Direktor NT&RC d.o.o. Jože CerovSek__ŠT. 4 - LETO XLVIII - CELJE, 27. 1.'94 - CENA 140 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Bronko StamejčicI
Druga smučarska eksplozija
Naše alpsko smučanje spet v svetovnem vrhu-Vse najboljše dva dni tekmovale na Rogli. Reportaža na strani21.
Tek na
dolge
proge
Se obzorja štorskim livarjem vendarle jasnijo?
Intervju s Herbertom Goriupom na strani 5.
IZ VSEBINE:
Vroča tema
Protesti zaradi Peep showa. Stran 6.
Intervju
Matjaž Gerlanc: "Ustava je raztegljiva kotčigumi."Stran l
Reportaža
Kuge - resinas, o gospod!Stran 13.
Lokalna samouprava
Več časa za spremembe. Stran 7.
Šport
Kocuvan in Kardinarjeva- športnika Celja. Stran 17.
Osebnost meseca
Vodi bolniški kurat Anton Ratej. Stran 9.
Prvi kupon za 22. izlet Stran 13.
Emo posoda
odpisana - na
živi Eterna!
Stran 6.
Zaba na snegu
Janko Cetina je prve smuči dobil od Uojmirja Šepeta-Poškodba mu je prekrižala nastopna
zimski olimpijadi v Cortini. Reportaža o znanem Celjanu na strani20.
z urednikove mize
Petica le še za naročnike
V uredništvu Novega tednika smo se odločili, da
mesečnik Tednikova petica umaknemo iz kolportražne
prodaje in da bo v spremenjeni, revijalni obliki poslej
dosegljiv samo še naročnikom Novega tednika.
Naročniki so že doslej dobivali Tednikovo petico
brezplačno, v kolportaži pa smo je prodali razmeroma
malo. In ker naročniki dobivajo časopis ob četrtkih
(ponekod na podeželju pa zaradi dostave PTT šele ob
petkih), bralci pa ga lahko na več kot 40 prodajnih
mestih v zasebnih trgovinah in gostiščih kupijo že ob
sredah zvečer, smo se odločili, da zvestim naročnikom
damo vsak mesec ekskluzivno darilo. Mesečnik Tedni-
kova petica, ki bo poslej izhajal na 32 straneh in
z obilico razvedrilnega in reportažnega branja, bodo
naročniki dobivali brezplačno. Še več, do Petice bodo
bralci lahko prišli samo, če bodo naročniki Novega
tednika. To je dodatna ugodnost za naročnike in
v Novem tedniku poslej še bolj upravičeno trdimo, da
ga ni časopisa v Sloveniji, ki bi svojim naročnikom in
bralcem dajal za svojo ceno toliko ugodnosti. Naj jih
ponovno naštejem - popust pri naročnini, brezplačni
mali oglas, brezplačna Tednikova petica, brezplačnih
še šest posebnih, specializiranih Petič (prva od njih
—gledališka - je časopisu priložena že danes), sodelova-
nje v vseh akcijah Novega tednika, polovičen popust
pri naročilu čestitke po željah na Radiu Celje...
Še en razlog več, da se pridružite družini zvestih
naročnikov Novega tednika, ki bo zdaj, zdaj, štela 10
tisoč članov. Prva Tednikova petica, ki jo bodo eksklu-
zivno prejeli samo naročniki Novega tednika, bo izšla
prihodnji četrtek, 3. februarja, vse naslednje bodo
izhajale vsak prvi četrtek v mesecu kot revijalna pri-
loga Novemu tedniku.
Toplo vabljeni v družino naročnikov Novega ted-
nika.
BRANKO STAMEJČIČ
Celjan Rožič novi
minister za okolje?
Predsednik republiške
vlade dr. Janez Drnovšek je
predsedniku državnega zbo-
ra mag. Hermanu Rigelniku
predlagal, naj parlament ra-
zreši dosedanjega ministra
za okolje in prostor Miho
Jazbinška, namesto njega pa
imenuje Nikolaja Rožiča. Za
novega ministra brez listnice
pa je Drnovšek predlagal
Boštjana Kovačiča.
Če bo državni zbor pred-
log potrdil, bo postal novi
.minister za okolje in prostor
Celjan Niko Rožič, član
LDS, rojen leta 1937, po izo-
brazbi diplomirani inženir
geodezije, nekdaj direktor
celjskega Nivoja. Kot direk-
tor Hidrogee dela od leta
1982 v Mariboru.
»Če bom imenovan za mi-
nistra, bo moje delo temeljilo
zlasti na zakonu o varstvu
okolja, na posebnem sloven-
skem ekološkem projektu in
projektu Ikros, ki govori
o ravnanju s posebnimi od-
padki,« je izjavil Niko Rožič.
»Pri zakonu o varstvu okolja
je pomemben zlasti čim-
prejšnji sprejem podzakon-
skih aktov, sicer ta ne bo za-
živel. Slovenski ekološki
projekt pa zahteva dopolni-
tev, če naj upraviči svoje
ime. V njem namreč ne more
biti le nekaj projektov, pač
pa celovita problematika,
predvsem pa takšni projekti,
ki jih bomo finančno zmogli
in bodo dah največje rezul-
tate. Zlasti zagovarjam
ohranjanje čistih voda in sa-
nacijo zraka s plinifikacijo.
Pri projektu Ikros pa je po-
trebno predvsem rešiti vpra-
šanje lokacije odlagališč po-
sebnih odpadkov, saj se brez
tega ne more uresničiti. Ena
od pomembnih nalog mini-
strstva pa bo tudi sodelova-
nje pri izgradnji avtocest.«
TC
Celjski proračunski minus
Izvršni svet spreiel rebalans proračuna
Celjski izvršni svet je sprejel
predlagani rebalans proraču-
na občine za preteklo leto. Za-
radi izpada načrtovanega pri-
hodka pa bo skupščini predla-
gal odobritev dolgoročnega
kredita v višini 150 milijonov
tolarjev za pokritje proračun-
skega primanjkljaja.
V Celju so ugotovili, da bi
lahko ob upoštevanju republi-
ških izhodišč proračunsko po-
rabo povečali za 8,8 odstotka.
Vendar to ni mogoče, ker so že
ob sprejemanju lanskega pro-
računa ugotavljali, da so pora-
bo povsod omejili na mini-
mum. Ob tem pa so zagotovili,
da bodo ob morebitni renomi-
naciji dah poudarek družbe-
nim dejavnostim in osebnim
dohodkom. Tako velja renomi-
nacija v omenjeni višini le za
limitiram del javne porabe, si-
cer pa je izvršni svet sprejel
rebalans proračuna.
Na drugi strani so zabeležili
izpad prihodkov in sicer pri
načrtovani prodaji poslovnih
prostorov, pri prihodku od
Celjskih sejmov in od koncesij.
Če k temu prištejemo še v več-
jem delu razporejena sredstva,
ki jih je treba sedaj nameniti
družbenim dejavnostim, je iz-
vršni svet ugotovil, da je treba
najeti kredit v višini 150 mili-
jonov tolarjev.
TC
0 drugi renominacili
Proračunsko leto 1993 v Šmarju še trala
Prva letošnja seja šmarske
vlade, v ponedeljek, je bila
v znamenju drugega popravka
odloka o občinskem proraču-
nu za leto 1993. Po ponedelj-
kovi odločitvi znašajo prihod-
ki proračuna 861 milijonov
SIT, kar pomeni da so s to-
kratnim popravkom višji za
9 odstotkov. O renominaciji se
bodo sicer dokončno odločili
na prihodnjem zasedanju ob-
činske skupščine.
Med proračunskimi prihod-
ki prevladujejo (z 51 odstotki)
sredstva dohodnine ter (z 42
odstotki) sredstva finančne
izravnave. Pojavlja se tudi nov
vir prihodka, s takso za igral-
ne avtomate, s čimer so prido-
bili nad tri milijone SIT.
Med proračunskimi odhodki
so zaradi bližajočih se lokal-
nih volitev namenih za dejav-
nost političnih strank za 10
odstotkov več denarja, za de-
javnost skupščine pa 13. Za
družbene dejavnosti, najobšir-
nejši finančni sklop, dajejo za
14 odstotkov višji znesek, vse-
ga skupaj 436 milijonov SIT.
Največ denarja v okviru druž-
benih dejavnosti, 154 milijo-
nov, je namenjenega za osnov-
no izobraževanje, pri tem pa
pričakujejo še nekoliko višjo
dokončno realizacijo. Kot
vzrok navajajo Izletnikovo je-
sensko povišanje šolskih pre-
vozov v južnem delu občine ter
previsoko vsoto za šolsko in-
vesticijsko vzdrževanje.
Več denarja namenjajo še za
zdravstveno varstvo, kjer na-
menjajo del vsote za delovanje
dežurne službe. Zaradi večjih
vlaganj v vodovodne napeljave
po suši, se je za petino povišal
tudi znesek za komunalno de-
javnost, več pa je tudi za delo-
vanje krajevnih skupnosti ter
stanovanjsko dejavnost.
BRANE JERANKO
Kuzman za
direktorja
Celjski izvršni svet je dal so-
glasje k imenovanju vršilca
dolžnosti direktorja Tecosa
- Tehnološkega centra orodj ar-
stva Slovenije, ki bo imel svoj
sedež v Celju. Za v. d. direk-
torja je predlagan dr. Karel
Kuzman s fakultete za strojni-
štvo v Ljubljani, sicer pa doma
iz Vitanja.	TC
Posvet
zaupnikov
V Šentjurju se je na posvetu
zbralo 150 sindikalnih pred-
sednikov in zaupnikov Svo-
bodnih sindikatov celotne
celjske regije. Govorili so
o vlogi in položaju sindikatov
v preteklem letu, o letošnjih
nalogah, predlogu socialnega
sporazuma in spremembah ter
dopolnitvah splošne kolektiv-
ne pogodbe za gospodarstvo.
Posveta se je udeležil tudi Du-
šan Semolič, predsednik
ZSSS, ki je spregovoril o aktu-
alnih nalogah in socialnem
sporazumu ter odgovarjal na
vprašanja aktivistov.
LOJZKA BOŽNIK
Poslanska
pisarna v Celju
Na sedežu poslanske pisar-
ne v Celju, ki deluje v tretjem
nadstropju skupščine občine
Celje, bo volilcem odslej na
voljo tudi poslanec državnega
zbora dr. Janez Zupanec, in si-
cer vsak drugi ponedeljek
v mesecu med 10. in 12. uro.
Razgrnitev načrtov za prizidek
Zgodovinski arhiv v Celju naj bi svojo prostorsko stisko rešil
s prizidkom k sedanjim prostorom v Prothasijevem dvorcu.
Zato je izvršni svet potrdil predlog, da zaradi tega posega
dopolnijo zazidalni načrt Staro mestno jedro in ga javno razgr-
nejo v krajevni skupnosti Center in pri pristojnem upravnem
organu.	xc
Šentjurčani za javna dela
Šentjurska občina ima pri-
pravljenih osem programov
javnih del, s katerimi so sode-
lovali na razpisu, odgovor za-
voda za zaposlovanje pa še
pričakujejo. Doslej so v okviru
javnih del uspešno izvajali po-
moč na domu ter izkopavanja
na Rifniku, letos pa so pripra-
vili še nekatere druge pro-
grame.
V sodelovanju z Javnim ko-
munalnim podjetjem ter ob-
činskim sekretariatom za var-
stvo okolja načrtujejo različna
komunalna dela, radi bi tudi
sestavih kataster pomembnej-
ših onesnaževalcev, podjetij
ter obrtnikov, kar bi lahko bi-
lo v pomoč sanitarni inšpekci-
ji. Na prošnjo invalidov se že-
lijo lotiti še problematike ar-
hitektonskih ovir, v obrtni
zbornici pa pospeševanja po-
djetništva. Nov je tudi pro-
gram možnih dopolnilnih de-
javnosti ob Slivniškem jezeru
ter na Ponikvi, tudi v zvezi
s turističnimi načrti Alposa.
Seveda v Šentjurju računajo
tudi na nadaljevanje arheolo-
ških izkopavanj na Rifniku
(kjer pomagajo domači brez-
poselni) ter na pomoč na do-
mu. Pomoč starejšim občanom
traja že dve leti, izvajajo jo
s pomočjo Centra za socialno
delo, izkazala pa se je za
uspešno. Doslej je deset iskal-
cev zaposlitve starejšim poma-
galo pri različnih opravilih,
zanimanje pa narašča.
BRANE JERANKO
Komunalne takse po novem
V šentjurski občini so pred
dnevi povišali komunalne tak-
se in jih tako uskladili z rastjo
cen na drobno. Občinski odlok
namreč dopušča letno uskladi-
tev z indeksom rasti cen na
drobno, le-ta pa je v letu dni
višji za dobrih 25 odstotkov.
Uporaba glasbenih avtoma-
tov v lokalih stane odslej 2600
SIT na leto, za vsako stezo av-
tomatskega kegljišča bo treba
odšteti po 10 tisoč SIT, za dru-
ge igralne avtomate pa 8500
SIT. Za parkiranje vozila na
rezerviranem javnem mestu je
treba plačati po 400 SIT na
leto za vsak kvadratni meter,
za površino, na kateri stojijo
kiosk, stojnica ali točilnica, pa
90 SnVm2 dnevno. Isti znesek
velja tudi za vsak kvadratni
meter javne površine na pro-
stem v času različnih prire-
ditev.
Nove cene, ki jih je pretekli
teden sprejela občinska vlada,
veljajo od novega leta, opozar-
jajo pa, da so dejansko na isti
ravni kot preteklo leto.
BJ
DELO
v središču
dogajanj
Občinska vlada varčuje
Dokler v občini ne bo spre-
jet proračun za leto 1994, velja
začasno financiranje javne po-
rabe, ki je določeno s poseb-
nim odlokom.
Izvršni svet v Celju ga je
sprejel na zadnji seji, kar po-
meni, da se sme za javno pora-
bo v občini uporabiti toliko
sredstev, kolikor jih je bilo so-
razmerno porabljeno v istih
obdobjih proračuna za prete-
klo leto.
Ob tem pa je občinska vlada
sprejela še nekaj dodatnih
varčevalnih ukrepov, ki naj bi
veljali do novih volitev. Zak-
ljučili naj bi vse dosedanje po-
godbe o delu in avtorske po-
godbe, predloge za nove pa so
predlagatelji dolžni predložiti
v obravnavo koordinacijski
komisiji pri izvršnem svetu.
Službena potovanja, izobraže-
vanja in seminarje naj bi v pri-
hodnje obravnavala koordina-
cijska komisija, ki bo odobrila
tudi uporabo službenih vozil.
Po novem naj bi dodatke in
stimulacije izplačevali le, če to
odobri omenjena komisija.
Nekateri člani občinske vla-
de so imeli pripombe na pred-
lagane ukrepe, vendar jih je
večina podprla z obrazložitvi-
jo predsednika Jožeta Zimska,
da je treba narediti red.
TC
Kdo bo gradil?
V Šentjurju so pretekli te-
den imenovali petčlansko ko-
misijo za izvedbo javnega raz-
pisa za gradnjo nove osnovne
šole v mestnem predelu Hruše-
vec. Njen predsednik je Ladi-
slav Grdina, sicer predsednik
šentjurske vlade, v njej pa sta
še člana vlade Marija Ra taj in
Edi Peperko ter Janez Sitar iz
ljubljanskega Liz-inženiringa
in Marina Cankar iz Ministr-
stva za šolstvo in šport. Pri-
bližno polovico denarja za
gradnjo bo prispevala šentjur-
ska občina, pri tem pa ni vra-
čunana cena zemljišča ter ko-
munalna ureditev.
BJ
Dogovor o JE
Krško
LJUBLJANA, 26. janu.
arja (Večer) - Že v nasled-
njih dneh bo Hrvaška po.
ravnala za 14 milijonov
mark dolgov do nuklearke
Krško. To je na srečanju
s premierom dr. Janezom
Drnovškom povedal hrva-
ški predsednik vlade Niki-
ca Valentie in dodal, da bc
Hrvaška dolg verjetno pia.
čala z nafto. V naslednjih
dneh naj bi razrešili še ne-
kaj odprtih vprašanj, da bo
Drnovšek v Zagrebu 7. fe-
bruarja lahko podpisal pr-
ve sporazume.
Zasebni obisk
Žirinovslgega
LJUBLJANA, 26. janu-
arja (Večer) - Prvak libe-
ralno-demokratske stranke
Rusije Vladimir Žirinovslc
bo danes (četrtek) prispel
v Ljubljano na neuradni in
zasebni obisk. Z brniškegć
letališča bo odpotoval na
Bled, kjer namerava pri-
praviti novinarsko konfe-
renco, nato bo konec tedna
preživel na obali - do od-
hoda v Srbijo.
Piva letošnja seja
DZ
LJUBLJANA, 25. janu
arja (Delo) - Prvi delovni
dan zasedanja državnega
zbora v letošnjem letu se jf
končal brez končnih odie-
čitev. Na dnevni red so
uvrstili premierov predlog
za razrešitev ministra Jaz-
binška, ponovno pa so po-
lemično razpravljali o no-
veliranju ustavnega zako-
na, medtem ko so vsa pred-
lagana dopolnila k zakoni
o lokalni samoupravi po-
stala brezpredmetna z raz-
veljavitvijo 95. člena.
Sporno
upokojevanje
LJUBLJANA, 25. janu
arja (Delo) - Poslanci dr-
žavnega zbora niso podprl
predloga o sprememba!
zakona o visokem šolstvu
To pomeni, da ostaja ne-
spremenjena meja za upo-
kojitev profesorjev na viso-
kih šolah, ki bodo moral
v pokoj s 65. letom starosti
pa čeprav ugotavljajo, ài
mnogi do te starosti ne bo-
do dosegli polne pokojnin1
ske dobe.
Državne obveznice
za terjatve
LJUBLJANA, 25. jan»
arja (Delo) - Država je o<
podjetij, ki imajo terjal
do Iraka, Angole in Rusij'
z državnimi obveznicam
odkupila za približno 2
milijonov ekujev terjatev.
Glavni in odgovorni urednik
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ure¿
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agre*
Irena Baša, Tatjana Cvirn, J»
nja Intihar, Brane Jerank"
Edo Einspieler, Edi Masn^
Urška Selišnik, Ivana Staro«)
čič, Željko Zule. Tehnik
urednik: Franjo Bogadi. Obli
kovanje: Minja Bajagič. Tajfli
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešerno^
19, Celje. Telefon: (063) 29-431
fax 441-032.
Št. 4 - 27. januar 1994
3
V Mozirju izvolili oba predsednika
Od četrtka dalje je mozir-
ska občina ponovno skoraj
v popolni postavi, saj so po-
slanci izvolili predsednika
občinske skupščine in man-
datarja za sestavo izvršnega
sveta, »padel« je le podpred-
sednik skupščine.
Tako je novi predsednik
SO oziroma župan mozirske
občine postal Franc Miklavc,
za katerega je glasovalo 33
poslancev, za njegovega pro-
tikandidata Francija Rata
pa 13 poslancev. Novi pred-
sednik občinske vlade in
mandatar za njeno sestavo je
Jakob Presečnik, zanj se je
odločilo 45 poslancev, za
protikandidata Franca Bast-
ia pa 6 poslancev v mozirski
skupščini. Na četrtkovem
zasedanju so volili tudi pod-
predsednika skupščine, ven-
dar nihče od kandidatov, niti
Zdravka Hriberšek-Ladinek
niti Mirko Zamernik, ni do-
bil potrebnih 32 glasov.
Sicer je celotno zasedanje
skupščinskih poslancev «te-
klo kot namazano«, saj so se
na volitve že prej pripravili.
Predlog vseh kandidatov so
pripravili na koordinaciji
parlamentarnih strank, ven-
dar dogovor ni nikogar ob-
vezoval.
Poleg novega vodstva so
poslanci, na predlog strank
v sodelovanju s skupščin-
skim predsedstvom, potrdili
osnutek sprememb in dopol-
nitev statuta občine Mozirje.
Tako bo poslej za sprejema-
nje sklepov v skupščini za-
dostovala večina navzočih
poslancev, ne več večina
vseh poslancev. Poleg tega so
določili spodnjo mejo števila
članov izvršnega sveta, v no-
vem IS bo tako od 6 do 9 čla-
nov. V statut bodo tudi zapi-
sali, da pri delu predsedstva
sodelujejo predstavniki poli-
tičnih strank, zastopanih
v družbeno-političnem zbo-
ru. Zadnja sprememba v sta-
tutu se nanaša na komisijo
za volitve in imenovanja,
v kateri poslej sekretarka
skupščine ne bo več avtoma-
tično članica. Osnutek spre-
memb statuta bo 7 dni v jav-
ni razpravi, nato pa bodo na
osnovi pripomb poslanci še
enkrat razpravljali o predlo-
gu sprememb.
O zgoraj omenjeni komisiji
so poslanci v četrtek sprego-
vorili še enkrat, saj so name-
sto dosedanjega predsednika
Jakoba Presečnika za pred-
sednika imenovali Rajka
Pintarja, za novega člana pa
Stanka Zagožna.
