garda rieč. Mi smo pra-vali, kaj pomeni služit kruh po svetu. Včasih lahko, včasih težkuo ga zaslužiš, pa je saldu granak. Emigrant prideš u juški sviet, pa ne zastopiš njih jezika in potle, kadar se ga navadiš, kot oni, si še zmeraj juški, furešt zanje. Težkuo je življenje emigranta, čeglih dobro služiš. Imaš saldu željo se var-nit damu. Še zajac an tič, se rada var-neta, kjer sta se rodila... - Kakuo gledaš na svet in na prihodnost, z opitimizmom ali s pesimizmom? Sem bla saldu optimista in tudi gledam z optimizmom na svet. Gorje nam, če bi ne bli optimisti, če bi ne viervali, .se ne troštali buojšega življenja! In buojš življenje lahko pride samuo, če se bomo med sabo buj zastopil, buj med sabo pomagal. Takuo bi se tud tle par nas lahko buojš živjelo. - Povejmi, al rada bereš «Novi Matajur»? Oh, ja rada ga berem. Posebno pa sem ga rada brala u Žviceri. Kadar sem ga dobila u roke, je bluo, kot dobit drago pismo od svojih doma, ker prinaša vse novice. Od začetka mi je šlo teškuo slovensko branje, po par mesecih pa je šlo buj lahko in želela sem postat vaš dopisnik (corispondent). Zapisal Izidor Predan - Dorič GNIDUCA - GORENJ TARBI - PODGORA (GORICA) Miha an Vittoria, 30 liet skupnega življenja Trušnjanova družina iz Petarniela je vredna, da bi o nji zapisali debele buk-va. Pravzaprav usak član te družine je vredan posebne bukva. Trušnjanova mama je rodila 8 otruok: pet puobu in tri čeče. Mama jim je mlada, premlada umarla. Zapustila je osem sirot. Tud njih tata je mlad umaru. Po zadnji uej-ski se je odparla pot u svet in vseh osem Trpšnjanovih puobov in čeč je šlo s trebuhom za Belgijo, Švico, Kanado. Ba-silia je adna od osmih, peta po vrsti in starosti. Šla je po svetu zlo mlada. Poslušajmo jo, kaj odgovarja na moja vprašanja. - Nu, hvala Bogu, sada si končala nosit valižo naprej in nazaj po svetu. Ostaneš doma do tvojih zadnijih dni in voščimo ti, da bi jih bluo puno. Vemo, da si bla v Švici. Dost liet? Celih 38 liet. Čuda mojega življenja. Varnila sem se domov glih tisti dan, ko sem odšla, kar pomeni glih 38 let mojega odhoda. - Dost liet si imela, kadar si odšla? Dvajset let. - Na tole vižo lahko zračunamo tvojo starost. Oseminpetdeset let! Basilia se zasmeje in pravi: «Ni potreba bit velik matematik, tajšni matematik, ki je par milimetrah zračunu dost kilometru in metru je bluo potrebno človeku, da je stopu na luno». Basilia je duhovita, spiritožasta. Pa pojmo naprej z vprašanji. - Zakaj si šla po svetu? Zak sem imela potrebo. - Si uresničila, realizala svoje želje in sanje v življenju, v delu, v ljubezni, v družini? O ja. Zavojo tega se ne morem kum-rat, lamentat. Sem delala, tarpiela, pa sem imela tudi zadoščenja (soddisfazione) u življenju. - Kajšne so razlike (differenze) življenja v Švici in naše dežele? Tle se lepuo živi, po svetu se pa le-puo služi. - Če bi bla imela doma, kar si dobila po svetu, al bi bla vsedno zapustila dom? Vprašanje (domanda) se mi zdi čudno, smešno, otroško. Ne mi zamiert. Če bi bla imela doma, kar sem ušafala po svetu, bi ne bla nikdar zapustila rojstne vasi. Mi emigranti nismo šli po svetu iskat aventure. Šli smo za kruh. Vsi vemo, da ljubiš svoj rojstni kraj, pa kaj te narbuj veže na domačijo, na naše hribe in doline? Vse! Ljudje, prijatelji, žlahta, naše Polietjeje že malomanj samuo an liep spomin, počitnice so paršle h koncu za vse, ostanejo pa slike, ki nas zmišljavajo na tiste lepe dneve. Na fotografiji videmo «Podješičje beach». Takuo so imenoval tel liep ve-rin, ki stoji ob ciesti, ki iz Zamierja peje v Sriednje. Frišna, čedna uoda, gladke skale an okuole an okuole drevi