URŠKA SELIŠNIK
Franc Miklavc, predsednik
SO Mozirje ob imenovanju:
»Čaka nas veliko dela, pred-
vsem pa apeliram na poslan-
ce, da bi se na skupščinskih
zasedanjih zbirali v čim več-
jem številu. Najprej bo seve-
da treba imenovati nov iz-
vršni svet in potrditi pro-
gram dela. Nato se bomo lo-
tili proračuna in celotne ko-
munalne dejavnosti, seveda
v luči nove lokalne samou-
prave. Poleg tega bomo spre-
govorili o aktivnosti za po-
moč, ki jo pričakujejo v ne-
katerih podjetjih v občini,
posebej pa se bomo lotili tu-
di področja kmetijstva. Pri
svojem delu bom poskušal
bistvene naloge usklajevati
s strankarskimi prvaki, ni-
kakor pa ne bom zapiral
ustvarjalnega dialoga. Vse-
kakor pa v tej skupščini ne
bom dovolil podtikanj in in-
sinuacij. Posebej pomembno
pa se mi zdi povrniti ugled
tej skupščini, zato že sedaj
napovedujem, da me lahko
poslanci pričakujejo na
obisk. Verjamem, da bomo
na ta način najlažje povrnili
zaupanje in ugled, veseli pa
me, da ne bomo tako klavrno
končali, kot so nekateri mi-
slili.«
Jakob Presečnik, mandatar
za sestavo izvršnega sveta:
»Kandidaturo za predsedni-
ka sem sprejel, ker so to
predlagali predstavniki ve-
čine strank in tudi precej
drugih ljudi. Poleg tega me-
nim, da je treba delo po iz-
glasovani nezaupnici dose-
danjemu predsedniku IS Bo-
žiču intenzivirati, da ne bi
zamujali pri mnogih perečih
problemih, kot so delovanje
lokalne samouprave, aktiv-
nosti pri izgradnji infra-
strukture, vključevanje v re-
publiške razvojne programe,
pripravi pogojev za oživitev
podjetništva in prostorskih
pogojev za razvojne možno-
sti posameznih krajev. Na-
dalje menim, da je treba ure-
diti razmere v Komunali ter
urediti in umiriti razmere
v zdravstvenih zavodih, po-
trebno bo sodelovanje pri
problemih firm in podjetni-
kov ter delu upravnih orga-
nov za prehod na posamezna
ministrstva. Menim, da bo-
mo te in še druge naloge ob
dobri zasedbi izvršnega sve-
ta ter ob konsktruktivnem
sodelovanju z občinsko
skupščino, njenim vodstvom
ter republiškimi inštitucija-
mi uspešno izvršili.
Namesto ZQS skupnost zavodov
Za direktorja zahtevajo le višjo izobrazbo
Namesto nekdanjih Združe-
nih osnovnih šol naj bi v Celju
zaživela Skupnost zavodov
vzgoje in izobraževanja. Izvrš-
ni svet je namreč soglašal
s sklepom o njeni ustanovitvi
in ga poslal v obravnavo
skupščini.
Od nekdanjih Združenih os-
novnih šol so ostali samo raču-
novodski delavci, ki bi bili po
novem združeni v skupnosti
zavodov. Če bi vsaka šola sa-
ma opravljala finančno - raču-
novodska dela, bi bilo to draž-
je, zahtevalo bi več zaposlenih
in več opreme. Zato s preno-
som teh funkcij na skupnost
šole v celjski občini pričakuje-
jo kakovostno finančno poslo-
vanje, racionalizacijo dela ter
boljše sodelovanje z ministr-
stvom in občinskim sekretari-
atom za družbene dejavnosti.
V razpravi je član izvršnega
sveta Peter Vrisk menih, da je
določilo o 10. letih delovnih
izkušenj in zahtevani višji izo-
brazbi za bodočega direktorja
skupnosti neustrezno. Name-
sto tega naj bi zadoščalo tudi
pet let delovnih izkušenj, kan-
didat pa bi moral imeti visoko
izobrazbo. Drugi člani občin-
ske vlade so podprli samo prvi
del njegovega predloga, med-
tem ko so za drugi del trdili,
da v šolstvo ne bo mogoče do-
biti človeka z visoko izobraz-
bo. In to kljub temu, da je bilo
konec leta na Zavodu za zapo-
slovanje prijavljenih 125 brez-
poselnih z visoko izobrazbo.
TC
Misija za tobak v Celju
Misija Svetovne zdravstvene organizacije za tobak je
včeraj obiskala Celje, kjer se je seznanila z regijskimi
prizadevanji za odvajanje od kajenja in vzgojo nekadil-
skih generacij. Na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju
je Viktorija Rehar, nacionalna koordinatorica Svetovne
zdravstvene organizacije za tobak, predstavila regijske
aktivnosti za Slovenijo brez kajenja. Misija pa je nato
obiskala Srednjo tehniško šolo, Ш. osnovno šolo in vrtec
Tončke Čečeve na Mariborski cesti, kjer so jim predstavili
vzgojo nekadilskih generacij. Popoldne je mednarodno
misijo sprejel še celjski župan Anton Roječ.
TC
Delovno na gradbiščih
Na gradbišču šoštanjske termoelektrarne je sila delovno in
živahno, saj gradijo čistilne naprave na IV. bloku. Delavci
velenjskega Vegrada gradijo komandno ploščo ter opravljajo
"ruga dela, monterji in varilci iz mariborske Hidromontaze pa
štiri izplakovalnike, kar je silno natančno in zahtevno
tud° Vsa dela °PravlJai° v predvidenih rokih, »strežejo« pa jim
01 ugodne vremenske razmere.	„^nérv
LOJZE OJSTERSEK
I BOSANSKE VOJNE VIHRE
Prekletstvo državljanske vojne
Spektakulären podpis in
prisrčno rokovanje Miloševiča
in Tud j mana v Ženevi se v hr-
vaškem informativnem pro-
storu opisuje kot velika zmaga
hrvaške diplomacije. Glede
podpisanega sporazuma je bi-
lo slišati precej pogumnih tr-
ditev, da je to pravzaprav
priznavanje Hrvaške v avno-
jevskih mejah. Nasprotno pa
so beograjski mediji prinašali
izjave Slobodana Miloševiča
in jugoslovanskega ministra
za zunanje zadeve Vladislava
Jovanoviča, iz katerih je raz-
vidno, da ni govora o kakšnem
priznanju. Torej se Srbija ni
odrekla okupiranega hrvaške-
ga ozemlja, zato je Tudjmano-
vo zmagoslavje več kot neo-
pravičeno. Najbrž je edini na-
men dvigovanje omaj anega
političnega ugleda v državi, ki
ji suvereno vlada.
Srbsko-hrvaški sporazum je
bil presenečenje, saj je prišel
v trenutku, ko naj bi na sreča-
nju govorili o reševanju bo-
sanske krize, ne pa o srbsko-
hrvaškem spor. Kar se tiče bo-
sanskega vozla, ni nikakršne-
ga napredka, razen mogoče
Miloševičevega in Tudjmano-
vega dogovora, da s skupnimi
močmi prepričata Izetbegovi-
ča, naj pristane na delitev BiH
in na drobtinice, ki mu jih po-
nujajo. Roko na srce, tesnejše
sodelovanje srbskih in hrva-
ških sil v BiH traja že več me-
secev in to na večih bosanskih
frontah. Zanimivost te vojne je
sicer tako ali tako sklepanje
lokalnih zavezništev. Na pri-
mer, v Maglaju ali v Zepču se
srbske in hrvaške sile skupaj
vojskujejo proti Muslimanom,
samo nekoliko deset kilome-
trov naprej Srbi brez milosti
udarjajo po Hrvatih. Nedaleč
od tod se Hrvati in Muslimani
krčevito borijo proti Srbom...
Če k temu dodamo še trditev,
da Muslimani z arabskimi
»petrodolarji« od Srbov kupu-
jejo orožje, je farsa zares po-
polna ! Slikovito rečeno, je sta-
nje sledeče: prvi ogrožajo dru-
ge, drugi so ogroženi od prvih,
prvi in druge ogrožajo tretji, ki
jih spet ogrožajo prvi in drugi.
Prihodnje generacije zgodovi-
narjev in vojnih analitikov bo-
do uživale med preučevanje te
najbolj zakomplicirane vojne,
kar si jih je moč zamisliti.
Alija Izetbegovic je sicer po-
skušal igrati mirnost, ko je iz-
vedel za podpis papirja o sode-
lovanju med Srbi in Hrvati.
Toda jasno je, da lahko takšen
razvoj dogodkov na vojaškem
področju resno ogrozi bosan-
sko vojsko. Izetbegovic ne pri-
staja na poniževalen mir in
vztraja pri vračilu okupiranih
območij. Eden od resnih vzro-
kov, zakaj Srbija ne želi vrniti
tega ozemlja je, da bo ravno
tod šla proga, ki bo povezovala
Beograd in Srbsko krajino.
Nove evropske grožnje
z zračnimi napadi je Karadžič
sprejel s posmehom. Pravza-
prav enako kot vse dosedanje
grožnje. Popolnoma se namreč
zaveda nemoči evropske poli-
tike, in tako lahko vodja bo-
sanskih Srbov igra na vse ali
nič. Vse namreč kaže, da se
srbska vojska pripravlja na
spomladansko ofenzivo, s ka-
tero bi najprej popolnoma po-
razili Muslimane, nato pa jih
prisilili k podpisu papirja, kot
ga ponuja Karadžič. Seveda je
veliko vprašanje, če lahko ka-
terakoli stran v bosanski vojni
doseže takšne vojaške uspehe,
ki bi bili predpogoj za popolno
predajo nasprotne strani.
V slučaju spomladanske
ofenzive bodo za nekaj mese-
cev oživela bojišča v Bosni, ki
trenutno bolj ali manj miruje-
jo. Ne moremo izključiti niti
'popolnega srbskega napada na
Sarajevo, ki ga Karadžič celo
napoveduje: »Sarajevo, staro
srbsko mesto, bo tudi glavno
mesto srbske republike!«.
V Združenih narodih vse bolj
govorijo o umiku svojih čet
ravno v spomladanskem času.
Če odidejo ZN, ne bo več no-
bene priče bosanskih zločinov.
Napovedani boji ne bodo le
težji od vseh dosedanjih, tem-
več tudi mnogo bolj uničujoči.
Pred nekaj dnevi je v Sara-
jevu srbska granata med san-
kanjem ubila šest otrok. Med
ubitimi sta bila brat in sestra.
Kdo lahko njunemu očetu do-
pove, da je treba končati to
vojno? Število teh, ki hrepeni-
jo po maščevanju, je vse večje,
to pa je ravno največje pre-
kletstvo bosanske vojne. Ali
bolje rečeno, vsake državljan-
ske vojne nasploh.
Piše: Slaven Bosnie
BiH v središču
pozornosti
SARAJEVO, 24. januarja
(Delo) - V Sarajevu je sicer
zaenkrat mirno, nadaljuje-
jo pa se spopadi na ostalih
bojiščih, predvsem v Ma-
glaju in na območju Brčke-
ga. V Sarajevo je pripoto-
val tudi britanski general
Michael Rose, ki je prevzel
poveljstvo nad mirovnimi
silami v BiH. Povedal je, da
je poveljevanje zanj velik
izziv, ki ga je z veseljem
sprejel. Hkrati je ameriški
državni sekretar Christop-
her potrdil obljubo o zrač-
nih napadih na cilje v Bos-
ni, če bi to zahteval vojaški
vrh Unproforja.
Super dinar kot
marka
BEOGRAD, 24. januarja
(Delo) — Izvod Borbe stane
ali 40 par ali 5,2 milijona
starih dinarjev. Cene v pa-
rah so znak, da se je začelo
uresničevanje programa za
odpravo hiperinflacije,
v katerem bo imel glavno
vlogo novi super dinar. Ta
dinar naj bi bil konvertibi-
len, razmerje med novim
denarjem in nemško marko
pa je ena proti ena. Za 30
novih dinarjev, kolikor
znaša povprečna pokojni-
na, lahko kupijo največ dva
kilograma mesa slabše ka-
kovosti.
Papež moli za mir
in mrtve otroke
RIM, SARAJEVO, 23. ja-
nuarja (Delo) - Papež je
molil za Bosno. V baziliki
sv. Petra je bila slovesna
maša, namenjena enotnosti
kristjanov in solidarnosti
z BiH. Včeraj pa je bil v Va-
tikanu in številnih farah
v Italiji solidarnosten post,
ki so ga spremljale razne
prireditve. Medtem je
predsednik BiH Alija Izet-
begovic na konferenci
v Kuala Lumpurju pozval
svetovno javnost, naj okre-
pi pritisk na OZN in konča
srbski zločin nad Bosno.
V vojni je bilo samo v Sara-
jevu ubitih skoraj 10 tisoč
ljudi, med njimi 1550
otrok. Tudi v Mostarju je
vojna zahtevala tri otroška
življenja.
Arafat
z Mubarakom
o miru
KAKO, 23. januarja
(Delo) - Voditelj PLO Jaser
Arafat se bo z egiptovskim
predsednikom Hosnijem
Mubarakom pogovarjal
o možnostih za pospešitev
bližnjevzhodnega mirovne-
ga procesa. Ze pred tem se
je Arafat z izraelskim
predsednikom Simonom
Peresom in ameriškim dr-
žavnim sekretarjem Chri-
stophe^ em pogovarjal
v Oslu, vendar je povedal,
da pogovori niso bili
uspešni.
Amerika brez
obrambnega
ministra
AUSTIN, 19. januarja
(Dnevnik) - Upokojeni 62-
letni ameriški admiral
Bobby Ray Inman je sporo-
čil, da ne bo sprejel ponuje-
nega položaja obrambnega
ministra. Admiral se je ta-
ko odločil potem, ko so ga
začeli v nekaterih časopi-
sih nenačelno napadati.
Št. 4 - 27. januar 1994
Za prihodnjih 150 let
Jubilej celjske Zlatarne - Marca bo vodstvo podjetja prevzel dr. Brane Semolič
Celjska Zlatarna slavi le-
tos visok jubilej - 150-letnico
svojega delovanja. Kakšni so
načrti, da bo Zlatarna z vse-
mi svojimi podjetji uspešno
delovala tudi prihodnjih 150
let, kot je malce za šalo dejal
predsednik poslovnega sveta
Stane Seničar, so podrobne-
je pojasnili na tiskovni kon-
ferenci v minulem tednu. To-
krat je v pogovoru z novinar-
ji prvič sodeloval tudi novi
direktor Mednarodnega po-
djetja Zlatarna Celje dr-
. Brane Semolič.
Po Seničarjevem mnenju
bo letošnje leto za Zlatarno
izjemno pomembno. Kolek-
tiv čakajo nujne in hitre
spremembe, če se hočejo še
naprej obdržati v svetovnem
vrhu, hitreje bo treba reagi-
rati na izzive okolja. Dose-
danjo produkcijsko logiko
bo, kot je povedal Seničar,
nadomestila tržno-razvojna
logika, največ pozornosti pa
bodo namenili obvladovanju
tekočega poslovanja ter raz-
vojni strategiji.
Bistvene novosti, ki jih le-
tos načrtujejo v tem podjet-
ju, so teamsko delo, namesto
2500 različnih izdelkov naj
bi v Zlatarni odslej izdelova-
li največ 500 izdelkov, od ka-
terih bi večino vsako leto za-
menjali z novimi. Vodstvo
meni, da bodo s tem zmanj-
šali stroške in dosegli večji
prodor na tržiščih. Posamez-
na tržišča so v Zlatarni že
vzeli pod drobnogled in jih
selekcionirali. Najpomemb-
nejši tuji poslovni partnerji
tudi v prihodnje ostajajo Ja-
ponci. Posli z njimi so bili
lani vredni tri milijone in pol
mark, letos so se dogovorili
za 5 milijonov in pol. Kljub
težavam zaradi velikih priti-
skov na višino cen Celjani
ostajajo na ameriškem tržiš-
ču. Lani so s posli na drugi
strani velike luže realizirali
1,7 milijona mark, letos na-
črtujejo 4,5 milijona mark.
Naslednja pomembna part-
nerja ostajata Nemčija, kjer
so lani realizirali 1,1 milijon,
letos načrtujejo 3 milijone
mark, ter Hrvaška, kjer na-
meravajo vrednost poslov
z 1,5 milijona mark povišati
na 2,5 milijona. Poleg teh
osrednjih tržišč načrtujejo še
prodajo v Avstrijo, Italijo,
Švedsko, Madžarsko, Slova-
ško, Češko in Saudsko Ara-
bijo. Skupno naj bi na teh
tržiščih iztržili 5 milijonov
mark.
Ključno pa ostaja sloven-
sko tržišče, meni vodstvo
Zlatarne, in kljub željam po
večji prodaji na tuje ga ne
nameravajo zanemarjati. Na
domačem, slovenskem tržiš-
ču so lani v Zlatarni iztržili
14 milijonov nertiških mark.
Po besedah Staneta Seni-
čar j a se bodo letos v Zlatarni
ukvarjali še s finančno sta-
bilnostjo podjetja. Zaradi
potrebnih zalog mora imeti
firma na voljo dovolj kapita-
la, vire za financiranje pa
nameravajo zaradi visokih
cen doma zagotavljati pred-
vsem v tujini. Poleg tega se
nameravajo lotiti nekaterih
potrebnih naložb, predvsem
v tehnologijo, razvoj in kva-
liteto ter ekologijo.
IRENA BAŠA
Doc. dr. Brane Semolič je Celjan, mesto direktorja Mednarod-
nega podjetja Zlatarna bo uradno prevzel 8. marca. Je doktor
ekonomskih znanosti s področja informatike in organizacije,
med drugim je izvoljen za docenta na Ekonomsko-poslovni
fakulteti Maribor. Nazadnje je bil zaposlen na Ministrstvu za
znanost in tehnologijo kot svetovalec vlade, kot strokovni dela-
vec, raziskovalec in svetovalec si je nabiral izkušnje v Emu,
RCC, Cinkarni in Gorenju. Obenem je član svetovnega združe-
nja International Project Management Association s sedežem
v Zuerichu, član evropske mreže za kreativnost in inovacije,
doslej je sodeloval na kongresih doma in v tujini, sodeluje pri
številnih slovenskih projektih, je tudi predsednik celjskega dru-
štva ekonomistov.
Kako se bodo v Zlatarni loti-
li lastninjenja, bo znano
v kratkem. Program so
Agenciji predali v ponede-
ljek in kakšnih posebnih za-
pletov pri sprejemu ne priča-
kujejo. Pri pripravah last-
ninskega preoblikovanja so
morali v Zlatarni razrešiti
tudi problem denacionaliza-
cije. Zahtevo sta vložila dva
upravičenca, Celjan Štande-
ker in družina Knez. Prvemu
upravičencu so njegov delež
izplačali v srebrnini in tolar-
jih, družini Knez pa so 60
odstotkov izplačali v tolar-»,
jih, 40 odstotkov pa v delni-
cah. V obeh primerih, pravi-
jo v Zlatarni, pa ne gre za
zelo visoke zneske.
Poleg Zlatarne sestavlja celo-
ten sistem še šest podjetij, in
sicer Aurodent, Tovarna ur in
merilnih instrumentov, Čemet
v Nemčiji, Zlatarna Intergold
Madžarska, Zlatarna Celje
Zagreb ter Zlatarna Celje
Skopje. Zelo uspešno so lan-
sko leto poslovali v Auroden-
tu, kjer je zaposlenih 30 ljudi,
prav tako v Tovarni ur, kjer je
zaposlenih 8 ljudi. V obeh po-
djetjih letos načrtujejo prodor
na tuja tržišča in povečan ob-
seg proizvodnje.
po čem so devize?
Tečaji deviznih valut na dan 26. 1. 1994
Novosti
v rudniku
V	velenjskem rudniku se že
več let ukvarjajo z vračanjem
produktov izgorevanja iz šo-
štanjske termoelektrarne
v jamske prostore. Pri tem je
vodilo koristna uporaba teh
snovi v tehnološkem procesu
pridobivanja premoga. Tako
v rudniku pripravljajo razvoj-
ni projekt B 5/b, s katerim bo-
do posodobili proces odkopa-
vanja premoga na območjih,
kjer odkopavanje še ni popol-
noma varno, predvsem pod vo-
donosnimi peski in tankimi
izolacijskimi plastmi gline.
US
Samumetal
v Pordenonu
V	italijanskem Pordenonu
v deželi Furlanija - Julijska
krajina bodo od 9. do 13. fe-
bruarja organizirali sejem
z naslovom Samumetal, to je
sejem strojev za kovinsko in-
dustrijo in obrt.
Sejem je specializiran, na-
menjen predvsem malim in
srednjim podjetnikom. Orga-
nizatorji predvidevajo, da bo
tokrat razstavilo svoje stroje
približno 500 izdelovalcev. Na
voljo bo 25 tisoč kvadratnih
metrov razstavnih prostorov
v osmih paviljonih, prvič bodo
letos na tem sejmu razstavljali
tudi rabljene stroje. Med no-
vosti sodi tudi borza, na kateri
bodo italijanski podjetniki
- izvozniki izvedeli vse po-
drobnosti o novih možnostih
za financiranje njihovega iz-
voza ter sklepanje novih po-
slov preko meja. Na tej borzi
lahko sodelujejo tudi podjetja
iz tujine. V Sloveniji so za to
pooblastili Gospodarsko zbor-
nico, kjer so podjetnikom na
voljo podrobnejše informacije.
IB
[novo na borzi
Pester teden
Piše Zdenko Podlesnik
Pretekli teden je bil pa zelo
pester, kar zadeva borznih do-
gajanj. Dvajsetega januarja so
zapadli dvojčki Banke Slove-
nija, kar je imelo za posledico
večjo likvidnost. Večina last-
nikov se je odločila réinvesti-
rai sproščena sredstva nazaj
v vrednostne papirje. Normal-
na posledica, na trgu vred-
nostnih papirjev smo lahko
opazili povečano povpraševa-
nje ves prejšnji teden. To je
povzročilo dvig cen, ki so v če-
trtek in petek bile nekako na
višku letošnje leto. Zaradi pre-
cej slabe ponudbe obveznic in
njihovega vedno manjšega do-
nosa se je popraševanje usme-
rilo predvsem v delnice. Naj-
večje zanimanje je bilo za del-
nice družbe DADAS in Nika.
Prva je celo presegla ceno
220.000 druga pa 95.000 SIT
za delnico. Preidimo k po-
drobnostim.