so vabil puno judi se ustavt, takuo de «Podješičje beach» je ratu prestor, kier radi se srečavajo ne samuo srienjski judje, pač pa tudi iz drugih kamunu an naši emigranti, ki preživljalo njih počitnice v rojstni vas. Michele Chiabai - Miha Toncinu iz Gorenjega Tarbja an Vittoria Tomase-tig Žefačjova iz Gniduce sta praznovala 30 liet skupnega živlienja. Poročila sta se na Stari Gori na parvi dan septemberja 1956. lieta. Miha ima 63, Vittoria pa 54 liet. Živita v Pod-gori (Piedimonte) pri Gorici. Vittoria je rodila Mihu dva otroka, sin je Sergio, ki ni še oženjen, hči, Rosina, pa je poročena, takuo da sta Miha an Vittoria ratala nono in nona, saj ima Rosina liepega otroka. Za tole parložnost muoramo o Mihu vič napisat. V zadnji uejski je biu alpin an že mlade reklute so pošjal lovit partizane, «ribelli» so jih takrat imenoval. On se je najdu z njega kompan-jo v Subidu nad Ahtnom (Attimis). Bli so vsi od leta 1923. Imieli so dvajset liet. Paršla sta dva partizana nad vas, ustrelila par žlagu an mladi alpini so se razbežal. Vsak tek je mu, je buj teku. «Takuo sem teku hitro v dolino, da bi me ne bla še kugla dotekla. Skaku sem čez garmuje. Ankrat sem prileteu na pot, pred kumeta, ki se je vraču v vas. Mislu je, da sem ta duja koza al pa sarnjak. Kadar sem teku se mi je «fascia» na nogah odvezala an odviju sem jo mimo grede, ko sem se tačiu v dolino. Z desne noge pa se mi je «fascia» že prej obesila v neko arbido. A, muoram poviedat, daje tekla za mano tudi mula, ki sem ji biu dau ime Gina. Paršu sem v Ahten (Attimis) an sem na placu pred oštarijo že dobiu kompan-je, ki so balinal, kar pomeni, de so še buj tekli, kot jaz!» Takuo pravi Miha o dogodku v Subidu, ki so mu potle uzdiel «La ritirata di Subit». «Pa zakaj si se takuo bau? Zakaj si uteku?» Smo ga ankrat vprašal. «Parvo, niesmo viedel dost partizanu je. Drugo, sem uteku, zak sem videu teč druge». Se je zarežu Miha. «Ti pravijo, da si strahopetec...». «Ni ries! Sem jih potle provu v življenju še buj hude, kot tisto v Subidu. Kadar sem dielu rudar (minator) v Belgiji, je v mini, tavžente metru pod zem-jo, vse lomilo an ječalo, pa nisem uteku. Pod zemjo sem dielu, ku kart, tar-kaj liet, da sem zaslužu penzion!» se no malo razjezi Miha. «Zatuo, ker v mini nisi mu kam uteč. Nisi mu iz «taje» iti pit «taj» v oštarijo. Ni bluo Ahtna (Attimis) blizu». «Pa pred Vittorio, s katero živim že trideset liet, nisem nikdar tuku ritirate. Al mi bote še pravli strahopetec? Al nisem srečen, kuražan mož?» Miha se je zasmejau in mi z njim. «Al vieš, zakaj nisi uteku pred ženo?» «Zak sem kuražan!». «Ne, zatuo, de bo «Vittoria» tvoja v pastiej an izven pastieje, do konc nje živlienja. V Subidu pa si uteku, ker ni- si biu šiguran, de bo zmaga «Vittoria» tvoja!» «Višno, de bo takuo», je potardiu Miha. Nu, sada škerce na stran. Bla je ries liepa an velika fešta, ki sta jo Vittoria an Miha napravla za žlahto an parja-telje ob 30. letnici skupnega živlienja. Parvo so napravli sveto mašo na Stari Gori, kjer sta si obljubila večno zve- stobo 1. septembra leta 1956. Povabljeni so bli vsi: sestre, navuodi, druga žlahta an parjatelji. Prav takuo na večerjo v Dolenjim Tarbju. Vse je bluo veselo. Da bi bla takuo vesela', srečna an zdrava še puno an puno liet jim voščijo brauci Novega Matajurja, posebno pa mi, ki ga pišemo. Dorič Narava znorieva ... Je parva rieč, ki je paršla tu glavo Giovannu Massera - Pistovu, kar je pod drievam srecju nieki zaries čudnega, ki je bluo buj podobno malonu al pa balonu, ku gob, kar pa je bluo v resnici. Na fotografiji morta sami videt tel posebni čudež, ki je prepriču Janeza nest vse kup analizavat v Trst za vie-det.al je tuole normalna goba al pa je kajšna čudna posledica (conseguenza) Černobyia. Odguoril pa so mu, de goba je dobra, de jo lahko snie. Po navad tele gobe, zluodju tabak jih kličemo mi, ker kar so zdriele če jih partisneš pride iz nje čarni prah, so zlo majhane, tela pa je pezala vič ku dva kila! Sigurni smo de seda bo Giovanni buj rad parhaju taz Torina, kier živi že 60 liet, v njega rojstno vas. Ka mu imamo reč? De bi imeu še tako srečo an... congratulazioni! novi matajur SV. LENART Ošnje «Roža flok» na vratih Bosove hiše «Ferragosto», praznovanje Sv. Roka, počitnice, vse to je krivo, da pišemo veselo novico z zamudo. Nu, pa vsedno je buojš pisat pozno, kot nikdar, posebno, kadar gre za take novice. V čedajskem Spitale se je rodila v če-tartak 14. avgusta Natascia Primosig, res lepa čičica, saj se lahko o tem vsi prepričajo z nje parvo fotografijo. Srečna mama je Susanna Cromaz, tata pa Tiziano. Natascia je parva hči mladega para. Je odvič pisat, de sta srečna an vesela. Vesela sta tudi nona Pia in nono Gianni (tist od korier). Mali Natasci voščimo puno zdravja in sreče v živlienju, ki ga ima pred sabo. SOVODNJE Tarčmun Liepa ojcet je bla v saboto 30. avgusta na Tarčmune za Valentino Zabrie-szach - Zanukno iz Gorenjega Tarčmu-na in Maurizia Specogna iz Podbunie-sca. Puno žlahte se je zbralo okuole no-viču an lepo so jim piel Nediški puobi. Na ojcet je paršla tudi mala Margherita, ki an meisac od tega se je rodila v videmskem špitalu. Margherita je navuoda noviče, ker je parva hči nje sestre Vilme. Tata od či-čice pa je Sergio Drescig. Margheriti, ki živi v Vidme želmo vse narbuojše. Novičam, ki bojo živiel v Moimaze čestitamo. *** Za venčno nas je zapustila naša va- snjanka Marcella Vogrig, poročena Lo-szach, Na koncu tih. Bila je šele mlada žena, saj je imiela samuo 64 liet. V veliki žalost je pustila moža, dva sinova, neviesto, žlahto an puno parjatelju. Umarla je v čedajskem spitale po kratki boliezni. Nje pogreb je biu na Tarčmune v sriedo 17. setemberja. Vsi tisti, ki so jo imieli radi se stisnejo okuole žalostne družine. Sovodnje V starosti 75 liet nas je za venčno za-pustu naš vasnjan Emilio Schuoch. Umaru je v čedajskem špitale. V žalost je pustu ženo, hči, sestro an vso žlahto. Njega pogreb je biu v Sovodnjah v pandiejak 22. setemberja. GRMEK Žalostna novica iz Platea Biu je mož močjan. Zdielo se je, da bi biu lahko njive orau in breguove zni-žu. Tak je biu Giuseppe Vogrig - Be-pic Počalinu po domače, ki ga ni Vič med nami. Po dugi in zahrbtni boliezni, ki ne odpusti, je umaru v čedajskem špitale v saboto 20. septemberja zvičer. V žalost je pustu ženo Marijo, sina Bruna, neviesto, žlahto an puno parjatelju. Njega pogreb je biu v torak 23. septemberja na Liesah. Bepic bo manjku vsiem nam, zak je biu zaries an bardak mož, vsi so ga imieli radi. DREKA Dolenja Dreka Je šlo skuoze že šest miescu od kar nas je za venčno zapustila Maria To-masetig - Muletova iz Dolenje Dreke. Za tole žalostno oblietinco publikamo nje fotografijo v spomin vsieh tistih, ki so jo poznali an imiel radi. Maria je sama živiela. Na naglim je oboliela, pejal so jo špitau. Kar se je nomalo obuojšala je šla v rikovero, za malo cajta potlè pa je umarla. Nje pogreb je biu par Devici Mariji na Krasu na dan Ojčince, tuo se pravi v nediejo 23. marca. V žalosti je pustila dva bra-tra an sestro. Feletto Umberto-Pacuh Šele mlad nas je zapustu Nadalio Matteucig - Belihove družine iz Pacu-ha. Imeu je 62 liet. Umaru je v videmskem spitale v nediejo 21. setemberja. V žalost je pustu mater, ženo, sinove