Žal je trgovanje bilo ustav-
ljeno kar s štirimi vrednostni-
mi papirji: Občino Zagorje,
(OZG). Rogaško ena (RGSI) in
delnicama Hipotekarne banke
Brežice (HBBP, HBBR). Z ob-
veznico Občine Zagorje smo
včeraj ponovno trgovali, saj je
bilo objavljeno ustrezno obve-
stilo v skladu kot ga zahteva
uredba Ministrstva za finance
RS. ZHT Rogaška Slatina je
imela tiskovno konferenco,
kjer je predstavila svoje vedno
boljše rezultate, žal pa še ni
poslala ustreznega obvestila
na Borzo, kar bi ponovno
sprostilo trgovanje s to obvez-
nico. Po njihovih zagotovilih
so to storili danes.
Večje težave so v primeru
Hipotekarne banke Brežice,
kjer je vmes posegla Banka
Slovenije. Iz sredstev javnega
obveščanja smo izvedeli, da
gre za več nejasnosti. Med
drugim so nejasni lastninski
odnosi kjer je na nek način
vključena tudi družba Nika.
Rezultat je takšen, da z delni-
cami HBBP in HBBR še nekaj
časa ne bomo trgovali. Delnice
družbe Nika pa so v ponede-
ljek padle za skoraj deset od-
stotkov. To je bil nedvomno
dokaz, da slovenski investitor-
ji berejo časopise in da njihova
vsebina zelo vpliva na njihove
odločitve. Morda še več, neka-
teri borzni posredniki, ki ima-
jo slabše izkušnje z delnicami
so se odločili prodajati, če, tu-
di z minimalnimi zaslužki ali
celo brez.
Trgovanje je popestrila še
odločitev družbe DADAS, ki
je imela za posledico ponedelj-
kov padec cene za deset od-
stotkov. Trend padanja cen se
je v ponedeljek tako prenesel
na večino drugih vrednostnih
papirjev. V takšnem vzdušju
smo nestrpno pričakovali vče-
rajšnji borzni sestanek, kjer
nas je presenetila Borza z no-
vimi tehničnimi rešitvami. Te
novosti so pomenile predvsem
velike težave za trgovanje
borznih posrednikov, ki smo
na svetlobni plošči videli vse
druge podatke le tistih ne, ki
smo jih vajeni in so nam v veli-
ko pomoč pri trgovanju. Po
nekajkratnih prekinitvah se je
končalo tako, da smo prešli na
star sistem. Del teh novosti ste
lahko opazili v novem izgledu
tečajnice. Te težave so nekako
odtehtali novi trendi, ki so po-
nedeljkove cene ponovno obr-
nile navzgor. Tako da bi lahko
rekel, da se kolo sreče, ki se je
skoraj ustavilo spet vrti. Veči-
na cen je višjih in obseg trgo-
vanja je na povprečni ravni.
Na področju trgovanja s ple-
menitimi kovinami je trgova-
nje manj intenzivno. Včeraj je
bilo prometa vsega dober kilo-
gram zlata. Cena za gram či-
stega zlata se je vrtela okoli
1780,00 SIT. Vzroke lahko
najdemo med neuravnoteženo
ponudbo in povpraševanjem.
Ponudniki pričakujejo visoko
ceno zlata na osnovi vedno
dražjega dolarja, povpraševal-
ci pa na osnovi majhnega pad-
ca cen na svetovnih trgih pri-
čakujejo znatnejše nižje cene.
Svetovna cena za unčo čistega
zlata je bila včeraj 380,50 USD.
Invalidsko podjetje
v Slovenskih
Konjicah
V	Sloveniji je trenutno
registriranih 59 invalid-
skih podjetij. V Slovenskih
Konjicah je ideja o ustano-
vitvi invalidskega podjetja
stara že približno 20 let,
uresničili pa naj bi jo v le-
tošnjem letu. Postopek za
ustanovitev invalidskega
podjetja vodita Franc
Vrečko ter Ivan Pavlic.
Svoje prostore bo podjetje
imelo v Kostroju, trenutno
razpolagajo s 120 kvadrat-
nimi metri proizvodnih in
20 kvadratnimi metri
upravnih	prostorov,
v končni fazi pa bodo pro-
grame še razširili, imeli pa
bodo od 300 do 500 kva-
dratnih metrov površin.
Podjetje se bo imenovalo
IPKO d. o. o. in bo začelo
obratovati predvidoma
marca. Na začetku bo za-
poslovalo 10 delavcev,
s postopnim razvijanjem
novih programov pa naj bi
Invalidsko podjetje Konji-
ce zaposlilo 50 do 60 ljudi.
Po sedanjih ocenah je v ob-
čini Slovenske Konjice pri-
bližno 200 invalidov, pri
njihovem zaposlovanju pa
bodo ustanovitelji sodelo-
vali s celjskim centrom za
rehabilitacijo. Kapital je
trenutno mešan, v podjetje
pa bodo vlagala tudi tista
podjetja, ki bodo v IPKO
zaposlila kakšnega svojega
invalida. '
Keramika marca
v najem?
V	libojski Keramiki se za
najem tovarne v tem času
dogovarjajo s tremi intere-
senti. V najem namerava
stečajno vodstvo, če bodo
pogovori uspešni, oddati
celotno proizvodnjo, razen
nekaj manjših skladiščnih
prostorov. Najem Kerami-
ke naj bi bil sklenjen vsaj
za eno leto, najemnik naj bi
imel tudi predkupno pravi-
co. Po oceni stečajnega
vodstva bi bilo najbolj
ugodno, če bi tovarna šla
v najem že marca. V tem
mesecu bo na sodišču pred-
vidoma tudi drugi narok za
to podjetje v stečajnem po-
stopku.
Manjša izguba
Konusa
Zaključni račun za lan-
sko leto bo v konjiškem
Konusu še vedno pokazal
izgubo, vendar bo ta izgu-
ba znašala le približno 35
odstotkov izgube v letu
1992. Precejšen del izgube
gre na račun tečajnih ra-
zlik pri dolgu, ki ga ima
Konus do republiškega
sklada za razvoj. Direktor
holdinga Konus Feliks
Lorbeg je pred kratkim
vložil prošnjo za razrešitev,
vendar je upravni odbor
zaenkrat še ni obravnaval
Sodelovanje
z Argentino in
Čilom
Od 17. do 23. aprila bo
World Trade center Ljub-
ljana organiziral obisk po-
slovne delegacije v Argen-
tini in Čilu. K sodelovanju
vabijo vse zainteresiran«
podjetnike, ki želijo nave-
zati tesnejše gospodarski
stike z obema deželama
Gospodarstvenikom z na-
šega območja so podrob-
nejše informacije na volj0
v območni gospodarski
zbornici Celje.	C
Št. 4 - 27. januar 1994
5
Tek na dolge, ne na kratke proge
Se obzorja štorskim livarjem vendarle jasnijo?
Prvega februarja bo štorsko zaseb-
no podjetje Vezir uradno prevzelo
v najem štorsko livarno. Direktor po-
djetja, Celjan Herbert Goriup, je do-
kaj prepričljiv, ko pripoveduje, kako
se nameravajo lotiti posla. Navaja ar-
gumente in človek dobi občutek, da
tokrat ljudje v Štorah ne bodo izigra-
ni. Tudi ko smo povprašali za mnenje
nekatere ljudi v Storah, ni bilo slišati
niti negativnih ocen o Vezirju niti niti
o novem direktorju. Za začetek vseka-
kor spodbudno.
Solastnik in direktor
Kako se je sploh rodila ideja o tem,
da zasebno podjetje Vezir vzame v na-
jem štorsko livarno, vi pa prevzamete
mesto direktorja?
Podjetje Vezir obstaja že nekaj ča-
sa, lastnika sta bila na začetku Irena
Cvetko in Aleksander Sivka. Sam sem
s tem podjetjem navezal stike še v ča-
su, ko sem bil zaposlen v Kovinotehni.
Približno dve leti sem sodeloval tudi
z livarno, tako da sem dobro poznal
razmere v tej štorski družbi. Lani je
država v bistvu dala roke stran od
tega sistema, takrat sem nameraval
ustanoviti svoje podjetje, za kar pa ni
bilo dovolj časa. Zato smo se z lastni-
koma Vezirja dogovorili, da se prene-
se name polovični delež Vezirja, s či-
mer sem postal polovični lastnik po-
djetja, lastnica druge polovice je še
vedno Irena Cvetko. Obenem smo se
dogovorili, da prevzamem krmilo ozi-
roma da postanem direktor podjetja.
Razvojni center Inženiringi, kjer sem
bi doslej zaposlen, ni imel pripomb,
podprli so me, čeprav niso natančno
vedeli, kakšen projekt pripravljamo.
Potem smo se lotili dela in pridobili
vse potrebne papirje za najem livarne.
S čim se sicer ukvarja podjetje Ve-
zir, za kakšno dejavnost je registri-
rano?
Podobno kot mnoge družbe z ome-
jeno odgovornostjo je tudi Vezir regi-
striran za številne dejavnosti, ki jih
zakonodaja dopušča. V času, "ko ta
mala podjetja niso natančno vedela,
kam se bodo usmerila, so se pač regi-
strirala praktično za vse. Sedež po-
djetja je v Štorah, prostore smo imeli
v Razvojnem centru, kakšnega velike-
ga poslovanja pa ni bilo. Potem je bil
v medijih razpis za najem livarne in
menili smo, da je to prava priložnost.
Pravite, da se Vezir s kakšnimi več-
jimi posli ni ukvarjal - imate dovolj
izkušenj, da prevzamete tako velik
projekt, kot je sanacija livarne?
Sam sem po izobrazbi strojni inže-
nir. Sedem let sem poučeval v Štorah,
potem sem bil zaposlen v Kovinoteh-
ni. Tam sem se dodobra naučil velikih
komercialnih poslov, ukvarjali smo se
z velikimi projekti za investicijsko
opremo, vrednimi nekaj milijonov
mark, tako da imam kar precej izku-
šenj.
Prvega februarja bo uradno začela
veljati pogodba o najemu livarne. Ka-
ko se boste lotili dela?
Najemna pogodba je bila podpisana
v prvih dneh januarja, in sicer za eno
leto. Jasno mi je bilo, da je treba pri-
dobiti partnerje na slovenskem tržiš-
ču, da nas bodo moralno in materialno
podprli. V tej branži sem toliko časa,
da slovenski komercialni svet dovolj
dobro poznam, navezali smo stike
z raznimi podjetji. Kot sem dejal, me
je že na začetku moralno podprl Raz-
vojni center Inženiringi, veliko pod-
poro pa smo dobili v Dinosu. To je
glavni dobavitelj surovin za livarno.
Ce teh dveh podpor ne bi imel, potem
se posla sploh ne bi letil. Poznam to-
varno, zato se mi je preprosto zdelo
neumno, da bi glede na program, ki ga
izdeluje, in glede na zanimanje ku-
pcev vse skupaj propadlo. Meni oseb-
no ali pa vsakemu podjetniku je po-
memben izračun. Ne pozitivna ničla,
temveč tisto, kar je nad njo. In če se
kalkulacije izidejo, potem je treba
stvari izpeljati. Ko smo s pomočjo
fantov tukaj to ugotovili, smo rekli, da
bi bil največji kriminal, če bi stvari
spustili iz rok.
Vam izračuni torej potrjujejo, da je
vsa kriza v livarni v bistvu posledica
politike in da stvari sploh niso tako
črne?
Razmere še zdaleč niso črne, sicer se
dela sploh ne bi lotih. Če je krizo
povzročila politika ali ne, v to se ne
želim spuščati.	^
Prodana polovica
proizvodnje
Pustiva preteklost - kaj boste vi sto-
rili v livarni, kaj se danes v njej dogaja
in kaj bo z delavci?
Z delavci smo se že pogovarjali in
jim povedali, kakšne bodo usmeritve.
Livarno poženemo prvega februarja.
Povedali smo jim, da je pogodba pod-
pisana za eno leto, predvidoma za dol-
žino stečaja, in da ima podjetje Vezir
predkupno pravico.
Koliko ljudi boste zaposlili?
Zaposlovali bomo optimalno število
ljudi, to pomeni toliko, kolikor jih bo-
mo potrebovali za proizvodnjo, ki jo
predvidevamo. Ta proizvodnja bo ci-
klusna. Če je livarna stala 5 mesecev,
ne morem zagotoviti, da bo proizvod-
nja že prvi mesec maksimalna. Pred-
videvam, da bomo v konicah zaposlili
praktično vse ljudi. Seveda za določen
čas. Če smo mi dobili livarno v najem
do konca stečaja, potem ne moremo
skleniti zaposlitve za nedoločen čas,
kar smo ljudem jasno povedali. De-
lavci so nas, brez pretiravanja, spreje-
li odprtih rok. Vsi, ki smo jih poklicali
na pogovor, pribhžno 230, so priprav-
ljeni priti na delo. Ljudem sem jasno
povedal, da nisem prišel sem zato, da
bi čim več pokasiral in odšel. Hočem
ustvariti skupino ljudi, ki bo pod nor-
malnimi pogoji vestno delala v tej to-
varni. Edino tako bomo vsi skupaj
imeli nekaj od tega dela.
Imate pripravljene načrte, kaj boste
proizvajali, kolikšne bodo količine in
kako se dogovarjate z bivšimi part-
nerji livarne?
Ko smo podpisali pogodbo o naje-
mu, smo obvestih vse kupce, da je
livarna prešla v zasebne roke, pred-
stavili smo jim načrte, skratka, ravna-
li smo tako, kot je običajno v poslov-
nem svetu. Od prejšnjih 7 tisoč ton
letne proizvodnje smo jo polovico že
spravili pod streho, polovica proiz-
vodnje je torej prodane. Vsi kupci so
se vrnili, ni dneva, da ne bi imeli po-
govorov oziroma da ne bi pripravili
pogodbe o prodaji izdelkov. Štorska
livarna je številka ena v Sloveniji in
ena boljših v Evropi, držah se bomo
dosedanjega programa. Kvaliteta je
zagotovljena, avtomatsko linijo ima-
mo, atesti so pridobljeni, tako da res-
nično ni težav. Delali bomo preko po-
srednika, ki obdeluje naše odlitke, to
je firma Kovis z Jesenic, v teh dneh bo
podpisana pogodba z nemškimi želez-
nicami. To pomeni, da imamo odprta
vrata na nemškem tržišču. Preko fir-
me v Italiji podpisujemo pogodbo za
veliko ameriško podjetje, ki se ukvar-
ja z gradbenimi stroji. To so količine,
ki nam dajejo garancijo. Po naših
izračunih je rentabilna, sam pravim
temu kritična meja tonaže, da preživi-
mo, 300 ton, s tem bomo začeli, to
imamo razprodano za mesec februar.
V petih ali šestih mesecih naj bi prešli
na optimalne količine, to je 500 do 600
ton. Včasih je bila kritična meja ren-
tabilnosti v livarni znatno višja, zdaj
je bistveno nižja zaradi investicij, ki
se jih že lotevamo. Gre predvsem za
zmanjševanje finančnih obremenitev,
ki jih je livarna imela zaradi vezanosti
na sistem železarne. Te stroške bomo
prepolovili, zvišali produktivnost, iz-
boljšali kvaliteto, manj bo škarta. To
je treba storiti, pa se računi izidejo.
Koliko vas pri uresničevanju teh
načrtov lahko ovira sam koncern, ki
štorski lokaciji ni najbolj naklonjen.
Ste se s predstavniki koncerna sloven-
skih železarn sploh pogovarjali?
Odkrito bom povedal — nobenih
kontaktov nismo imeli in sem tudi ve-
sel, da jih ni bilo. Ne zanimajo me
politične struje, v to se nočem vmeša-
vati. Nismo zaprosili za nobeno mo-
ralno ali materialno podporo, čeprav
je vsaka pomoč dobrodošla. Ce ne bi
ravnal tako, verjetno ne bi dobil na
svojo stran delavcev. Če bi se pojavilo
katero koh ime iz preteklosti, bi ver-
jetno že na začetku propadel.
Nameravate v livarno tudi kaj inve-
stirati? '
Linija v livarni je stara sedem let,
njena amortizacija je deset let, torej so
še tri leta do izteka njene amortizacij-
ske dobe. V teh dneh od 15. januarja,
ko smo dobili dovoljenje za vstop v li-
varno, smo šh V generalni remont. Re-
zervni deli so že bih nabavljeni in
remont nam je zagotovil stečajni
upravitelj, mi zagotavljamo še potre-
ben material in ljudi, tako da linijo
usposobimo za brezhibno delovanje.
Poleg tega nameravamo uresničiti na-
ložbe, za katere so bih projekti nare-
jeni v preteklosti, pa za to nikoh ni
bilo denarja. S tem bomo povečali
kvaliteto litine in samo produktiv-
nost. Naložba je vredna skupno 150
tisoč mark.
Od kod boste vi zagotovili potreben
denar?
Sredstva so od tistih firm, ki se z in-
vesticijskimi deli ukvarjajo, mi podpi-
sujemo pogodbe in odplačujemo po
leasing sistemu. Na začetku si ne mo-
remo privoščiti, da bi katerokoh na-
ložbo financirali po predračunu, ker
denar potrebujemo za izplačilo plač.
Sam se že danes ukvarjam z vpraša-
njem, kako bom 20. februarja izplačal
plače. Če bom tu naredil napako, mi je
jasno, da sem pogorel. Zato se lotevam
naložb, kjer se je možno pogovarjati
o leasingu.
Leasing se ne daje na lepe oči, ste
zastavili svoje premoženje?
Določen del osebnega premoženja
da, poleg tega nam pomagajo poslovni
partnerji- Omenil sem Dinos, potem so
tu Kovinotehna, Merkur, Kovintrade,
z Ljubljansko banko se pogovarjamo
o garancijah za pridobivanje tujih
kreditov in poslovanje preko te banke.
Mislim, da bodo tudi ti pogovori
uspešni. Poleg tega smo del kreditov
brez garancij dobili od Italijanov, pač
glede na poslovno sodelovanje v pre-
teklosti. Večjih finančnih problemov
ne pričakujem, edini problem je suhi
denar, ki ga moraš vsakega 20. v me-
secu izplačati ljudem.
Po tem sodeč, kar ste povedali, se
očitno nameravate resno lotiti dela.
Računate potem tudi na odkup li-
varne?
Absolutno, predkupna pravica je
bila naš prvi pogoj. Sam osebno in
podjetje Vezir se nikoli ne bi lotih
posla, če te klavzule ne bi bilo. Odkri-
to povem, da bi livarno lahko odkupih
v tem trenutku, in sicer s sredstvi tu-
jega sovlagatelja. Toda toliko sem lo-
kalpatriota in Slovenca, da najprej
sami poskušamo odkupiti podjetje in
da livarna ostane slovenska. Če ne bo
šlo, potem pride v poštev možnost, da
jo odkupijo tujci. Pa še pred tem je
ena možnost, da najamemo kredit tu-
jega partnerja, kupimo podjetje in
ostanemo večinski lastniki. Ko je tu-
jec enkrat. večinski lastnik, je tako,
kot bi si dal zanko okrog vratu. Sam
pač tako gledam na te stvari. Nesmi-
selno bi bilo pričakovati, da bi sam
zbral dovolj denarja za nakup. Če sto-
pijo skupaj pravi partnerji, pa je to
garancija za delavce, da bodo imeli
kruh za nedoločen čas. Takšen kon-
cept se mi zdi pravilen, sicer letaš na
kratke proge. V livarstvu pa to ni mo-
goče.
IRENA BAŠA
Direktor in solastnik podjetja Vezirje
Celjan Herbert Goriup.
Za korist upnikov
v velenjski Elektroniki stopajo v drugo fazo stečaja.
Prihodnji teden bo sodni senat preučeval ponudbe za
nakup premoženja.
»Če bodo ponudbe za upnike sprejemljive, lahko raču-
namo na prodajo premoženja,« pravi stečajni upravitelj
Elektronike Rudi Hramec. »Potem je na vrsti še en narok
za preizkus terjatev, nato pa bomo poskusili oblikovati
predlog za delitev stečajne mase. Vsekakor bo prevladujoč
kriterij pri prodaji čim večji iztržek v korist upnikov.«
Obrazci že naprodaj
Od ponedeljka dalje so na 62
enotah PTT v Sloveniji že na
voljo obrazci oziroma vloge za
odobritev posojila Stanovanj-
skega sklada Republike Slove-
le. Razpis je Sklad objavil
¿0. decembra lani. Posojila
v okviru tega razpisa so name-
rna tistim, ki bodo kupovali
novozgrajena stanovanja, ka-
terih cena kvadratnega metra
ne bo presegala 1600 mark, ter
tistim, ki nameravajo kupiti
stara stanovanja. Posojila so
namenjena tudi za gradnje
stanovanjskih hiš v zadružni
gradnji, za preureditev pod-
strešij ter za rekonstrukcije ti-
stih stanovanj in stanovanj-
skih hiš, ki so na območjih,
razglašenih za kulturni in zgo-
dovinski spomenik. Vlogam
mora biti priložena vsa po-
trebna dokumentacija, Sklad
pa jih bo sprejemal do 19. fe-
bruarja.
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
-	ItalijanskopodjetjeGaofo-
lo rag. Gabriele nudi hlodovi-
no (stavbni les). Informacije:
tel. 0039/55-700-692.
-	BelgijskopodjetjeCrobelco
imp.—exp. želi uvažati in izva-
žati v dežele Beneluksa različ-
ne proizvode. Informacije:
tel. 0032/41-40-15-67 in fax
0032/41-22-49-69 (B.Mossay).
-	IrskopodjetjeWood+Asso-
ciates, ki se ukvarja z borzo,
tehnologij, želi sodelovati
s slovenskimi podjetji. Nudijo
tudi novo tehnologijo na po-
dročju priprave hrane za pse
in mačke. Informacije:
tel. 00353/187-26-088 in fax
00353/187-26-957 (Joseph
R. O'Neill).
Povpraševanje:
-	Rusko izvozno-uvozno po-
djetje Joint - Stock Company
Stantor žeh sodelovati s slo-
venskimi podjetji. Povprašuje-
jo po različnih prehrambenih
izdelkih — sveže konzervirano
zmrznjeno meso, ribe, piščan-
ce, olje, sladkor, tobak, čaj,
kava, razna pijača in slašči-
čarsld izdelki. Informacije:
tel. 007/95-149-5632 in fax
007/95-141-5319	(Igor
Ivanov).
—	Finsko mednarodno trgov-
sko podjetje Export Consul-
ting Eslico — išče v Sloveniji
poslovne partnerje — uvoznike
za prodajo lesa, lesnih pulp,
hlodovine, kovin, strojev in
opreme ter proizvodov s po-
dročja prehrambene industri-
je. Podjetje je zainteresirano
tudi za nakup umetnih gnojil,
kovin, sladkorne melase, ra-
zličnih surovin in amonij ako-
vega sulfata. Informacije:
tel. 00358/11-246-20-28 in fax
00358/11-246-20-29 (Esa
Lindholm).
-	tyalijanskopodjetjeL'arre-
do Bagno želi uvažati lesene
izdelke za opremo kopalnic.
Informacije: tel. 0039/11-27-
34-009 in fax 0039/11-7-33-
027 (Rag. M. Dealessi Jr.).
Informacije:
- CIS GZS je iz Ruske Fede-
racije prejela spisek ponudb
za skupna vlaganja. Dodatne
informacije so na voljo v infor-
macijski pisarni CIS GZS,
tel. 061/12-50-122 in fax 061/
219-536.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 in
293 in fax 061/219-536.
Presežki
zdravstvene
zavarovalnice
LJUBLJANA, 21. janu-
arja (Večer) - Zavod za
zdravstveno zavarovanje
zagotavlja, da lahko slo-
vensko zdravstvo letos ra-
čuna na stabilno financira-
nje. Preteklo leto pa naj bi
bilo v finančnem smislu
eno najuspešnejših v zad-
njih 50 letih, kljub temu,
da je prispevna stopnja do-
živela lani kar štiri zniža-
nja. Zavarovalnica je opra-
vila več kontrolnih pregle-
dov in nadzor izdanih ra-
čunov za očala je na primer
pokazal, da je bilo v Celju,
na Ravnah in Novi Gorici
več kot 80 odstotkov recep-
tov predpisanih pri opti-
kih, ki nimajo dovoljenja
za opravljanje zdravstve-
nih storitev.
Brezposelnost se
umirja
LJUBLJANA, 21. janu-
arja (Večer) - Podatki
o brezposelnih kažejo, da
se je njihova rast pričela
ustavljati. Decembra je bi-
lo v Sloveniji registriranih
137.142 ljudi brez dela.
Mesečno je njihovo število
lani naraščalo v povprečju
za 1577 ljudi, kar je manj
kot leto poprej. Delo je lani
dobilo več kot 60 tisoč lju-
di, kar je za 0,9 odstotka
več kot leta 1992.
Višje pomoči
otrokom
LJUBLJANA, 21. janu-
arja (Republika) — Vlada je
sprejela sklep o uskladitvi
družbene pomoči otrokom,
ki je od 1. januarja višja za
šest odstotkov. Najvišji
mesečni znesek pomoči
otrokom bo znašal 7.195
tolarjev.
Različno o gradnji
avtocest
LJUBLJANA, 21. janu-
arja (Republika) — Na javni
predstavitvi mnenj o naci-
onalnem programu gradnje
avtocest v Sloveniji so se
pokazala nasprotja med
vlado ter ekološkimi skupi-
nami in občinami na drugi
strani. Slednji so namreč
poudarjali potrebo po var-
stvu kmetijskih zemljišč in
oporekali predlogom posa-
meznih vladnih služb.
Do konca leta 19
odstotkov dražji
bencin
LJUBLJANA, 21. janu-
arja (Delo) — Do konca leta
naj bi cena super bencina
znašala 82 tolarjev, napo-
veduje finančni minister
Mitja Gaspari. V teh po-
dražitvah naj bi uveljavili
tudi tako imenovani ben-
cinski tolar za gradnjo av-
tocest. Če ne bo večjih sko-
kov cen, naj bi se Gaspari-
jeva napoved uresničila.
Nov poskus
urejanja odnosov
LJUBLJANA, 24. janu-
arja (Delo) - Predsednik
slovenske vlade dr. Janez
Drnovšek je napovedane
pogovore s hrvaško vladno
delegacijo ocenil kot nov
poskus ureditve odnosov
med državama. Pričakuje,
da se bodo dogovorih, na
kakšen način bodo reševali
ključna vprašanja.
Št. 4 - 27. januar 1994
6
Kritike občinskega
in Emovega vodstva
Kateri sindikat je bil prvi pri reševanju zapleta v Emu?
Člani predsedstva Neodvis-
nosti — KNSS pod vodstvom se-
kretarke Alenke Orel so pred
dnevi obiskali nekaj celjskih
podjetji, kjer so se s predstav-
niki sindikata in poslovodnimi
delavci pogovarjali o položaju
teh podjetij. Sprejel jih je tudi
predsednik celjskega izvršne-
ga sveta Jože Zimšek. Po kon-
čanih pogovorih so pripravili
novinarsko konferenco, na ka-
teri so predstavili ugotovitve
obiska v Celju.
Alenka Orel je bila zlasti
kritična do izjav Jožeta Zim-
ška, češ da naj bi gospodarstvo
samo zaživelo. Po njenem je to
v sedanjih razmerah nemogo-
če, pomagati morata vlada in
Gospodarska zbornica. Neza-
dovoljna je bila tudi s tem, da
občinsko vodstvo nima vizije
o nadaljnjem razvoju kovinsko
— predelovalne industrije v Ce-
lju, še zlasti, ker je Zimšek tu-
di član upravnega odbora
v štorski Železarni. Po mnenju
Orlove je nesprejemljivo, da
izvršni svet nima vpogleda
v dogajanje posameznih po-
djetij, čeprav bi moral biti ko-
ordinator med njimi in resor-
nimi ministrstvi.
Predstavniki Neodvisnosti
so se sestali tudi s sindikalni-
mi predstavniki v Emu in di-
rektorjem Maksom Bastlom.
Zanimal jih je zlasti položaj
družbe Emo Posoda, ki je
predvidena za programiran
stečaj. Sindikalisti so ugotovi-
li številne nepravilnosti ob do-
ločanju tehnoloških viškov in
premeščanju delavcev - pred-
vsem režijskih — iz dobro stoje-
čih družb v Emo Posodo. Na
tak nezakonit način so se
v Emu želeli rešiti viškov, o če-
mer sindikalni predstavniki
Neodvisnosti niso bili obveš-
čeni, pač pa sta tudi dva njiho-
va zaupnika dobila odločbe
o premestitvi.
Po besedah Orlove so se
z vodstvom Ema dogovorili, da
umakne odločbe in da gre
v ponovno ugotavljanje pre-
sežnih delavcev.
T. CVIRN
Foto: EDO EINSPIELER
Po novinarski konferenci Ne-
odvisnosti - KNSS v zvezi
z razmerami v Emu so se ogla-
sili tudi Svobodni sindikati
celjskega območja in poudari-
li, da so na namero vodstva
Ema po prestavitvi delavcev
v Emo Posodo prvič reagirali
že 10. januarja. Dogovor, da se
odločbe umaknejo, pa je bil
dosežen 18. januarja na poga-
janjih med vodstvom sindika-
ta SKEI podjetja Emo, pred-
stavnikom območne organiza-
cije ZSSS in vodstvom Ema.
Sporazum o drugačnem reše-
vanju tega problema naj bi to-
rej prvi podpisal SKEI — sindi-
kat podjetja Emo, Neodvisnost
pa je k temu pristopila 20. ja-
nuarja. Svobodni sindikati za-
to pričakujejo, da bodo v Ne-
odvisnosti - KNSS v prihodnje
korektno predstavili svojo
vlogo.
j komentiramo
Vznemirjanje?
Delavcev ni priporočljivo po
nepotrebnem vznemirjati
z novinarskimi vprašanji, so
nam pred dnevi povedali »svo-
bodni« sindikalni zaupniki
v celjskem Emu. Sicer pa lah-
ko samo vodstvo odobri obisk
novinarjev v kolektivu, so do-
dali in vodstvo je seveda reklo
ne. Kaj drugega tudi nismo
pričakovali.
Že nekaj časa je bilo jasno,
da bo šla Emova družba Poso-
da v stečaj. Tisti najbolj zlobni
so sicer trdili, da je bilo to jas-
no takoj, ko so za direktorja
holdinga imenovali Maksa
Bastia, drugi manj črnogledi
so upali, da se bo le obrnilo na
bolje. Še zlasti, ker je republi-
ški sklad za razvoj v Emo vlo-
žil kar 19 milijonov mark, od
tega več kot polovico prav
v Posodo. Nazadnje se je izka-
zalo, da je bilo vse skupaj za-
man in da se bo 800 zaposlenih
znašlo na cesti. Krivi pa naj bi
bili po besedah vodstva tako
rekoč delavci sami, ker so bili
prevečkrat v bolniški!
Sindikalisti so sicer prepre-
čili nepravilno premeščanje
delavcev iz drugih družb v Po-
sodo. Žal pa je ob tem nastal
prepir, kateri sindikat je bil
prvi pri sporazumu z vod-
stvom. Kot da nimajo konkret-
nih zadev, okrog katerih bi
lahko združili vrste! Tako bi
morda sindikalno priznanje,
da so ob predlaganem stečaju
nemočni, ne bilo tako tragič-
no. Namesto tega si svobodni
zaupniki le želijo, da bi čim
več delavcev dobilo delo v no-
vem podjetju, zraven pa se bo-
jijo, da bi prišlo do nemirov,
saj po njihovem proizvodnja še
vedno normalno teče. Zato tu-
di ni pametno delavcev po ne-
potrebnem vznemirjati, so me-
nili in se s tem postavili v vlo-
go zaskrbljenih delodajalcev.
Ni nam sicer jasno, kako lahko
ljudi, nad katerimi visi grož-
nja, da bodo ostali brez dela,
še dodatno vznemiriš. Odgo-
vor ve Emov svobodni sindikat
skupaj z vodstvom, ki medtem
že pripravlja nove spiske vi-
škov. Se bodo tudi sami znašli
•na njih?
TATJANA CVIRN
Nič več ugibanj
Emo Posoda odpisana, nadaljevanje
proizvodnje v Eterni
Vodstvo holdinga Emo in
njegov večinski lastnik sklad
za razvoj sta za družbo Emo
Posoda celjskemu sodišču
predlagala uvedbo stečajnega
postopka. Proizvodnja posode
naj bi se sicer nadaljevala
v novem podjetju Emo Eterna,
vendar bo to zaposlovalo pre-
cej manj ljudi kot sedanja Po-
soda. Namesto 800 zaposlenih
naj bi v novem podjetju delo
dobilo le okrog 500 ljudi, osta-
li se bodo znašli na cesti.
Stečaj največje Emove druž-
be je po besedah sedanjega
vodstva holdinga na čelu
z Maksom Bastlom edina reši-
tev, kjub temu, da je sklad za
razvoj od celjske Ljubljanske
banke odkupil za 15,8 milijona
mark obveznosti in da je
v Emo vložil za 2,9 milijona
mark obratnih sredstev. Vse to
ne omogoča normalnega po-
slovanja in tako naj bi Posoda
imela ob koncu preteklega leta
600 milijonov tolarjev izgube.
Krivi naj bi bili previsoki stro-
ški dela in slabo vodstvo po-
djetja, njegova prezadolže-
nost, pa tudi slaba organizaci-
ja dela, saj naj bi bilo 30 od-
stotkov zaposlenih bolniško
odsotnih.
Novo podjetje Emo Eterna,
ki ga vodi Justin Felicijan, naj
bi v šestih mesecih pokazalo,
če je sposobno poslovati pozi-
tivno, sicer bodo sanacijska
prizadevanja končana.
TC
Protesti zaradi Peep showa
Občinske službe so prepričane, da so ravnale po črki zakona
Obrtniki, podjetniki in sta-
novalci iz Gosposke 3 v Celju
so skupščini in izvršnemu sve-
tu poslali peticijo, v kateri
protestirajo zaradi obratova-
nja Peep showa v drugem nad-
stropju te stavbe v središču
mesta. Podpisali so se pred-
vsem stanovalci in Dimnikar-
sko podjetje, njihov protest pa
je podprl tudi občinski odbor
Slovenskih krščanskih demo-
kratov iz Celja.
Podpisani protestirajo zara-
di izdaje odločbe za obratova-
nje Peep showa in zahtevajo
od pristojnega organa, da od-
ločbo prekliče. Takšna dejav-
nost po njihovem namreč ne
sodi v Gosposko ulico, med
stanovalce in druge dejavno-
sti. Lokali s podobno ponudbo
se namreč drugod v Evropi na-
hajajo v zato določenih ulicah
in četrtih, da ne motijo stano-
valcev in drugih dejavnosti, so
zapisali v peticiji.
Pristojni se zaenkrat na pri-
tožbe krajanov niso odzvali,
po njihovih izjavah pa lahko
sklepamo, da tudi ni veliko
upanja, da bi se karkoli spre-
menilo. Nihče se namreč ne
čuti odgovornega za izdajo do-
voljenja za sporno dejavnost
in na pripombe o neprimerno-
sti Peep showa sredi starega
mestnega jedra odgovarjajo
v stilu, češ da nimamo nrav-
stvene policije, ki bi se ukvar-
jala z moralnimi dilemami. Da
gre za čisto sprenevedanje, je
vsakomur jasno.
Ko smo namreč želeli izve-
deti, kako je sploh prišlo do
izdaje dovoljenja za opravlja-
nje omenjene dejavnosti, smo
se najprej obrnili na sekretari-
at za urejanje prostora in var-
stvo okolja. Tu so nas poučili,
da oni nimajo ničesar z upo-
rabnimi dovoljenji, saj jih iz-
dajajo na sekretariatu za
družbenoekonomski razvoj.
Ko smo pri njih spraševali, ka-
ko so lahko Juretu Posineku
izdali dovoljenje za Peep
show, pa so se zgovarjali na
prej omenjeni sekretariat, ki je
izdal predhodna dovoljenja in
na inšpekcijske službe, ki so
dale svoje soglasje. Po besedah
Jožice Tamše s sekretariata za
družbenoekonomski razvoj so
na občini vedeli, za kakšno de-
javnost gre, saj so bili menda
sami v dvomih in so zato skli-
cali sestanek s policisti, tožil-
stvom in inšpekcijo, kjer pa
argumentov, ki bi govorili
proti izdaji dovoljenja, ni bilo.
S tem vprašanjem se je menda
ukvarjala celo koordinacija iz-
vršnega sveta, ki je odločitev
prepustila sekretariatu. Ta pa
ni videl zakonskih ovir za za-
četek delovanja Peep showa.
Po mnenju Tamšetove je na-
mreč že pred leti najemnik Ju-
re Posinek v prostore vložil ve-
liko denarja, s čimer je bila
občina zadovoljna, saj drugih
kandidatov za najem ni bilo.
Tako se je pač zgodilo, da sta
se v isti stavbi znašli galerija
in gostinski objekt s sedaj
spornim Peep showom.
Tudi inšpekcijske službe
v Celju pri vsem skupaj ne vi-
dijo nič spornega. Inšpektorji
so namreč s svojih področij
obravnavali tehnične pogoje
za začetek obratovanja lokala
in ugotovili, da ustrezajo zah-
tevam tako sanitarno, požar-
no... Po besedah vodje in-
špektorjev Janeza Petermana
bodo ukrepali samo v primeru,
ko bodo dobili prijavo, da lo-
kal ne ustreza kateremu od
tehničnih določil za obratova-
nje, medtem ko se v njegovo
spornost z moralnega vidika
ne morejo spuščati.
S Peep showom se potemta-
kem občinske službe ne name-
ravajo več ukvarjati, po njiho-
vem so svoje delo opravile po
črki zakona. Ker nikjer ne pi-
še, da galerija in Peep show ne
sodita skupaj v isto stavbo,
kjer ima poleg tega svoj sedež
še javno podjetje in obrtniki,
da o številnih stanovalcih ne
govorimo, občinski birokrati
pač ne vidijo razloga, da dovo-
ljenja ne bi izdali. Nikjer tudi
ne piše, da takšna dejavnost ne
sme biti v spomeniško zaščite-
ni stavbi in da neokusna svet-
lobna tabla ne more biti
v okras ulici sredi starega
mestnega jedra. In ker vsega
tega ni v nobenem aktu, bomo
verjetno tudi v prihodnje priča
podobnim popestritvam po-
nudbe v mestu. Da nam ne bi
nihče očital, da smo moralisti,
pričakujemo, da bo med na-
jemniki praznega Celjskega
doma vsaj kakšen bodoči last-
nik bordela. Ovir za izdajo do-
voljenja gotovo ne bo, sploh,
če bo v občinsko blagajno pri-
pravljen odšteti zajeten kup-
ček denarja.
TATJANA CVIRN
Makedonci
v Ljubljani
LJUBLJANA, 21. janu-
arja (Delo) - V Slovenijo je
prispela delegacija make-
donskih gospodarstveni-
kov. Makedonija ima velik
primanjkljaj v menjavi
s Slovenijo, saj k nam izvo-
zi za 72 milijonov dolarjev,
uvozi pa za 134 milijonov
dolarjev. Gostje so nezado-
voljni tudi, ker Slovenija
ne dovoli makedonskemu
prevozniku odprtja letal-
ske proge Skopje - Ljublja-
na - Varšava.
Svet katoliških
laikov
LJUBLJANA, 23. janu-
arja (Delo) - Cerkvena in
civilna združenja sloven-
skih vernikov so dobila
Svet katoliških laikov Slo-
venije, ki bo združeval delo
osemindvajsetih samostoj-
nih ustanov in gibanj. Juli-
ja bodo gostitelji srečanja
Evropskega foruma laiških
svetov.
Javna seja
sindikatov
negospodarstva
LJUBLJANA, 24. janu-
arja (Delo) - Člani vodstev
enajstih sindikatov nego-
spodarstva so v Cankarje-
vem domu kritično sprego-
vorili o vladni ponudbi
v zvezi s splošno kolektiv-
no pogodbo za negospodar-
stvo in socialnim sporazu-
mom. Vlada je na pogaja-
njih o tarifnem delu sploš-
ne kolektivne pogodbe
predlagala izhodiščno pla-
čo v višini 27.560 tolarjev.
Sedanje skupščine
do konca leta?
LJUBLJANA, 24. janu-
arja (Delo) - Z odločitvijo
ustavnega sodišča, da raz-
veljavi 95. člen zakona o lo-
kalni samoupravi so zado-
voljni zlasti Slovenski krš-
čanski demokrati. V stran-
ki so namreč ves čas zago-
varjali tezo, da je mogoče
nove občine ustanoviti le
na predhodno izvedenih
referendumih. Predlagajo,
da se sedanjim skupščinam
mandat podaljša do konca
leta.
Upravne enote
v občinah
LJUBLJANA, 24. janu-
arja (Delo) - Vlada predla-
ga, da bi v vseh sedanjih
občinah ustanovila uprav-
ne enote in s tem bi država
prevzela tudi od 4300 do
6300 delavcev zdajšnjih
občin. Tako bi rešili seda-
nje pretrese v zvezi s preo-
blikovanjem državne upra-
ve, saj so prvotne ideje
o upravnih okrajih zavrnili
skoraj v vseh občinah.
Sklad prodal 30
podjetij
LJUBLJANA, 2 5. j anu-
arja (Večer) — Konec prete-
klega leta se je število po-
djetij v Skladu RS za raz-
voj prepolovilo na 50. Tri-
deset podjetij so prodali, 15
jih gre v stečaj, dve pa
v prisilno poravnavo. Traj-
no je izgubilo zaposlitev 15
tisoč delavcev, sklad finan-
cira podjetja v višini 18 mi-
lijard dolarjev, ministrstvo
je prevzelo del stroškov za
odpuste v višini 5 milijard
tolarjev.
Št. 4 - 27. januar 1994
7
Več časa za spremembe
Občinskih volitev spomladi ne bo, to pa bo prineslo nove težave
Ustavno sodišče Slovenije je
razveljavilo 95. člen zakona
o lokalni samoupravi, to pa
pomeni, da ne bo mogoče uve-
ljaviti niti pospešenega niti
postopnega preoblikovanja
občin in da spomladi ne bo ob-
činskih volitev. V tem primeru
bodo morali podaljšati man-
dat sedanjim občinskim
skupščinam, državni zbor pa
bo v teh dneh odločal o novi
vsebini 95. člena. Večini občin
na Celjskem takšna odločitev
ustreza, saj so se že prej dogo-
vorili, da bodo šli v spremem-
be postopno, le ponekod ugo-
tavljajo, da je razveljavitev
člena njihove aktivnosti po-
stavila na glavo.
V Celju, kjer je župan Anton
Roječ v ponedeljek sklical na
posvetu predstavnike krajev-
nih skupnosti, je menil, da si je
treba za spremembe vzeti več
časa, da lahko krajani razmi-
slijo o novostih in da dobijo
medtem manjkajoče informa-
cije, zlasti o financiranju bo-
dočih občin in njihovih pri-
stojnostih. Da je zaenkrat še
veliko neznank, so pokazale
tudi izjave predstavnikov kra-
jevnih skupnosti, ki so želeli
več informacij o tem, kako naj
bi izgledala bodoča občinska
razdelitev. Sklep o razpisu re-
ferenduma za samostojno ob-
čino so doslej oblikovali na
Teharju in v Storah, medtem
ko na Dobrni še tehtajo, kaj bi
jim takšna odločitev prinesla.