an vso žlahto. Njega pogreb je biu v torak 23. setemberja v Feletto Umberto, kjer je Nadalio živeu že puno liet z družino. PIŠE PETAR <» MA TA JURA C ŠUOLA JE ŠUOLA Pred kratkim so se odparla šuol-ska vrata za stuojke milijonov otruok in študentov v Italiji in po svetu, u nekaterih krajih Italije se šuole šele odprejo in zadnje se bojo odparle na koncu septembra. Šuola je problem življenjskega pomena za te mlade. Kar donas zamude z njo, nikdar vič ne pridobe in to se jim bo poznalo na vsakem koraku njih življenja. U današnjih šuolah se formirajo tisti, ki bojo jutri na krmilu (timonieri) družbeno-političnih položaju v deželi in državi: inženirji, tehniki, znan- Novi Matajur odgovorni urednik: Iole Namor Fotokompozicija: Fotocomposizione Moderna - Čedad Izdaja in tiska ^ ZQPS Trst / Trieste (T" ^ UStIT Settimanale - Tednik Registraz. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DZS, 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 Letna naročnina 600 N D . OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% stveniki (scienziati), zdravniki, učitelji, profesorji, politiki an takuo napriej. Šuola je šuola in košta pUno družine, vlado (governa) študiat otroke. Šuolan človek velja in je biu zmie-raj buj spoštovan, rišpetan kot drugi posebno pa u naših starih cajtih, ko je le malo ljudi znalo brat in pisat in še tuo le za silo. Znali so kvečjemu se podpisat, narest firmo. Ko sem biu otrok sta u naši vasi znala brat an pisat samuo dva moža. Podpisat so se znali tudi drugi, pa če so brali po italijansko, niso zastopili, kar so prebrali. Zatuo, če je ljudem paršlo kajšno pismo «od zdol», od oblasti iz kamuna, iz Čedada in Vidma, so ga nesli brat adnemu al dru-zemu možu u vasi. Pruzapru sta si bla arzpartila vas: pou «klientu» je imeu adan, pou te drugi. Zatuo ni bluo obedne čude, da sta se menjala tudi v odgovornosti za vas. Ankrat je biu adan, ankrat drugi mož vasi, kar odgovarja danes mestu komunskega konsilierja. Če sta slučajno zmanjkala iz vasi ta dva pismena moža, so ljudje nosil brat pisma pa h gaspuodu nuncu, fa-moštru u dolino. Kadar sem jaz začeu hoditi u Suolo in z mano otroci mojih liet, so se začele stvari no malo spreminjat, a glih no malo. Šuola ni bla še obvezna (obbligatoria), zatuo je u šuolo hodu le tisti, ki je teu, pruzapru tisti, ki so mu tuo dopustili doma. Tudi jaz sem imeu težave, ne tar-kaj od očeta, kot od starega nona in starejših bratov. « Jaz nisem hodu u šuolo, pa vsedno me ni imeu nikdar obedan za norca. Otrok je za pod košo. Če ga mla- dega navadiš delat, ga lahko, starega težkuo. Šibo se lahko spregne an uvije, kar ne moreš narest s palco al pa z raklo», se je jezu stari oče. «Prav ima. Ima raion. Mi smo zadeli košo, tudi on naj jo zadene!», so pritrdili moji starejši bratje. Nazadnje je valjala očetova, mojega tata besieda: «Puob naj gre u šuolo, takuo bomo imieli manjku adnega par hiši, da bo znu brat in pisat. Sem naveličan, sem štuf nosit brat naše pisma drugim in za ton jim za vsak Božič nosit petelina, ko bi ga mi lahko pojedli, saj smo zmieraj buj lačni ku oni. Pelar naj gre v šuolo, pa konc besedi!». In takuo se je zgodilo. Šeu sem u šuolo. Takrat so po šuolah naših vaseh drugač učili naše otroke kot današnji dan. Tudi šuole niso ble take, takuo lepe in moderne, kot so donas. Šuole so ble po skednjah, po kaj snih privatnih izbah in podobno. Učiteljice (meštre) so ble vse domače, saj ni moglo bit drugače, ker obedan izmed nas ni znu besede po italijansko. U Suoli smo govorili tudi z meštro po slovensko in zatuo nas ni oklala za uha. Moja meštra je bla