Večina odprtih vprašanj bo
jasna šele po sprejetju zakona
o državni upravi, ki bo poka-
zal, kolikšna lastnina in pri-
stojnosti bodo sploh ostale bo-
dočim občinam.
V	laški občini je najnovejšo
odločitev Ustavnega sodišča
Slovenije komentiral pod-
predsednik Izvršnega sveta
občine Laško Boško Šrot: »V
želji, da bi ujeli vlak za usta-
novitev novih občin po hitrem
postopku, smo se dela lotili ta-
koj, ko smo dobili navodila. Po
odločitvi Ustavnega sodišča
pa se je situacija zapletla in
trenutno ne vemo, kako in kaj.
Čakamo na dodatna pojasnila.
Mislim pa, da bo zelo težko
prepričati občinske skupščine,
da si podaljšajo mandat, saj se
človek neprijetno počuti, ko
mu je legitimnost minila. Vse
nadaljnje postopke prehoda
k novi lokalni samoupravi smo
tako ustavili, saj moramo vi-
deti, kaj bo na odločitev
Ustavnega sodišča rekel dr-
žavni zbor.«
V	Slovenskih Konjicah so
v prejšnjem tednu že opravili
zbore krajanov, na katerih se
je izkazalo, da naj bi se na tem
področju ustanovile tri občine:
Zreče, Vitanje in Slovenske
Konjice. O lokalni samoupravi
so spregovorili tudi poslanci
na včerajšnji popoldanski
skupščini, po zaključku naše
redakcije. Sicer pa konjiški
župan Jože Baraga ocenjuje,
da je sklep Ustavnega sodišča
pravilen, saj ne moreta biti
dve različni varianti. Volitve
morajo biti, po Baragi, povsod
v istem času.
V	Mozirju so že pred zadnji-
mi spremembami razpisali da-
tume zborov krajanov, ki jih
sedaj ne bodo preklicali. Tako
se bodo krajani Rečice ob Sa-
vinji in Solčave zbrali 30. ja-
nuarja, v Novi Štifti 2. febru-
arja, v Bočni naslednji dan, to-
rej3. februarja. V Mozirju, Na-
zarjah in Šmartnem ob Dreti
bodo zbore krajanov pripravili
4. februarja, v Gornjem Gra-
du, Lučah in na Ljubnem pa
6. februarja. Na teh zborih
krajanov bodo določili refe-
rendumska območja, kako pa
bodo ravnali naprej, pa bo po-
kazal čas in nove odločitve.
V	velenjski občini se pojav-
ljajo želje, da bi poleg novih
občin Velenje, Šmartno ob Pa-
ki in Šoštanja nova občina po-
stala tudi KS Staro Velenje.
Kaj o samostojni občini Staro
Velenje menijo krajani, bodo
preverili na nadomestnih voli-
tvah za poslanca v zboru KS
SO Velenje, ki bodo 30. janu-
arja.
Prestavitev rokov pozdrav-
ljajo na celotnem območju
šmarske občine, celo v Rogaški
Slatini, kjer si najbolj želijo
samostojno, novo občino.
Predsednik šmarske občinske
skupščine Jože Čakš meni, da
bodo pridobili bistveno več
časa. Tako bodo lahko na zbo-
rih krajanov - sedanja občina
obsega kar 25 krajevnih skup-
nosti — temeljiteje predstavili
reformo lokalne samouprave.
Čakš ugotavlja, da je med
ljudmi še veliko nejasnosti,
v krajih pa precej lokalnih po-
sebnosti. V severnem delu po
pripravljenosti prednjačijo,
v južnem delu občine pa je še
veliko negotovosti.___
Vlado Kučan, podpredsed-
nik mestne KS Rogaška Slati-
na pa pravi, da bo dokončni
komentar mogoč šele po
obravnavah v državnem zboru
v teh dneh. Dobra plat pone-
deljkove odločitve pa je za
Slatinčane v pridobitvi na ča-
su ter čim boljši predstavitvi
avtentične želje.
• »V šentjurski občini akcije
glede nove lokalne samoupra-
ve že tečejo, prestavitev pa po-
meni, da se bomo odločili lažje
in brez ihte,« je izjavil pred-
sednik šentjurske občinske
skupščine ter poslanec v dr-
žavnem zboru, Jurij Malovrh.
To pomeni tudi olajšanje za
pristojno občinsko komisijo,
ki bo v mirnejšem vzdušju lah-
ko temeljiteje upoštevala pri-
pombe s strani KS in politič-
nih strank, ugotavlja Malovrh.
Nič več najdražji?
Upravni odbor sklada stavbnih zemljišč v šentjurski
občini se je odločil, da bo vrednost točke za odmero
nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča znašala letos
0,134 SIT na mesec. S to odločitvijo se je strinjala tudi
občinska vlada.
Vrednost točke tako zaenkrat ostaja nespremenjena, res
pa je, da je bila po vseh revalorizacijah med najvišjimi
v regiji. Višina nadomestila (za sto kvadratnih metrov
veliko stanovanjsko hišo) je bila lani od 2900 do 5900 SIT,
upoštevali pa so lego ter komunalno opremljenost.
V sosednji šmarski občini znaša najvišji znesek 5700,
v celjski 3400, v laški 2880 ter v konjiški 1500 SIT.
BJ
Ustava je raztegljiva kot čigumi
Matjaž Gerlanc, generalni tajnik Nacional-socialne zveze Slovenije razmišlja o delu in načrtih stranke
V	petek je bila slika s Tito-
vega trga v Velenju precej
prazna. Namesto množice, ki
naj bi pričakala pred poslan-
sko pisarno poslanca in pred-
sednika državnega zbora Her-
mana Rigelnika, se je pred za-
prtimi vrati občinske skupšči-
ne zbralo zelo majhno število
ljudi.
Nacional-socialna zveza
Slovenije je namreč pozvala
Velenjčane, naj se zberejo pred
poslansko pisarno in povpra-
šajo predsednika državnega
zbora Hermana Rigelnika, za-
kaj je parlament proti referen-
dumu o razveljavitvi zakona
o državljanstvu. O poslanski
pisarni ter o delu NSZS smo se
pogovarjali z generalnim taj-
nikom stranke, Matjažem Ger-
lancem.
V	petek nismo dočakali Her-
mana Rigelnika niti nikogar
°d občinskih predstavnikov,
zelo malo pa je prišlo tudi Ve-
lenjčanov. Kako to komenti-
rate?
Število ljudi bi bilo zagoto-
vo večje, če bi bila skupščin-
ska stavba odklenjena. Podob-
no se je zgodilo že na lanskem
oktobrskem kongresu: dokler
nismo skoraj s silo odprli vrat,
jebilo malo ljudi, nato pa se
Jih je nabralo zelo veliko. Gle-
de poslanske pisarne pa me-
IUm> da pisarna niso le dva
stola in Rigelnik. Zbora bi se
lahko udeležil kdo izmed teh,
ki vodi poslansko pisarno ali
Pa strokovni sodelavec z ve-
lenjske občine. Predsednika
državnega zbora, ki ima sicer
Pn nas poslansko pisarno vsak
tretJi petek v mesecu, smo jav-
no pozvali, naj pride v Velenje
ne glede na zadržke.
Ljudi ste poklicali na zbor
?ato, da bi jim predsednik dr-
žavnega zbora pojasnil, zakaj
so v parlamentu proti razve-
ljavitvi zakona o državljan-
stvu ...
Meni je Rigelnik že pojasnil
Sv°Ja stališča, čeprav se z nji-
mi ne strinjam in ne spreje-
mam njegovih argumentov,
lorej jaz ne potrebujem pojas-
nila, pojasniti pa bi moral 4 ti-
soč 500 Velenjčanom, ki niso
bili zraven, in ki so se podpisa-
li pod zahtevo za razpis refe-
renduma za razveljavitev za-
kona o državljanstvu in vseh
odločb, ki iz tega zakona izha-
jajo. Ze prej je bilo tako, da
smo v stranki izpolnili ene
zahteve, pa nam je Rigelnik
postavil drugačne.
Na zboru ste povedali, da
boste poslej blokirali poslan-
ske pisarne Hermana Rigel-
nika?
Ko se bo Rigelnik odločil, da
bo šel na teren, ga bodo priča-
kali naši ljudje, bodisi to na
Ravnah ah v Slovenj Gradcu.
Čeprav ga bo pred pisarno pri-
čakalo le 10 ljudi, mu zagotovo
ne bo prijetno. Sicer pa je s te-
mi zborovanji tako, v Ljublja-
ni nam je specialna policija
preprečila dovoljeno zboro-
vanje.
Kaj nas to briga
Zdi se, kot da večina dela in
pobud vaše stranke ne uspe...
Ustavno sodišče pobude
o oceni ustavnosti postopka
pri sprejemu zakona o spre-
membah in dopolnitvah zako-
na o lastninskem preoblikova-
nju podjetij noče dati v posto-
pek, prav tako pobude
o zdravstvenem zavarovanju.
Nimamo še vseh zakonov,
ustava pa je raztegljiva kot či-
gumi. Kar je politično sporne-
ga, sem prepričan, da potem
ne bo obravnavano.
Torej, ker ste politično spor-
ni, ste neuspešni?
Če je sociala politično spor-
na, bi morala polovica sloven-
skih strank nehati obstajati.
Mi bomo kot stranka izrabili
pravne norme, tudi glede Ri-
gelnika. Če se bo pokazalo, da
Rigelnik zlorablja funkcijo, se
bomo srečali tudi na sodišču,
seveda če je to to. Trenutno
nas zanima, v kolikšnem času
bodo uvedli postopek na so-
dišču. Torej bomo pazili glede
Janeza Janše in Hermana Ri-
gelnika. Našo ovadbo so na to-
žilstvu prejeli preko sodišča.
S tem bomo videli, kako deluje
naša pravna država.
Vi osebno v zadnjem času
dobivate razne grožnje, pred
kratkim vam je zagorelo pred
vhodnimi vrati. Povezujete to
z delom v stranki?
Seveda, glede na grožnje
o tem celo utemeljeno sumim.
Policija je doslej le ugotovila,
da nisem niti sam zažgal niti
sam napisal groženj. Ostalim
članom stanke so ustno grozili,
kar tri tedne je trajalo, da so
policaji to popisali. Skratka,
to nekateri jemljejo kot »kaj
nas to briga«.
Ne bomo se več
ponujali
Obstaja v Sloveniji možnost,
da bi oblikovali nek nacional-
ni, desni strankarski blok?
Za to ne vodim šans, saj ide-
ološko s slovensko desnico ne
pridemo skupaj. Mi jih ne
priznavamo kot nacionaliste,
kar mi smo, temveč zgolj kot
desničarje. Slovenska ljudska
stranka na primer zbira pod-
pise, ki jih mi že imamo. Ni
neke politične enotnosti. Gle-
de na večje finančne možnosti
so druge stranke v oblikovanju
alternativnega programa zelo
uboge. Žal nam je, ker ne mo-
remo nastopiti skupaj vsaj na
voh t vali.
Naslednja vaša poteza je
kongres stranke, ki je zaradi
napovedanega prihoda Vladi-
mira Žirinovskega že vzbudil
precej zanimanja. Je res, da bo
Zirinovski na kongresu?
Torej, mi smo Žirinovskega
povabili bolj »za finto«. Pova-
bili smo ga preko ruskega par-
lamenta in ruskega veleposla-
ništva pri nas. Nam je po-
membno, da se bosta kongresa
stranke, ki bo 12. februarja
v Zrečah, udeležila predsednik
VMRO Ljupče Georgijevski iz
Makedonije in šef Severne lige
Umberto Bossi iz Italije. (Po-
govor je nastal pred tem, ko je
Vladimir Žirinovski NSZS
sporočil, da se zaradi že prej
sprejetih obveznosti ne more
udeležiti kongresa stranke.
V njegovem imenu pa se lahko
kongresa udeleži njegov pred-
stavnik Aleksej Vedenkin,
op. US).
In kaj načrtujete kot vašo
naslednjo aktivnost? Boste so-
delovali na volitvah?
Seveda bomo kandidirah na
lokalnih volitvah v vseh slo-
venskih občinah. Pričakuje-
mo, da bomo v lokalne parla-
mente prišli vsaj v četrtini slo-
venskih občin. Ce bi se uspeli
povezati z drugimi strankami,
bi bilo še bolje. Žal za to ni
interesa, mi pa se ne bomo več
ponujali.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDO EISNPIELER
Matjaž Gerlanc (skrajno desno na petkovem zboru pred velenj-
sko občinsko stavbo): »Zadnjič, ko je bil v Rdeči dvorani ples, ne
le da je celo noč odmevala glasba, z ročnimi bombami so
odpirali steklenice piva. To se ve, ve se tudi, kdo je to delal, pa
nikomur nič.«
Beograd za
Martića
BEOGRAD, 23. januarja
(Delo) - Beograd je na pred-
sedniških volitvah v krajini
v drugem volilnem krogu
podprl kandidata Milana
Martića. V prvem krogu ne
Martič ne Milan Babic ni-
sta dobila dovolj potrebnih
glasov, o zmagi pa bo odlo-
čalo približno 300 tisoč
krajiških Srbov. Izvoljen
bo tisti, ki bo dobil več gla-
sov, ne glede na udeležbo
na volitvah.
Morija v BiH
SARAJEVO, 22. januarja
(Republika) - Granate so
med sankanjem ubile šest
otrok, trije pa so v življenj-
ski nevarnosti. To se je zgo-
dilo v času, ko je Francija
napovedala, da se bo
z Nemčijo, Veliko Britanijo
in ZDA posvetovala o mož-
nostih za umik svojih voja-
kov iz BiH. Predsednik bo-
sanske vlade Haris Silajd-
žič je zahteval zračne na-
pade na srbske položaje
v bližini Sarajeva, svoje
zahteve pa je naslovil tudi
na generalnega sekretarja
ZN Butrosa Galija.
Nemoč Evrope naj
bi plačal Owen
PARIZ, 21. januarja
(Dnevnik) — Francijaskupaj
s posredovalcem ZN Thor-
valdom Stoltenbergom
vztrajno zagovarjata mi-
rovnega predsednika za
nekdanjo Jugoslavijo lorda
Davida Owna, za katerega
je evropski parlament zah-
teval zamenjavo. Nekateri
menijo, da gre zahteve po
odstranitvi Owna pripisati
nemoči Evrope, ki nikakor
ne more ustaviti vojne
v BiH.
»Presenečenje« iz
Zagreba
ZAGREB, 19. januarja
(Delo) - V hrvaški vladi pri-
pravljajo novo neprijetnost
za slovenske lastnike po-
čitniških domov. Po novem
bodo morah tudi lastniki
teh objektov plačevati turi-
stično takso za čas, ko živi-
jo v svojih domovih ali vi-
kendih.
Pogajanja z Etto
ŽENEVA, 25. januarja
(Delo) - Slovenska delega-
cija in članice Evropskega
združenja za svobodno tr-
govino (Efta) so pričele uti-
rati pot sporazumu o vzpo-
stavitvi območja proste tr-
govine. Pogajanja naj bi
zaključili do konca leta.
Hrvaška in SE
ZAGREB, 25. januarja
(Večer) - Svet Evrope je
Hrvaški zamrznil status
posebne gostje. Hrvaški
zunanji minister Mate Gra-
nič pravi, da je Hrvaška
pripravljena izpolniti vse
potrebne standarde.
Novosti iz ZDA
WASHINGTON, 25. ja-
nuarja (Delo) - Predsednik
Bili Clinton je za novega
obrambnega ministra ime-
noval Williama Perrya.
Hkrati pa je predsednik
Clinton o položaju v Bosni
izjavil, da »dokler se tri
frakcije ne dogovorijo in
prenehajo z ubijanjem, se
bo morija nadaljevala«.
Št. 4 - 27. januar 1994
8
Rogaška leze iz krize
Povečuje se zaupanje upnikov
To, kar je doživljalo Zdra-
vilišče Rogaška d.o.o. še pred
slabim letom, ne bi želel
predsednik upravnega odbo-
ra holdinga, Darko Bizjak,
niti največjemu sovražniku.
Po tistem, kar so novinarjem
povedali prejšnji teden na ti-
skovni konferenci, ki jo
v Zdravilišču pripravljajo
vsako leto, pa bi lahko skle-
pali, da so najhujše težave že
minile. O tem navsezadnje
govori kar nekaj podatkov.
Zadolženost Zdravilišča je
še pred letom dni znašala
dobrih 40 odstotkov vredno-
sti celotnega premoženja. Če
vemo, da bilančna vrednost
presega 100 milijonov mark,
potem ni težko izračunati,
s kakšnimi težavami so se
ubadali in se še ubadajo
v Rogaški. Danes znaša za-
dolženost precej manj - 30
odstotkov premoženja, pove-
čuje pa se tudi zaupanje up-
nikov. Svoje obveznosti so
reprogramirali na deset let,
s tem, da so znižali letno
obrestno mero z 20 na 15 od-
stotkov. Po besedah vodilnih
v Rogaški bodo dolgove lah-
ko odplačali.
V tem času pa imajo
v zdravilišču precej dela tudi
s privatizacijo. Postopek
lastninskega preoblikovanja
je trenutno v fazi izdelova-
nja otvoritvene bilance. Oce-
njujejo, da bi marca program
preoblikovanja predložili
agenciji, glede na to, da bo
bilančna vsota krepko prese-
gla 100 milijonov mark, pa
bodo delnice tudi javno pro-
dajali, za kar velja med Slo-
venci precej zanimanja.
Zdravilišče še čaka postopek
revizije poslovanja, čakajo
pa tudi na postopke denaci-
onalizacije. Postopek revizi-
je se res še ni začel, če pa se
bo do konca četrtletja, načr-
tujejo, da bo možno zame-
njati certifikate za delnice in
delnice tudi odkupiti, mese-
ca junija. To velja tako za
zaposlene kot tudi druge, ki
jih to zanima. Sedaj eviden-
tirajo tiste, ki bi želeh vložiti
svoje papirje v to zdravilišče.
Med tujimi gosti je največ Av-
strijcev in Nemcev, sledijo pa
jim Italijani. Zaradi objektiv-
nih okoliščin je izredno malo
gostov iz sosednje Hrvaške. Še
leto pred vojno so gostje iz Hr-
vaške ustvarili približno toli-
ko nočitev kot Slovenci. Vse
več gostov si obetajo tudi iz
Izraela in še iz nekaterih dru-
gih držav.
O tem, da zaupanje v zdra-
vilišče narašča, ne nazadnje
govori tudi podatek, da so
konec prejšnjega tedna ob-
veznice Rogaška 1 na borzi
porasle za 35 odstotkov.
Borza je prodajo vrednost-
nih papirjev Rogaške zau-
stavila. Kako pa se je obne-
slo sodelovanje Igorja Triler-
ja pri sanaciji zdravilišča, je
bilo eno izmed novinarskih
vprašanj. Odgovorili so nam,
da je bilo sodelovanje uspeš-
no. Med drugim so se odločili
tudi za politiko dezinvesti-
ranja. Odpovedali so se ne-
katerim načrtom, kajti za
uspešno poslovanje je najpo-
membnejša donosnost, s tem
pa ni rečeno, da ne iščejo
resnih partnerjev za soinve-
stiranje v projekt termalne
vode in v igrišče za golf, pre-
cej novosti pa je že sedaj in
še bodo v zdravstvu. V tem
času pa tudi ni težav z nelik-
vidnostjo. Ob več kot 60 od-
stotno zasedenosti stroške
poslovanja tekoče pokrivajo.
JANEZ VEDENIK
Spodbudna je tudi struktura
tujih gostov. Po starosti je naj-
več tistih med 55. in 60. letom
starosti. Po finančnih zmoglji-
vostih je to srednji in višji sloj
Evropejcev.
Ob vse večji konkurenci neka-
terih držav iz bivšega vzhod-
nega bloka, pri čemer še pose-
bej mislimo na Češko, Slova-
ško in Madžarsko, namenjajo
v Rogaški veliko pozornosti
promociji na tujem. Po bese-
dah direktorja za marketing,
Francija Križana, so tu uspeš-
ni in Rogaška s svojo tradicijo
še vedno velja za eno najbolj
kakovostnih naravnih zdravi-
lišč v Evropi.
Svetovanje za samoplačnike
Terme Zreče so v Celju odprle posvetovalno ambulanto
V stavbi nove SDK ob
Ljubljanski cesti v Celju so
pred dnevi odprli posveto-
valno ambulantni center
Terme Zreče. V njem bo pet
zdravnikov specialistov
v popoldanskem času nudilo
svojo pomoč pacientom sa-
moplačnikom.
Gre za svetovalni center,
ki je nastal ob podpori zre-
ških Term in bo namenjen
vsem tistim bolnikom v regi-
ji, pa tudi tujcem, ki so za
dodatno strokovno svetova-
nje pripravljeni tudi posebej
plačati. Po besedah organi-
zacijskega vodje posvetoval-
nice dr.Vilibalda Vengusta
se namreč zdravniki pri red-
nem delu nenehno srečujejo
s časovno stisko in zato za
temeljite pogovore z bolniki
največkrat zmanjka časa. Ti
pa pogrešajo celovite infor-
macije o tem, kakšno je nji-
hovo zdravje in kako naj
ravnajo v prihodnje, še zla-
sti, če gre za zahtevnejše po-
sege. V zdravstveni posveto-
valnici bodo zato v popol-
danskem času bolnikom lah-
ko svetovali specialisti za
ožilje, bolezni srca, okostja,
črevesja in dojk, v prihodno-
sti pa tudi specialist za gine-
kologijo. V centru bodo dela-
li dr. Bogdan Fludernik, dr-
. Jože Aužner, dr. Gorazd
Voga, dr. Miodrag Vlaovič in
dr.Vilibald Vengust. Vsi so
redno zaposleni v celjski
bolnišnici, kar po po mnenju
dr. Vengusta ne pomeni kon-
kurence bolnišnici, pa tudi
ne stranpoti v zdravljenju
bolnikov, pač pa bo to lahko
še bolj kakovostno ob sode-
lovanju centra z osebnimi
zdravniki pacientov. Ti se
bodo morali za obisk v po-
svetovalnici naročiti, vsake-
mu pa bodo istočasno z dolo-
čitvijo datuma obiska poslali
tudi cenik storitev. Če bodo
bolniki namreč ugotovili, da
so cene previsoke, bodo lah-
ko pregled odpovedali.
Na otvoritvi je novo po-
svetovalnico pohvalil pred-
sednik celjskega izvršnega
sveta Jože Zimšek, še zlasti
pa je bil zadovoljen direktor
Unior Turizma Maks Breč-
ko, ki je poudaril, da sodi
posvetovalnica v prizadeva-
nja za novo ponudbo zreških
Term, zasnovano na sodob-
nih zdravstvenih pravilih.
T. CVIRN
Foto: EDI MASNEC
Maks Brečko, direktor Unior Turizma Zreče (levo) in dr. Vili-
bald Vengust, organizacijski vodja posvetovalnice v Celju
(desno).
140 let
Zdravilišča
Laško
Zdravilišče Laško bo ju-
bilej ob visoki obletnici ob-
stoja praznovalo maja, ko
bo pripravilo več priredi-
tev, razstavo in izdalo bro-
šuro z zapisom o nastanku
in razvoju pomembnega
slovenskega zdravilišča.
V jubilejnem letu pa ne
bodo poskrbeli samo za
prireditveni blišč, ampak
so se tudi lotili temeljite
obnove notranjosti zdravi-
lišča. Tako so že lani ob
koncu leta preuredili in
olepšali prostor pred odho-
dom v bazenski del, konča-
li pa so tudi s preureditvijo
in posodobitvijo Zdravili-
škega doma. Prostore so
uredili tako, da ustrezajo
sodobnim normativom za
to dejavnost. Prihodnji te-
den se bodo lotili še obnove
centralne kuhinje, ki zdaj
ob konicah pomeni pravi
zamašek.
Prireditveni odbor za
proslavo 140 letnice Zdra-
vilišča vodi Mija Križnik:
»S posodobljenim zdravi-
liščem in okolico želimo iz-
polniti vse želje, ki jih ima-
jo ljudje, ki prihajajo
k nam po zdravje ali dobro
počutje. Ob naših zdrav-
stvenih uslugah bomo v ju-
bilejnem letu poskrbeli tu-
di za vrsto drugih aktivno-
sti, ki bodo na najbolj do-
stojen način opozorile na
pomembnost našega častit-
ljivo starega zdravilišča.«
T.VRABL
Petrol širi ponudbo
V mozirski občini, bolj točno v dolini ob reki Dreti, so ljudji
že dlje časa pogrešali bencinski servis. Najbljižja servisa sta m.
Ljubnem ali v Nazarjah, kar je od središča Zadrečke dolre
precej oddaljeno.
Pred središčem doline, v Gornjem Gradu, že nekaj časa rasi
objekt, v katerem naj bi našli svoje prostore bencinski servi
trgovina s Petrolovo ponudbo, bistro, bife in mehanična dela\
nica za vzdrževanje avtomobilov. Po predračunih je vrednoi
objekta milijon 200 tisoč mark, v ceno pa je vključen tudi odku
zemljišča. Gradbena dela naj bi bila končana do konca febru
arja, inštalacije in ostala dela do konca aprila, otvoritev proste
rov pa bo predvidoma v maju. Bencinski servis bo deloval p
sistemu samopostrežbe. Vsa dela izvaja Graditelj iz Kamniki
po mnenju krajanov pa podjetje zelo dobro in uspešno opravlj
svoje delo.	u!
Slovenci se ne znamo predstavljati
Pohvala lastnika izraelske turistične agencije celjski bolnišnici
Yehousha Kahana je lastnik
velike izraelske turistične
agencije in eden izmed najpo-
membnejših turističnih delav-
cev v Izraelu. Gospod Kahana
je zaljubljen v Slovenijo, zad-
nja leta pa tudi precej razoča-
ran nad našo mlado državo,
saj po njegovem mnenju nare-
di premalo za promocijo v tu-
jini.
Leta 1990 je po Kahanovi
zaslugi v Sloveniji letovalo več
kot 3 tisoč izrealskih gostov,
po vojni in osamosvojitvi pa se
je število gostov iz te države
občutno zmanjšalo. Za to je
več razlogov, pravi gospod
Kahana. Za marsikaj smo si
krivi predvsem Slovenci sami.
Z Yehoshuaom Kahano smo se
pogovarjali v zdravihšču Ro-
gaška Slatina, kjer je moral
podaljšati božične in novolet-
ne praznike zaradi prometne
nesreče, ki jo je doživela nje-
gova žena blizu Dramelj na
Sloveniki.
V čem je po vašem mnenju
razlog, da med Izrealci ni več
toliko zanimanja za Slovenijo,
kot ga je bilo še leta 1990?
Najprej moram omeniti de-
setdnevno vojno v Sloveniji.
Takrat je bila Slovenija prav-
zaprav prisotna v vseh svetov-
nih medijih, te prisotnosti pa
kasneje Slovenci niste znali iz-
koristiti. Premalo ste štorih za
promocijo Slovenije v tujini,
za kar je kriva predvsem vaša
vlada. Eno so razni pogovori,
pa obiski ministrov na tujem,
drugo pa je to, kaj ste storili,
da bi vas v svetu ne jemali kot
del nekdanje Jugoslavije. Lju-
dje mešajo pojme Slovaška, pa
Slavonija in Slovenija, vsaj 70
odstotkov Izraelcev še ne ve,
da je Slovenija samostojna,
demokratična država, kjer ni
vojne, kjer vlada mir, kjer sta
druga kultura in religija, kjer
vladajo drugačni običaji in na-
vade. Tako pa vas večina po-
vezuje z Jugoslavijo, od koder
vsak dan prihajajo poročila
o grozotah, ki se tam dogajajo.
Moram reči, da se na nekakšni
promociji, ki so jo Slovenci po
junijski vojni pripravili v Izra-
elu, tudi niste najbolje odreza-
li. Vključno s takratnim mini-
strom za turizem gospodom
Pašem, pa še kom. Razumem,
da ste v tistih časih imeli pre-
cej problemov, toda tudi kas-
neje niste za to, da bi ljudje
zunaj sploh spoznali, kje Slo-
venija je in kakšna je, naredili
skoraj ničesar ali bore malo.
O kakšni usklajeni turistični
promociji pa sploh ne morete
govoriti.
Verjetno ni vsega kriva zgolj
naša vlada...
Nikakor ne, je pa v največji
meri. Za marsikaj krivim tudi
vašega letalskega prévoznika
Adrio. Še v Jugoslaviji si je na
vse načine prizadevalá, da bi
bila nacionalni letalski pre-
voznik med Izreaelom in ta-
kratno državo. To ji je uspelo,
po vojni pa je vse zamrlo.
V Izraelu ni naš državni letal-
ski prevoznik med zalivsko
vojno ukinil niti enega samega
mednarodnega poleta, pa naj
je bilo letalo prazno ali polno,
naj se je polet splačal ali ne. To
se seveda kasneje obrestuje in
poglejte, koliko turistov pri-
haja v Izrael, ki je precej bolj
nemiren kot Slovenija. V eni
sami malo večji ulici pri nas
vidiš več vojakov kot v vsej
Sloveniji, gostje pa kljub temu
prihajajo. Za božič so bili tudi
v Betlehemu, pa čeprav se je
takrat tam marsikaj dogajalo.
Adria je na Izrael enostavno
pozabila, tisti, ki imamo radi
Slovenijo in bi hoteli k vam
pripeljati čim več ljudi, pa se
moramo obračati na avstrijske
in italijanske letalske kompa-
nije. Namesto treh ur potova-
nja se tako pot zavleče na de-
set in več ur. Ko se bom vračal
v Izrael, bom najprej odšel na
zagrebško letališče, od tam
v Prago, po enajstih urah ča-
kanja pa bom imel polet
v Izrael. V vsem tem času bi
priletel že na čisto drugi konec
sveta: Tudi to so stvari, ki go-
ste odbijajo od potovanj
k vam. Adrio sem na te proble-
me že večkrat opozoril, pa je
vse skupaj zaman. Očitno se
jim bolj splačajo poleti v Ti-
rano.
Se kljub vsemu, kar ste po-
vedali, povečuje zanimanje za
Slovenijo?
Povečuje se, ker skušamo ti-
sti, ki poznamo to lepo državi-
co, to povedati drugim in jih
prepričati, da se sem zares
splača priti. Samo v Rogaško
Slatino bom letos sam pripe-
ljal več kot 300 gostov.
Kako to, da imate tako radi
Rogaško Slatino?
Gre za zdravilišče, ki nudi
storitve na evropski ravni, kjer
delajo strokovnjaki in prijazni
ljudje in kjer imam že precej
zares dobrih prijateljev.
Kaj pa vas moti pri nas?
Leta 1986 sem bil na sreča-
nju novinarjev z vsega sveta.
V Sloveniji sem bil takrat ra-
zočaran nad cestami, pa sem
mislil, da bodo čez leta boljše.
Takrat so naši gostitelji ob-
ljubljali, da se bo to res zgodi-
lo. Vidite, sedaj smo leta 1994,
ceste pa so v bistvu takšne kot
takrat, le da je promet še večji.
Prava sramota je, da za cesto,
kakršna je Slovenika, sploh
upate pobirati cestnino. Kam
gre ta denar? Se odgovorni pri
vas sploh zavedajo, da bo Slo-
venija ostala osamljena pro-
vinca sredi Evrope, če ne bo
premogla vsaj avtoceste od
Šentilja do Kopra?! Vsi drugi,
ki so še pred leti capljali za
vami, so vas že prehiteli ali pa
vas bodo.
Kaj pa lahko poveste do-
brega?
Predvsem bi rad pohvalil
zdravnike in ostalo medicin-
sko osebje bolnišnice v Celju.
Pred božičem so naši gostitelji,
torej predstavniki Rogaške,
povabili mojo ženo Miriam in
mene v ljubljansko Opero na
predstavo * alstafa. Pri Dram
ljah smo imeli prometno ne
srečo, v kateri se je hudo po
škodovala moja žena. Mislim
da ni minilo deset minut, ko ji
na kraj nesreče že prispelo ur
gentno vozilo. Žena je imeli
med drugim trikrat zlomljeni
čeljust, vendar so jo uspešni
pozdravih, pri čemer bi se rac
še posebej zahvalil magistr
Fludernikovi ter doktorjem'
Žlendru in Skaletu. Dokto
Žlender je bil takrat celo nekji
na dopustu, pa je takoj prihite
v bolnišnico. Danes z vso goto
vostjo trdim, da gre za ljudi ú
strokovnjake, kakršnih j'
v svetu malo, in za vse se ji®
zahvaljujem.
JANEZ VEDENÖ
Št. 4 - 27. januar 1994
9
Tomislav na divjih vodah
Tomislav Crnković, trikratni svetovni prvak v kanuju Iz Zagreba, je prestopil
v Celje_____ ____ ____
Tomislav Crnković, trikrat-
ni svetovni prvak v spustu na
divjih vodah, je v Celje presto-
pil prvega januarja letos. Se-
daj vesla za kajak-kanu klub
Nivo Celje in na novoletnem
spustu, ki so ga pripravili
v Zagrebu, je Celju že prinesel
prvo zmago.
Tomislav je prijeten enaind-
vajsetleten fant, po horoskopu
devica. Leta 1988 se je s kanu-
jem prvič »spustil kar tako«.
Istega leta je začel tekmovati
in še sanjalo se mu ni, da bo
dosegel takšne uspehe. Am-
pak, uspel je hitro. Leta 1988
in 1989 je bil člariski prvak
nekdanje Jugoslavije v kanu-
ju-dvosedu, v letih 1990 in
1991 mladinski prvak Jugosla-
vije, leta 1990 svetovni mla-
dinski prvak in leta 1991 dva-
kratni članski svetovni prvak.
Tomislav o svojih uspehih,
ki jih niza že ves čas, odkar je
začel veslati, pripoveduje
skromno. Kanu mu pomeni
marsikaj: to je njegov konji-
ček, delo, zabava. Pa tudi veči-
na njegovih življenjskih ciljev
je povezana s tem športom, ki
sicer, kot pripoveduje, ni nika-
kršen profitni šport, je
pa.. .lep.
Tomislav je študent tretjega
letnika Fakultete za telesno
kulturo v Zagrebu in v celj-
skem klubu so mu obljubili
avto, da se bo lahko še naprej
vozil v Zagreb na predavanja.
Trenutno živi v celjskem dija-
škem domu.
In zakaj se je odločil za pre-
stop v Celje? »Šlo je za skupne
interese - tako za klub kot za-
me. Sedaj bom za Celje veslal
vsaj dve leti, sicer pa namera-
vam vmes tudi doštudirati in
se ukvarjati še s trenerskim
delom. Menim namreč, da ima
kanu v Sloveniji veliko per-
spektivo. Sploh pa je Slovenija
glavna v svetu med kajakaši,«
razlaga Tomislav, ki bo ves čas
veslal za Celje, na svetovnem
prvenstvu pa bo nastopil za
reprezentanco Hrvaške.
Sicer pa so Tomislavovi živ-
ljenjski cilji povezani s kaja-
kaštvom. »Ne moreš trenirati
in početi še kaj drugega. Ne
moreš hoditi ven. Razen tega
na Fakulteti, pa čeprav mi
gredo zelo na roko, zahtevajo
veliko. Ogromno vaj je, ki jih
je potrebno opraviti, ampak
vesel sem, ker mi gredo profe-
sorji na roko.«
Med tekmovanji je Tomislav
že marsikaj doživel. V spomi-
nu mu ne ostane veliko, saj gre
življenje naprej. »O tem, da je
spust po divjih vodah lahko
tudi nevaren, ne razmišljam.
Prvič te je še strah, potem pa
na to pozabiš in se posvetiš
temu, kako veslaš. Če si po
tekmi razočaran, se pač pomi-
riš s pomočjo prijateljev. Naj-
važnejše pri kanuju pa je to,
da veslaš v vsakem vremenu.
V dežju, snegu, megli... Vedno
si na vodi. Edina ovira je, če je
voda zmrznjena. Samo takrat
ne moreš veslati; treniraš sa-
mo na suhem.«
In kaj vse namerava Tomi-
slav doseči v Celju? »Z Duša-
nom sva prijatelja in oba želi-
va v Celju narediti >kanu te-
am<. To sicer ne bo šlo kar čez
noč, saj je treba veliko delati,
uriti tehniko in ogromno tre-
nirati ...
Skratka, v osnovi gre pri
mojem prestopu za to, da naj-
prej pomagam sebi, potem pa
še klubu. Da naredimo iz celj-
skega kajak-kanu kluba to,
kar je bil nekoč,« razlaga To-
mislav in v njegovih očeh je
opaziti poseben žar. Prepričan
je, da mu bo uspelo. In prav
gotovo mu bo.
NINA M. SEDLAR
Foto: EDO EINSPIELER
Predsednik Kajak-kanu kluba
Celje Dušan Konda, ki je To-
mislava privabil v Celje, je po-
vedal: »Izredno smo veseli, da
smo po enoletnih pogovorih
v svoje vrste pridobili trikrat-
nega svetovnega prvaka Tomi-
slava Crnkovića. Prepričan
sem, da bomo z njim dvignili
kvaliteto celjskega kajaka in
kanuja. Mislim, da je tekmo-
valec takšnega razreda lahko
tudi marketinško zanimiv za
mnoge firme. Nekaj stikov
smo že navezali, upam pa, da
bomo za Tomislava kmalu na-
šli tudi generalnega spon-
zorja.«
Tomislav Crnković in Dušan Konda.
Nova centrala
Prejšnji četrtek so v Gor-
njem Gradu vključili novo te-
lefonsko centralo s kapaciteto
608 telefonskih priključkov.
Večino potrebnih del, uredi-
tev prostorov, elektro inštala-
cije in montažo telefonskih
priključkov, so opravili že
v lanskem letu. V četrtek so
končno prestavili telefonsko
omrežje v nove prostore, pre-
selili in razširili so prenosni
sistem ter preusmerili vse sta-
re telefonske naročnike ATC
Gornji Grad na novo centralo.
Vsem obstoječim naročnikom
so spremenili telefonske šte-
vilke.
V Gornjem Gradu in v vseh
okoliških krajih, ki so priklju-
čeni na centralo, vodijo širšo
akcijo za izgradnjo telefonske-
ga omrežja. Zahteve za skleni-
tev telefonskega naročniškega
razmerja zbira KS Gornji
Grad, prav tako organizira
zbiranje sredstev. Izgradnjo
telefonskega omrežja zagotav-
ljajo med drugim krajani
z dolgoročnim kreditiranjem
PE PTT Celje v višini 2 tisoč
mark, ki jih lahko plačajo
v sedmih obrokih. Ceno zgra-
ditve telefonskega priključka
v višini tisoč 500 mark porav-
najo novi telefonski naročniki
po plačilu kredita še v nadalj-
njih šestih obrokih.
BRANKA BIZJAK
Prva slovenska
ljubezenska znamka
Slovenska PTT je v torek
izdala znamko, brez primer-
jave v domači poštni zgodo-
vini. Znamko, na kateri piše
»Ljubim te« ter »S(love)ni-
ja«, na njej pa so upodoblje-
na kar štiri lectova srca, za-
res ni mogoče poslati komur-
koli.
Do zaljubljenega Valenti-
novega, 14. februarja, boste
seveda temeljito razmislili
komu boste poslali takšno
znamko. Priložnostno ljube-
zensko znamko — takšne
v ZDA niso nobena poseb-
nost in celo na Poljskem jih
imajo - je oblikoval Broni-
slav Fajon. Običaj je pred-
vsem anglosaksonski ter se
pri nas pravzaprav šele uve-
ljavlja, star slovenski simbol
ljubezni pa so zagotovo lec-
tova srca. Tista bogato okra-
šena, z ogledalcem ter po
možnosti s primernim sporo-
čilom.
Slovenija je doslej izdala
že 75 različnih znamk, veči-
noma priložnostnih. Med
njimi je precej poslastic za
filateliste, prve ljubezenske
znamke pa se bodo posebno
razveselili najbolj zaljub-
ljeni.
BJ
Pogledali in zadeli tudi v Celju
Preteklo soboto se je v celjski dvorani Golovec zbralo veliko število ljubiteljev tv oddaje Poglej
in zadeni. Za spomin še utrinek s prizorišča, kjer so številne gledalce zabavale tudi brhke
mladenke iz Plesnega studia Igen.	Foto: EDO EINSPIELER
Na Golteh za »belega zajca«
Po enoletnem premoru bo-
mo v nedeljo, 30.1. na Golteh
zopet pripravili smuk za »be-
lega zajca«, ki ga organizira-
mo skupaj z RTC Golte ter SK
kozdnik Žalec. Pokrovitelj
tekmovanja pa je Jelovica.
Start bo ob 12. uri na vrhu
starih stan, cilj pa tako kot
običajno v Muldi. Proga je dol-
ga 1100 m, višinska razlika pa
]e 206 m. Na progi ne bo nobe-
nih vratic in jo bo vsak udele-
ženec tega tekmovanja pre-
smučal po svojih zmožnostih,
^d časa, ki ga bodo udeleženci
dosegli, pa bo odvisno, kakšno
medaljo bodo prejeli: zlato,
srebrno ali bronasto. Za naj-
boljši moški in ženski čas ps
smo pripravili tudi posebni
praktične nagrade.
Prijave za tekmovanje bomo
sprejemali v hotelu na Golteh
do 11. ure, vendar se bo mogo-
če prijaviti tudi še na štartu.
Zaradi tega pravzaprav ne bo
popusta pri nakupu dnevnih
kart, vendar pa je startnina
samo 100 SIT, udeleženci pa
bodo dobili medaljo, okrepčilo
na cilju in enolončnico.
Ker je proga, po kateri bo
potekal smuk za belega zajca,
primerna za vsakogar, razen
popolne začetnike, pričakuje-
mo v nedeljo na Golteh veliko
obiskovalcev oziroma tekmo-
valcev.
Osebnost januarja
Vodi bolniški kurat Anton Ratei
S kuponom, ki je objavljen
v tej številki Novega tednika,
še lahko glasujete za Osebnost
januarja na Celjskem. Na Ra-
diu Celje so Osebnost janaurja
izbirali včeraj, skupne rezul-
tate pa bomo razglasili na Ra-
diu Celje v sredo, 2. februarja,
v Novem tedniku pa dan za-
tem, torej prihodnji četrtek.
»Radijskim« glasovom bomo
dodali glasove iz vaših kupo-
nov, ki morajo biti v uredni-
štvu Novega tednika do 31. ja-
nuarja, do 9. ure. Z žrebom bo-
mo med poslušalce, ki ste gla-
sovali in med bralce, ki bodo
poslali kupone iz Novega ted-
nika razdelili deset spomin-
skih daril NT&RC - majic in
kap.
Glasujete lahko za osebe
s kateregakoli področja, poli-
tike, gospodarstva, kulture,
šolstva, športa, zdravstva,
znanosti, glasbe itn, ki so po
vašem mnenju storile kaj po-
Trenutno v vodstvu za Oseb-
nost januarja - bolniški kurat
Anton Ra tej.
membnega v določenem mese-
cu in s tem pridobile vašo na-
klonjenost. Osebnosti meseca
bodo ob zaključku leta sodelo-
vale v izboru Osebnosti leta
1994 na Celjskem.