pridna, bardka. Pravli so ji Kosmačinka in je bla doma iz Saržente, blizu Špetra. Z nami je govorila po slovensko, pa je znala lepuo učiti po italijansko. Kakuo? se bo te uprašali. Učila nas je italijansko na tole sort vižo. U Suoli smo imiel vseh sort predmete, posode, ki smo jo napravit z našimi ročnimi deti. Tuo je bla posoda, ki smo jo nucaI doma, u kuhinji, na nijvah, na senožetih, u ho-sti. Mi smo po slovensko viedel, kakuo se vsaka posoda imenuje, kakuo se kliče, meštra pa nam je poviedu- la, kakuo se kliče po italijansko. Tuole je valjalo tudi za domačo in dujo (divjo) žvino, ki smo ji poznali slovensko ime, italijanskega pa ne. Kosmačinka je bla vestna, poštena meštra, ki je znala oprav jat svoje dieto. Sada, ki sem star sodim nje takratno delo in učenje in sem še buj prepričan, da je imiela, rada naš jezik. Želela je, da se lepuo navadmo guorit, brat in pisat po italijansko, a želela je tudi, da ne zapustimo, da ne pozabimo našega jezika. Če bi ne bluo takuo, bi ne bla napisala u Platea slovenske molitve, s katero so stare mamice sprejele in pozdravile na pragu svoje hiše Sv. Marijo, ob Devetici, kadar so jo nosili devet dni pred Božičem od hiše do hiše. Do takrat so molitev - pozdrav stare ženice znale na pamet, jo niso pa imiele napisane. Tudi če bi jo imele, bi ne znale brat. Takuo je šlo iz roda u rod. Kosmačinka je to molitev napisala s skrbijo in upanjem, da se ne zgubi, da se ne pozabi. (se nadaljuje) Vas pozdravlja vaš Petar Matajurac S. Pietro al Natisone È aperto a San Pietro al Natisone, vicino al piazzale della Chiesa, il nuovo Laboratorio Dentistico di Ezio De Vora. Osserverà il seguente orario: tutti i giorni dalle ore 9.00 alle ore 12.00 e dalle ore 15.00 alle 19.00, escluso il mercoledì. )} Banca Agricola Gorizia ) Kmečka banka Gorica Ustanovljena leta 1909 GORICA — Korzo Verdi 55 - Tel. 31811 Telex 460412 AGRBAN Coppe - Targhe sportive Laboratorio di precisione Agente comp Singer Orologeria Oreficeria - Ottica Urarna Zlatarna - Optika URBANCIGH CIVIDALE - ČEDAD Via C Alberto 10 Tel. 732280 Pokali - športne plakete Laboratorij Zastopstvo Singer Kadà greš lahkto guorit s šindakam Dreka (Maurizio Namor) torak 10-12/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Speter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Augusto Crisetig) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Egidio Sabbadini) torak 9-12/sabota 9-12 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pan-diejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure. Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, u četar-tak od 11. do 12. ure. Ufficiale Sanitario dott. Luigino Vidotto S. Leonardo venerdì 8.00-9.30 S. Pietro al Natisone lunedì, martedì, mercoledì, venerdì 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30 Savogna mercoledì 8.30-9.30 Grimacco: (ambulatorio Clodig) lunedì 9.00-10.00 Stregna: martedì 8.30-9.30 Drenchia: lunedì 8.30-9.00 Pulfero: giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sanitaria: Dr. ( hindi U pandiejak, torak, sriedo, četartak an petak od 12. do 14. ure. Ass. Sociale: D. Lizzerò U torak od 11. do 15. ure U pandiejak, sriedo, četartak an petak od 8.30. do 10. ure. Pediatria: Dr. Gelsomini U četartak od 11. do 12. ure. U saboto od 9. do 10. ure. Psicologo: Dr. Bolzon U torak od 8. do 13. ure Ginecologia: Dr. Casco U torak od 12.30 do 14.30 ure. (Tudi pap test). Dežurne lekarne Farmacie di turno Od 27. septembra do 3. oktobra Čedad (Fornasaro) tel. 731264 S. Giovanni al Natisone tel. 756035 Premarjah tel. 729012 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».