Za osebnost meseca januar-
ja smo do torka prejeli nekaj
nad 100 kuponov. Med predla-
ganimi krepko vodi bolniški
kurat Tonček Ratej iz Celja,
s 33 glasovi in za katerega ste
glasovali zaradi njegove nese-
bične pomoči in ljubezni do
starejših in bolnih. Drugi je
z 12 glasovi naš novinar Bran-
ko Jeranko, sledijo pa Radijci
Ida Baš, Tone Vrabl in Teo Bo-
stič, ter, seveda, rokometni
vratar Rolando Pušnik.
Glasove so dobili še konjiški
župan Jože Baraga, trener ro-
kometašev Josip Šojat, keg-
ljavka Marinka Kardinar, at-
let Miro Kocuvan, arhitekt
Janko Hartman, direktor Vitre
Maks Šikovec, umetniški foto-
graf Vinko Skale, novinarja
Bojan Krajne in Nataša Ger-
keš, urednik Mitja Umnik,
vratar hokejistov Intala Luka
Simšič, fotografinja Darja
Škrabl, vodja slovenske Kari-
tas Franci Trstenjak in zlatar
Kragolnik.
KUPON
Osebnost januarja na Celjskem
Ime in priimek:_
Področje, položaj:_
Zanj glasujem, ker:_
Moje ime:
Naslov:_
Št. 4 - 27. januar 1994
10
Že tretji dnevi komedije
Od 4. do 26. februarja v SLG Celje
V Celju ni nobena skrivnost, da so
vstopnice za Dneve komedije že davno
razprodane in če bi jih mogli, bi jih
danes prodali že za dve leti vnaprej.
Kaj nam torej ponujajo tretji Dnevi
komedije na odru SLG Celje od 4. do
29. februarja?
Začelo bo Mestno gledališče ljub-
ljansko v petek, 4. februarja s Camo-
lettijevo komedijo Pridi gola na večer-
jo. V soboto, 5. februarja bo na spore-
du Slovensko stalno gledališče iz Trsta
s komedijo Milana Kleča Vsega je kri-
va Marjana Deržaj. V petek, 11. febru-
arja bo gost celjskega odra ansambel
Slovenskega mladinskega gledališča iz
Ljubljane z delom Emila Filipčiča Psi-
ha, naslednji dan, v soboto, 12. febru-
arja pa je na sporedu Ayckbournova
komedija Norčije v spalnicah v izvedbi
Primorskega dramskega gledališča iz
Nove Gorice.
V petek, 18. februarja bo na odru
spet domače gledališče, torej SLG Ce-
lje z Goldonijevo komedijo Sluga dveh
gospodov, v soboto pa bo v Celju go-
stovala Drama SNG iz Ljubljane, in
sicer s komedijo Woodya Allena Zai-
graj še enkrat, Sam. V zadnjem febru-
arskem vikendu pa bosta nastopila
v petek, 25. februarja Prešernovo gle-
dališče iz Kranja s Torkarjevim Revi-
zorjem 93 in v soboto, 26. februarja
KD Španski borci - Moje gledališče iz
Ljubljane z Gavranovo komedijo Mož
moje žene.
Za vse, ki niso prišli do vstopnic še
tolažilna vest: v nedeljo, 6. februarja
bo ob 18. uri še ena predstava celjske-
ga ansambla z Goldonijevo komedijo
Sluga dveh gospodov, namenjena je
sponzorjem in vsem »zamudnikom«.
Letos bo izbirala žlahtnega komedi-
janta, žlahtno komedijantko in žlaht-
no komedijo tričlanska žirija, ki ji
predseduje lanski laureat igralec Ja-
nez Bermež, člana pa sta Majda Knap-
Šembera in Slavko Deržek.
Simpozij bo tudi tokrat, in sicer
v petek, 25. februarja ob 16. uri v gle-
dališki avli na temo Kako smo ustvar-
jali komedijo. Predvidoma ga bo pos-
nela tudi slovenska TV.
Dnevi komedije ne bi bili izvedljivi
brez finančne podpore celjskega go-
spodarstva. Vsaka predstava ima dva
sponzorja, nagrade je prispevala Zla-
tarna Celje, glavna pokrovitelja pa sta
Vizija in Ljudska banka.
DRAGO MEDVED
Po sledovih starih kultur
Borut Korun je spet na drugem koncu sveta
Potovanja v eksotične pre-
dele sveta marsikomu burijo
domišljijo, vendar pa se zelo
redki tudi dejansko odločijo za
obiske teh dežel.
Borut Korun, ki živi v Lipju
pri Velenju, pa se je vendarle
odločil, da bo svoji strasti za
spoznavanjem neznanih dežel
dal duška in tako se skorajda
vsako leto odloči za kakšno
daljše potovanje. Neposredni
razlog za pričujoči intervju
z njim pa je pravkar izdana
knjiga Kača in jaguar v kateri
popisuje svojo zadnjo pot po
Srednji Ameriki.
Od kod vam pravzaprav ide-
ja za potovanja, predvsem ta,
v eksotične predele sveta?
Vse se je pričelo že v letih,
ko sem prebiral pustolovske
romane Karla Maya in druge.
Tako sem postopoma spoznal
povsem drugačen svet od na-
šega. Pozneje sem seveda pro-
učeval dežele v katere sem se
odpravljal tudi s pomočjo
strokovne in znanstvene lite-
rature, a prve spodbude so iz
mladostniških let. Na pravo
potovanje sem se odpravil že
z osemnajstimi leti, ko sem šel
z avtostopom po Grčiji, nato
pa so sledila potovanja po sre-
dozemskih deželah, Bližnjem
vzhodu in severni Afriki.
In kako kot Evropejec do-
življate neevropske kulture?
Ne glede na to ali pridem
v divjino s takoimenovanimi
primitivnimi domorodci, ali
pa na območje s tradicijo tiso-
čletnih kultur, vedno kot pri-
šlek vzpostavim nekakšno di-
stanco, ki mi omogoča raci-
onalen pristop do teh prebi-
valcev, njihove civilizacije in
vrednot, kakršne so pri njih
v veljavi. V vseh etnoloških,
antropoloških in kulturnih
razsežnostih. Pred vsakim po-
tovanjem si namreč priskrbim
čimveč študijskega gradiva se
temeljito poglobim vanj in se
temeljito pripravim.
Kako se sporazumevate
z domačini?
Če mislite jezikovno, si po-
magam z znanjem svetovnih
jezikov, angleškega in nem-
škega. Za potovanje v Srednjo
Ameriko pa sem se naučil tudi
nekaj španščine, ne sicer veli-
ko, a dovolj za sporazumeva-
nje. Na ravni človeških stikov
pa tudi lahko rečem, da imam
kar dobre izkušnje. Kamor
pridem, poskušam biti nevsi-
ljiv in se domačinom diskretno
približam, kajti marsikoga
lahko neprijetno vznemiriš, če
ga na primer fotografiraš in
podobno. Popotnikov iz Evro-
pe je po svetu kar dosti in mar-
sikje so jih ljudje pošteno siti
in jih dojemajo kot vsiljivce, ki
se požvižgajo na njihove vred-
note, denimo religijo ali obi-
čaje.
Pred kratkim ste izdali svo-
jo novo knjigo z naslovom Ka-
ča in jaguar. Katera svoja do-
živetja opisujete v njej?
Gre za opis dogodkov in poti
po srednji Ameriki, ki sem jo
začel v glavnem mestu Mehike
Ciudad Mexico. Nadaljeval
sem jo preko Jukatana, Gvate-
male, Kostarike, Paname do
Kolumbije, kjer je bila končna
postaja. Motiv, ki me je vodil,
je bil poskus doživeti in pro-
dreti v bistvo latinskoameri-
ške civilizacije. V njej se sre-
čujeta evropska civilizacije
avtohtono. Kot je znano, se je
na tem prostoru dogodilo tra-
gično in nasilno preganjanje,
zasužnjevanje in celo uničenje
starodavnih ljudstev. Tu so ži-
veli Maji, Azteki, Tolteki, Ol-
meki in vrsta drugih narodov,
katere so po Kolumbovem od-
kritju Amerike Evropejci su-
rovo uničili. Na tem potovanju
me je tudi vodila želja, da vi-
dim kaj je še ostalo od teh sta-
rodavnih civilizacij, ki so do-
živele svoj konec pred pol tiso-
čletja.
Kaj ste odkrili?
Današnji prebivalci, med
katerimi prevladujejo mešanci
in Indijanci, so po svoji identi-
teti usmerjeni bolj evropsko
kot si mislimo. Vendar pa ob
tej splošni tendenci živi tudi
njihova stara tradicija, ki je
prepoznavna predvsem v raz-
nih vražah in legendah,
a hkrati tudi v načinu življe-
nja, ki ga pogojuje okolje. Zu-
naj urbanih središč, ali celo
v samih divjinah, pa so ti pra-
stari običaji iz preteklosti
mnogo bolj prisotni med
ljudmi.
Ste obiskali tudi stare temp-
lje in zapuščena mesta?
Seveda. Gre za eno bogatih
dediščin preteklosti, ki s svojo
monumentalnostjo in skriv-
nostnostjo pričajo o zelo boga-
ti in nenavadni civilizaciji.
Obstajajo še predvsem spome-
niki v kamniti arhitekturi in
plastiki. V slednji pogosto na-
letimo ravno na motiva kače in
jaguarja, po katerih sem tudi
naslovil svojo knjigo. Gre na-
mreč za starodavna kulta, kjer
kača predstavlja simbol plod-
nosti, jaguar pa podzemeljske
temačne sile.
Imate v kratkem še načrto-
vano kakšno potovanje?
Da, mislim, da bom že v ča-
su objave tega intervjuja po-
novno v deželah Južne Ameri-
ke, kamor grem za dva meseca.
S prijateljem načrtujeva spust
po reki Orinoco v Venezueli, ki
teče tudi po mejni črti s Ko-
lumbijo. BORIS GORUPIČ
Urška tudi v Laškem
Uspelo predstavitev revije
sodobnih plesov občine Laško,
ki so jo lani izvedli v Zidanem
Mostu, so konec prejšnjega
tedna ponovili še v Kulturnem
centru Laško. Zanimanje za
nastop mladih plesalcev je bilo
izredno, saj se je v dvorani, ki
sprejme 230 ljudi, zbralo kar
400 navdušencev. Kot gostje
so sodelovali tudi mladi ple-
salci Urške iz Ljubljane, ki so
se že do dobra uveljavili tudi
v evropskem prostoru. Lašča-
nom se je takoj »posvetilo« in
so prosili Ljubljančane za po-
moč pri razvoju plesne dejav-
nosti v Laškem in celotni obči-
ni. Prvi delovni pogovor je bil
v ponedeljek dopoldne, tako
da bo Urška kmalu začela
s svojo dejavnostjo tudi v laški
občini, vadbeni prostori pa
bodo v Kulturnem centru.
Brez dvoma bo za novo obliko
kulturnega izražanja med
mladimi veliko zanimanja,
kulturni center pa bo tudi tako
koristno zaseden.
Savinova
odličja
Osrednja proslava ob
slovenskem kulturnem
prazniku bo v žalski občini
5. februarja v domu II. slo-
venskega tabora v Žalcu.
Na njej bodo podelili Savi-
nova odličja, nagrado bo
prejel Ervin Fritz, plaketi
Ansambel Slovenija in Ja-
nez Kroflič, priznanji Mar-
len Premšak in Organiza-
cijski odbor za Zlate citre
iz Griž. V kulturnem pro-
gramu bo nastopila Nika
Vipotnik s svojim musi-
calom.
T.TAVČAR
Jubilej pevcev
Moški pevski zbor Laško, ki
ga vodi Lojze Švec, slavi letos
65 let obstoja. Slavnostni kon-
cert bo pripravil v soboto,
29. januarja ob 19. uri v Kul-
turnem centru Laško. Ob tej
priložnosti bodo nekaterim
članom tudi podelili Galluso-
va odličja (mnogi so jih že do-
bili ob prejšnjih jubilejih zbo-
ra). Zlato odličje bodo dobili
Peter Vodišek, Jože Rajh in
Slavko Žefran, srebrno Tone
Gril, Boris Aškerc, Jaka
Hrastnik in Franc Teršek ter
bronasti Stanko Krašovec in
Ferdo Požlep.
TV
Šumnik v Vegradovi galeriji
V galeriji Vegrad v Velenju
se do sredine februarja pred-
stavlja slikar Drago Šumnik iz
Šoštanja.
Šumnik je skoraj domačin,
rodil se je namreč v Zavodnjah
nad Šoštanjem. Slikar se je
svojemu delu posvetil v po-
vsem neobičajni tehniki, saj so
njegove abstraktne kompozi-
cije prava paša za oči, vajene
bolj umirjenega realističnega
ustvarjanja.
Za ocenjevalca ali pozna-
valca umetnosti so Šumnikova
dela povsem nekaj novega. Ne
sicer toliko zaradi kakovosti,
ampak predvsem zaradi izvir-
nosti, s katero preseneča.
Šumnik je eden tistih, ki ni-
majo predsodkov, slikarstva se
namreč loteva na povsem dru-
gačen način. V bistvu so to sli-
kovite barvne kompozicije,
s katerimi želi gledalcu posre-
dovati svoj čustven in sanjski
svet. Avtor iz Zavodenj se je
v Vegradovi galeriji prvič
predstavil pred sedmimi leti,
potem pa se je s svojimi deli
predstavljal po vsej Sloveniji.
VIKTOR KOJC
ZAPISOVANJA
Strah in pogum
Piše: Tadej Čater
Pod takim naslovom so pred
skorajda petdesetimi leti izšle
novele Edvarda Kocbeka.
Strah in pogum, skratka. No-
vele oziroma novelete, ki se fa-
bulativno še tako različne, uk-
varjajo z enim samim vpraša-
njem, problemsko zastavljeno
uganko, v kateri nastopata po-
sameznik in družba oziroma,
v kateri gre za merjenje etič-
nega praga posameznika na
lestvici družbenih pravil.
Pravzaprav povsem običajna
tematika, ki to svojo problem-
sko zasnovo naslavlja na na-
pačno fabulo.
Če bi Kocbekov junak, ki
mora po ukazu ustreliti nekaj
sovražnikov (domačih izdajal-
cev!), pa mu nasproti stopa
preprosta človeška vest, na-
stopal namesto v domačem
zgodovinskem okolju v zgod-
bah o kavbojcih in Indijancih,
bi novelete, ki kakšne velike
umetniške vrednosti vendarle
nimajo, lahko mirne duše in
čiste vesti odpisali iz literar-
nega spomina. Tako pa gre na-
sprotno za fabulo, ki je bila
aktualna v prejšnjem, resda
bolj zgodnjem, režimu in je
aktualna še danes, ko se gremo
neke nepotrebne spravne slo-
vesnosti. Kot da ni bilo dovolj
tisto simbolno dejanje v Ko-
čevskem Rogu. Francozi deni-
mo tega s svojimi vichyjskimi
junaki nikoli ne bodo sposobni
storiti. Petain je bil domači iz-
dajalec, kaznovan, podobno se
je zgodilo z njegovimi somi-
šljeniki, ki so jih De Gaulovi
vojaki pobili kot tudi partiza-
ni domobrance (a bi bilo v na-
sprotnem primeru, da bi zma-
gali domobranci na primer,
kaj drugače?), in pika. V to
nihče ne dreza. Del polprete-
kle francoske zgodovine, pač.
Ampak, ne bi o tem. Zares!
Kocbekove novelete se torej
problemsko in idejno nasla-
njajo na dolgo in bogato tradi-
cijo, ki jo je pričel že vsaj So-
fokles s svojo Antigono. Posa-
meznik nasproti družbi oziro-
ma njenim pravilom ali boljše,
nasproti institucionalnim ovi-
ram. In Antigona je seveda
tragični junak. Ne tisti njen
brat, ki je bil te smole, da seje
znašel na napačni strani voj-
skujočih se vojska, marveč
Antigona je tista, ki vzbuja
tragično občutenje sveta ozi-
roma drugače; Vida Žabot se
v Razkrižju ni borila za slo-
venski jezik v tamkajšnji cerk-
vi, pač pa proti instituciji, kije
malo mar, ali se tam govori
slovensko ali hrvaško ali bati
tujsko. In ker je dosegla zrna
go, je postala Slovenka leti
Toda kakšno zmago? Sloven
ski jezik se v tisto cerkev д
»vrnil« zgolj po njeni zaslugi
temveč po zaslugi poraza in-
stitucije, ki je svoj poraz mo-
rala omiliti, da bi ohranili
svoj status. Institucija je bik
tista, ki ji je prinesla pričujoč:
naslov. Se več; ker si je Žabo-
tova drznila upreti se institu-
ciji in ker je kot posameznici
uspela, da so se nekatera pra-
vila (institucionalna ali druž-
bena, vseeno) vsaj malce spre-
menila (spet; ne zaradi Vidi
Žabot, pač pa zaradi omilita
poraza), je v nas vzbudila tra-
gično občut(en)je sveta. Posta-
la je kljub svoji zmagi tragica
junak. Junak najvišje vrste
Prosto po Unamunu bi to bi
junak oziroma junakinja, k
svojo bit izpostavlja nadbiti
ki je svoje poslanstvo na ten
svetu pripravljen(a) zatajit
zaradi povsem človeškega po
slanstva. In kolikor mi je zna
no, je med vsemi državljani ii
državljankami to storila ed;
noie Vida Žabot. Slovenka le-
ta. Zasluženo.
Za več informacij se oglasite v
CENTRU INTERESNIH
DEJAVNOSTI
vsak petek od 15. do 19. ure
in soboto od 9. do 19. ure
ali pokličite na telefon 25-125.
Za telo in dušo
Pred dnevi je Harlekin obiskala dolgoletna predavateljica í
umetnost giba na ljubljanski gledališki akademiji prof. Lojzt
Žerdin, ena naših prvih plesalk, ki se je šolala v tujini.
Izkušena umetnica in pedagoginja je po ogledu Aktove pre¿
stave Žarki oblikovala izjemno zanimivo delavnico, ki je nudi'
plesalcem »hrano za telo in dušo«. Na zgornjem posnetku )
prizor iz Kvarteta, ki je nastal v koreografiji Ane Vovk-Pezdij
in s katerim se je skupina Akt predstavila na srečanju plesu1
skupin v Mengšu. Hkrati pa naj opozorimo, da sprejemal'
prijave »Za brezovo metlo« še do petka, 11. februarja. Prijavni";
lahko pošljete po pošti na naslov Harlekin, Partizanska
Celje ali pa jih oddate v Harlekinov nabiralnik pred vhodo'
v Gimnazijo Celje Center.
Št. 4 - 27. januar 1994
11
Drugačen
kulturni
praznik
V Slovenskih Konjicah
letos ne bodo pripravili
povsem običajne proslave
ob slovenskem kulturnem
prazniku. Po podelitvi
občinskih priznanj za de-
lo na področju kulture,
(razpis še ni zaključen),
so namreč vsi krajani
7. februarja vabljeni
k ogledu komedije Mož
moje žene, v kateri se
predstavljata Iztok Valič
in Ivo Ban. Hkrati pa bo-
do na predvečer sloven-
skega kulturnega prazni-
ka v avli konjiškega kul-
turnega doma odprli raz-
stavo likovnih del konji-
ških in šaleških likov-
nikov.	TASK
REKLI SO
Miran Krajšek, novi pred-
sednik Prosvetnega društva
Svoboda, Griže: »Novo vod-
stvo našega društva si je za
prihodnje obdobje zadalo
kar celo vrsto nalog. Med
njimi je najpomembnejša
oživitev kulturnega utripa
v kraju, ki je v nekaj pred-
hodnih letih zamrl. Želimo
si, da bi naš kulturni dom
spet postal kraj živahnega
kulturnega delovanja, ka-
mor bi radi zahajali tisti, ki
sodelujejo, in oni, ki bodo
gledalci in poslušalci. Dom
bi radi tudi polepšali, tako
da bi bil vabljivejši. Za letno
gledališče Limberg pa si že-
limo, da bi postalo stičišče
kulturne dejavnosti občine,
saj si lepšega prizorišča na
odprtem ne moremo zami-
sliti.«	T. TAVČAR
»V Celju pojdem na višjo
gimnazijo, nikamor drugam!«
V	letošnjem letu so kar tri
obletnice povezane s pisate-
ljem Francem Ksaverjem Me-
škom, sopotnikom naše mo-
derne. Pred dnevi je minilo 30
let, odkar se je na Koroškem
izteklo njegovo življenje
(11. januarja 1964). 28. okto-
bra bo 120 let od njegovega
rojstva (roj. 1874 v Ključarov-
cih). Vmes - sredi poletja - pa
bo ravno sto let, kar je kot
maturant celjske gimnazije
zapustil naše mesto.
V	skoraj 90-letnem življe-
nju, telesno in pisateljsko raz-
petem med Slovenske gorice
njegove zgodnje mladosti in
Koroško njegovih zrelih in
starostnih let, so štiri leta
v Celju po času kratka, po do-
živetjih in spominih pa niso
bila nepozabna ne za njegovo
duhovno in ne za pisateljsko
rast.
Leta 1890 je na Ptuju do-
končal nižjo gimnazijo, višjih
razredov pa takrat tam še ni
bilo. Da bo nadaljeval šolanje
v Celju, se ni odločil slučajno,
bliže bi sicer bilo v Maribor.
Za zgodovino vnetega šest-
najstletnega fanta je privabil
sloves celjskih grofov in še za-
trjevanje ptujskega profesorja,
da je Celje »mesto z najlepšo
lego v vsej Avstriji«. »Kakor
razodetje, kakor klic usode so
mi bile te besede,« je zapisal
Meško pozneje.
Od svojega šestnajstega do
dvajsetega leta je torej obisko-
val celjsko gimnazijo v starem
poslopju na današnjem Slom-
škovem trgu. Ptuj in Celje sta
bili pravzaprav edini mesti,
kjer je iz dijaške perspektive
mogel opazovati meščansko
življenje. Čeprav je namreč
kasneje bil v Mariboru in Ce-
lovcu, ga je vezal bogoslovni
študij, zdaj pa je bil sproščen
in živahen, znanja in življenja
željan fant. Celjsko okolje in
spoznanje je pozneje vpletel
v nekaj krajših zgodb, a tudi
v poskus naturalističnega ro-
mana Kam plovemo.
Po letih je dijaški čas obudil
v avtobiografskih črticah
(Glad, O knjigah, Naš literarni
klub, Pred šestdesetimi le-
ti ...). »Bih so to časi nemške-
ga duha, a tudi železne disci-
pline. Zadnje je bilo dobro, pr-
vo slabo,« je zapisal o razme-
rah v šoli iz časovne perspekti-
ve. Težko si predstavljamo
njegovo zunanjost, ko je bil
nekaj časa dolgolas, da ga je
profesor imenoval »loncevez«,
ker so bili taki potujoči Slova-
ki, ki so vezali lonce. Mučila
ga je dvojna lakota: telesna
— večkrat se je najedel samo
enkrat na dan, in še hujša — la-
kota po knjigi in gledališču.
Odkrival je svet literature. Ko
so izšle Aškerčeve Balade in
romance, jih je prebiral za
pečjo v dijaški sobici s tako
zavzetostjo, da mu je pregore-
la suknja. Nekoč si je zaželel
Byrona, ki ga je videl v izložbi
edine celjske knjigarne, pa ga
je prodajalec ljubeznivo po-
učil, da se ne izgovarja Biron.
S sostanovalci so se šli nekako
literarno delavnico, prehuda
medsebojna kritičnost pa je
stvar uničila. Ob prostih urah
so zahajali skozi park k Seid-
lovemu studencu. Tu so prepe-
vali, v gozdu nad izvirom pa
snovali literarne načrte. (Prav
zato so po drugi svetovni vojni
studenec preimenovali v Me-
škov studenec.) Mikale so ga
gledališke predstave. »Rajši
sem v Celju večkrat trpel te-
lesno lakoto, da sem le mogel
zvečer v gledališče.«
Svet čustev, človeških odno-
sov in nesoglasij je odkrival
tudi okoh sebe. Nekaj časa je
stanoval v mestnem kopališču
nad strugo potoka Sušnica
(imenuje jo Kalužnica) na me-
stu sedanje policije. Skozi
okno je opazoval kostanjev
drevored ob Glaziji in se zave-
del disonance: v srečo mladega
para pod cvetočimi kostanji je
posegla smrt. Pozneje se je ro-
dila črtica Kako sveži so bili,
kako nežni cveti.
Okoliščine so nanesle, da je
mogel s svojimi literarnimi pr-
venci na dan. V njegovih celj-
skih letih je namreč tu začela
izhajati revija Vesna in posta-
la glasilo novega rodu litera-
tov, t.i. novostrujarjev. V njej
je osemnajstletni sedmošolec
doživel svojo prvo objavo
—	otožno pesem Nazaj ne bo ga
več nikdar. Podpisal se je se-
veda z enim svojih številnih
psevdonimov - Jaroslav. Ogla-
sil se je še nekajkrat. Hkrati pa
je v celjskem časopisu Domo-
vina začel objavljati podlistke
in prevode.
Kljub strahu pred matema-
tiko, ki mu je v nasprotju
z grščino, nemščino ah slo-
venščino delala težave v gim-
naziji, je srečno opravil matu-
ro. Po valeti pri sošolcu
v Šentjurju je zapustil mesto
ob Savinji. A sproščen in poln
mladostnega poleta ni odhajal
domov. Te počitnice so bile
namreč čas težkega notranjega
boja, odločitve in z njo pove-
zane odpovedi: postal bo du-
hovnik.
V Celje pa je še prišel. Kot
bogoslovec se je leta 1897 ude-
ležil velikega narodnega slavja
—	otvoritve Narodnega doma.
Tudi na gimnazijo ni pozabil.
Ko je ob njegovi šestdesetlet-
nici na Slovaškem izšla knjiži-
ca o njem (napisal jo je Vojtech
Merka) - je bil takrat v češkem
in slovaškem svetu zelo cenjen
—	jo je s posebnim posvetilom
podaril gimnazijski knjižnici.
Se kasneje, po drugi vojni, ob
šestdesetletnici mašniškega
posvećenja, se je skromen,
preskromen mož zbal, da ga
bodo skušali potegniti v slav-
ljenje, pa je pobegnil v Celje in
se tu »inkognito« zatekel tudi
tja, kjer je nekoč preživel toli-
ko lepih ur: skozi park k nek-
danjemu Seidlovemu studen-
cu. Še pred tem ga je Gustav
Grobelnik pregovoril, da je za
prvi Celjski zbornik napisal
spomine na celjska dijaška le-
ta — Pred šestdesetimi leti. Med
pisateljem in Grobelnikom se
je tako razvilo dopisovanje,
povezano tudi z njegovo celj-
sko uprizoritvijo drame Pri
Hrstovih.
Dovolj je torej vzrokov, da
se tudi v Celju spet spomnimo
avtorja Tihih večerov.
BOZENA OROŽEN
Samorastniki v Gornjem Gradu
Prizadevni amaterski igralci v Gornjem Gradu se intenzivno
pripravljajo na premiero Samorastnikov. Premiera bo v soboto,
29. januarja ob 19. uri, prva predstava pa v nedeljo, 30. januarja
ob 15. uri.
V gornjegrajskem dramskem društvu se eno leto predstavljajo
s komedijo, drugo leto pa z dramo. Lani so z Zadrečkimi
zdrahami doživeli izreden uspeh, samo v domačem kraju si je
dve predstavi ogledalo 800 gledalcev. Samorastnike tokrat pri-
pravljajo že drugič, prvič so jih občinstvu predstavili pred 32
leti, vlogi Karničnika in Karničnice pa so zaupah istima igral-
cema kot pred tremi desetletji. S predstavo bodo člani amater-
skega dramskega društva gostovali po vsej mozirski občini in
tudi po drugih krajih.
US
Seminar za režiserje
p0 dolgem času ie Zveza kulturnih organizacij v občini Žalec prejšnji teden spet pripravila
sminar za mlade režiserTe Dvajset mlajših in starejših ljubiteljev te dejavnosti se je za dva dni
fralo v pla^kem domu na ¿omu, seminar je vodila ^-ca ^rk. strokovm del.рш Mrran
Kenda iz Radovliice Udeleženci so se pogovarjali o osnovah rezijskega dela na ljubiteljskem
Področju, nato pa so^VostavTh na oder nekaj prizorov - iz Matička, škerjanca, Sto oy in
Pokvarjeno^ Na shki Pred domom na Homu, kjer smo jih obiskali, smo zadnji dan napravili tudi
ale skupni posnetek Хљ zagnanih režiserjev, ki so bili s seminarjem zadovoljni. Izrazih so
Zeljo, da bi se vsaj enkrat na leto srečali, se pogovorili m izmenjali izkušnje.
PRIREDITVE
V	Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 10.30
za abonma srednje ekonomske šole 2, Celje, uprizorili Goldoni-
jevega Slugo dveh gospodov, v režiji Francija Križaja. V sredo
ob 11. uri pa bodo za abonma srednje frizerske, tekstilne in
strojne šole 3 Celje, uprizorili Pirandellijevo predstavo Kot me
ti hočeš.
V	Domu П. slovenskega tabora v Žalcu bo v ponedeljek ob 19.30
s tretjo abonmajsko predstavo, gostovalo Slovensko mladinsko
gledališče iz Ljubljane s komedijo Tartif, ki jo je napisal Andrej
Anabaptist Rozman, režiral pa Vito Täufer.
V	Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi ob
20. uri koncert Akademskega pevskega zbora iz Maribora, ki ga
vodi Alenka Korpar.
V	Kulturnem centru v Laškem bo v soboto ob 19. uri koncert
Moškega pevskega zbora Laško ob njihovi 65-letnici delovanja.
V	dvorani Župnijskega centra Sv. Duh v Novi vasi pri Celju bo
do nedelje odprta razstava Sveto pismo-knjiga življenja, ki je
med tednom na ogled med 17. in 19. uro, ob nedeljah pa od 7. do
12. in od 16. do 19. ure.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini je odprta razstava olj in
akvarelov Nika Ribiča iz Maribora.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju bo do ponedeljka odprta
razstava Celje na starih razglednicah.
V	Zdravstvenem domu in hotelu Merx v Celju razstavlja slike
Jože Barachin iz Radeč.
V	Etolu v Škofji vasi razstavlja v januarju Maksimiljan
Nezman.
V	Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko vse do
februarja ogledate razstavo Vischerjevih bakrorezov s podo-
bami gradov na slovenskem Štajerskem.
V	laškem zdravilišču bo do ponedeljka na ogled razstava likov-
nih del Janeza Kovačiča.
V	Občinski matični knjižnici v Žalcu si lahko do 5. februarja
ogledate razstavo razglednic nekaterih evropskih mest.
V	galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega
gradu je na ogled izbor slovenskega slikarstva in kiparstva.
Celje: Union od 27.1. ob 16.30, 18.30 in 20.30 ameriški film Trije
mušketirji; Mali Union do 31.1. ob 20. uri Mesto radosti - ameri-
ški film, od 1.2. dalje ob 20. uri ameriški film Prva ljubezen;
Metropol 27.1. Prvaki - ameriški film, ob 20. uri pa Zatreskana
- ameriški film, od 28. do 30.1. ob 16. uri ameriški film Prvaki, ob
18. in 20. uri pa ameriški film Tina - kaj ima ljubezen s tem, od
31.1. dalje ob 16., 18.15 in 20.30 ameriški film Tina - kaj ima
ljubezen s tem.
Kino Žalec 27.1. ob 20. uri ameriški film Tina, kaj ima ljubezen
s tem, 28.1. ob 20. uri angleški film Orlando, 29. ob 20. uri in
30.1. ob 18. in 20. uri pa slovenski film Morana.
Kino Dobrna 29.1. ob 20. uri ameriški film Prvinski nagon, 30.1.
ob 17. uri pa ameriški film Zadnji dobri možje.
V	veliki pravljični sobi Osrednje knjižnice v Celju na Gledali-
škem trgu 4, bo danes ob 17. uri Milada Kalezič predstavila
pravljice z naslovom Ne bom se opravičil.
V	Narodnem domu v Celju bo v četrtek, 3. februarja ob 19.30
Mešani pevski zbor Gimnazije Celje priredil pevsko-plesno-
scenski večer z naslovom Tisoč in ena pesem.
V	knjižnici v Velenju bo danes ob 19. uri prvi iz serije družinskih
pogovorov, ki jih vodi Silvo Teršek. Tokrat bodo kot prvo
predstavili družino Plestenjak, mamo - slikarko Doro, glasbe-
nika Jana in sina Domna Slana.
Slovensko narodno izročilo
Pri založbi Lexis iz Kranja
so izdali obsežno knjigo, v ka-
teri so popisane značilne in
tradicionalne kulturne poseb-
nosti, ki so se uveljavile in
ohranile pri nas. Gre za delo
več avtorjev z naslovom Slo-
vensko narodno izročilo.
V preteklosti na naših tleh
ni bilo razvitega meščanskega
življenja v takšni meri, kot je
danes. Slovensko prebival-
stvo, ki je bilo razdeljeno na
več pokrajinskih enot oziroma
dežel, je bivalo predvsem na
podeželju, v vaseh z majhnimi
kmetijami, katere so jim omo-
gočale preživljanje. Običaji,
šege in navade so se razvile
v teh tipičnih okoliščinah in so
kot takšne svojevrsten odraz
tega življenja. Danes, ko so se
okoliščine bistveno spremenile
in je današnji vsakdanjik
pravzaprav povsem drugačen
ter prilagojen sodobnim raz-
meram, se niti ne zavedamo
več lastne kulturne zgodovine,
ki pa je vendarle v mnogočem
sooblikovala identiteto in zna-
čilne poteze tudi naše današ-
nje družbe. Zato so vedno do-
brodošle razne informacije in
zbrana gradiva, ki nam posre-
dujejo vednosti, katere nam
pomagajo osvetliti preteklost
ter bolje razumeti sodobnost
in njene pojave. V tem pogledu
imajo še posebno zaslužno me-
sto dela s področja etnologije
in eno takšnih je tudi izdano
Slovensko narodno izročilo.
Knjiga je razdeljena na več
poglavij in vsako od njih opi-
suje svoje področje in teme, ki
pa se prepletajo tudi s temami
iz drugih poglavij. V prvem so
opisane šege in navade iz živ-
ljenjskega kroga, ki se nanaša-
jo na rojstvo, ženitev, smrt in
druge pomembne dogodke.
Drugo poglavje obravnava
običaje, ki so se razvili ob de-
lovnih opravilih, tretje pa se
nanaša na različne praznike.
Posebno poglavje je posvečeno
domačim obrtem in ljudski
umetnosti, sledijo slovenske
pesmi z različno motiviko ter
reki in pregovori o stvareh in
pojmih, ki so naše prednike
najbolj zanimali. V zadnjem
poglavju so zbrani recepti do-
mačih jedi iz različnih pokra-
jin, knjiga pa je tudi ilustrira-
na z mnogimi barvnimi ter čr-
no belimi ilustracijami, ki do-
polnjujejo besedilo.
BORIS GORUPIČ
Št. 4 - 27. januar 1994
12
Obisk kot darilo za rojstni dan
Kar nekaj časa je že mini-
lo, odkar je v naše uredni-
štvo prišla lična dopisnica,
na kateri nam je zvesta bral-
ka Neža Korbar sporočila,
da je že dolga leta naročnica
Novega tednika. Dopisnici je
bil priložen listek, ki potrju-
je, da je to res - Korbarjeva je
namreč že pred 29. leti pla-
čevala naročnino.
Neža Korbar iz Gave je bi-
la naša naročnica torej že
pred letom 1955 in ima iz
tistega časa še shranjeno po-
trdilo o plačani naročnini.
Žal veliko naših zvestih
bralcev tovrstnega doku-
menta nima več, pa nič zato,
vsi naši naročniki so v pra-
vem pomenu besede »naši«.
Ko smo prvič želeli obi-
skati Nežo, smo imeh kar ne-
kaj težav. Najprej smo mora-
li poiskati prave Gavce in
nato v tistih vinorodnih,
s soncem obsijanih gričih, še
pravo hišo. Neže sicer ni bilo
doma, vendar je narava
v Gavcah nad Šmartnim ob
Paki tako lepa, da se je spla-
čalo peljati tudi na izlet.
Ob drugem obisku smo iz-
vedeli, zakaj Neže večkrat ni
doma. »Zelo rada grem nao-
krog, potepam se res rada.
Vsak dan vstajam zgodaj,
ker grem peš v dolino k sveti
maši, nato pa se vrnem.» Tu-
di tisto soboto je bila Neža
v dolini, tokrat je malce po-
spravljala po cerkvi. Vedno
je rada delala in bo delala še
naprej. »Če človek kar neha,
ni dobro. Nekateri mi pravi-
jo, da sem neumna. Imam
svojo pokojnino, sicer je niz-
ka, toda jaz sem kar zado-
voljna. Pa vendar ne bom ne-
hala delati, dokler bom le še
malo lahko migala,« se je
prešerno nasmejala v župnij-
ski sobi, ki nam jo je za kle-
pet posodil župnik v Šmart-
nem ob Paki.
Življenje Neže Korbar, ro-
jene v gavških hribih, je bilo
precej naporno. »Vsega sem
si skusila, kmetov, gospode
in tovarne,« pripoveduje Ne-
ža. »Najprej sem bila za so-
barico pri grofu Warsberger-
ju, potem sem pomagala pri
okoliških kmetih, leta 1947
pa sem se zaposlila v polzel-
ski tovarni nogavic. Vsak
dan sem pešačila vsaj dve
uri, najprej do avtobusa in
do tovarne, nato pa isto pot
nazaj. Neredko sem jo tudi iz
Polzele mahnila kar peš, tisti
2 uri in pol se mi ni zdelo
daleč, saj sem rada hodila.«
Četrt stoletja, ki ga je Kor-
barjeva preživela med sode-
lavkami na Polzeli, ji je osta-
lo v lepem spominu. »Nikoli
nisem bila z nikomer v spo-
ru, v službi smo se dobro ra-
zumele. Vsak dan sem se do-
mov tako rada vračala, kot
sem zjutraj rada odhajala na
delo. Ko sem nehala, sem se
kar nekajkrat razjokala od
žalosti in samote. Se posebej
prvo zimo, poleti, ko pa se je
začelo delo, je najhujši dolg-
čas minil.«
Bolezen? »Včasih me mal-
ce zgrabi, najbolj hudo je bi-
lo pet let pred upokojitvijo.
Takrat sem mislila, da ne
bom dočakala pokojnine, ta-
ko zelo me je mučil revmati-
zem. Sedaj pa sem že 21 let
upokojena in lahko rečem,
da mi ni sile. Jeziti se mi ni
treba, s sestro si deliva hišo,
ki nama jo je podarila teta.
Rada imam svoje hribe, še
posebej v maju, ko vse tako
lepo cvete. Kaj bi še lahko
pričakovala?«
Neža Korbar je naš časo-
pis kupovala že prej, preden
se je nanj tudi naročila. »Mi-
slim, da je bilo to takrat, ko
so bili v časopisu Celjski
grofje. Mama so zgodbe silno
radi brali in takrat so me tu-
di prepričali, naj si naročim
časopis. Sedaj ga beremo vsi
v naši družini, najprej ga
prebere bratova družina, po-
tem ga prinesejo meni, jaz pa
ga pogosto odnesem še naše-
mu župniku. Sicer najraje
prebiram podlistke, novice
in dogodke iz življenja starih
kmečkih ljudi. Za politiko
mi ni, kvečjemu kakšne no-
vice bolj površno preletim.«
Z veseljem smo Neži izro-
čili zlato verižico. Naj ji bo
ta verižica zahvala za zve-
stobo in hkrati iskreno voš-
čilo za 73. rojstni dan, ki ga
je proslavila v soboto. Da bi
ostali še dolgo skupaj, obe-
nem pa vse najboljše - še en-
krat voščimo korenini z gav-
ških hribov.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: EDI MASNEC
Predavanja za
kmetovalce
Enota za kmetijsko svetov;
nje Žalec, ki dela v okviru
voda za živinorejo in vete*,
narstvo Celje, tudi v zimi 91
94 nadaljuje z večletno рга1ц
zimskega izobraževanja km,
tovalcev Savinjske doline.
Že doslej je bilo več pred;
vanj, ki so bila dobro obisk;
na, kar pripisujejo dejstvu, (j
so tokratni sklop predavat
pripravili na osnovi želja \
potreb kmetovalcev. Vsa p^
davanja, razen tistih za кгад
ke žene na temo prehrana di\
žine in ročna dela, ki jih pf
pravljajo na sedežu kmetijsfc
zadrug, so v balkonski sejt
sobi hmeljarskega doma Žalt
vsako sredo, pričnejo pa se o
9. uri.
Predavanj, ki so že bila, t
bomo naštevali, kmete bi rat
opozorili predvsem na tista, ]
so še v programu. 2. februar
bo predavanje o pridelovat
določenih vrtnin v zaprte:
prostoru, 9. februarja zdra-
stveno predavanje, 16. o vai
stvu jablan, teden pozne
o certifikatih, davkih in d(
hodnini. V marcu bo prvo pr¡
davanje 2. marca, in sicer o ol
novi travne ruše in uporal
herbicidov pri obnovi in osk¡
bi travnikov. V naslednjih sn
dah pa se bodo zvrstile tem
zdrava prehrana, reja krav dt
jilj, kmečka intenzivna re;
prašičev, bolezni in zdravstvi
no varstvo konjev ter v aprii
setev strniščnih dosevkov i
kot zadnje predavan
13. aprila vzgoja okenskih :
balkonskih rastlin.
Mladim kmetovalcem-z;
družnikom so pripravili 6!
urni tečaj nemščine, plesni ti
čaj ter prikaz uporabe rara
nalnika na kmetiji. Posebej?
hmeljarje pa bo organiziral
predavanje s praktičnim pi
kazom naravnave pršilniko
po zadrugah pa predavan
pod naslovom Izbira prime
nega hmeljskega kultivar
glede na tla, trg in varsti
hmeljišč. Predavatelji so pri
nani strokovnjaki na podro
jih, ki bodo obravnavana.'
T.TAVČA
Nova čitalnica
Za letošnji kulturni praznik bodo na OŠ Braslovče
odprli novo čitalnico. Prireditev bo 3. februarja ob 16.30,
program bosta pripravili učiteljici Tatjana Jelen in
Nevenka Marovt. Novo čitalnico je na šoli pomagalo opre-
miti podjetje Garant Polzela. Ta dan bodo imeh na šoli
srečanje s starši, pri vhodu v šolo bo vse pozdravil nov
napis: Osnovna šola Braslovče, prej OŠ Vlada Bagata,
Braslovče.	T. T.
Karneval
v Braslovčah...
Po uspešnem lanskem pust-
nem karnevalu za otroke je tu-
di letos Društvo prijateljev
mladine v Braslovčah dalo po-
budo, da pripravijo karneval
za staro in mlado. Na sestan-
ku, na katerega so povabili
predstavnike šole, društev in
organizacij, so se dogovorih,
da bodo skupno pripravili
karneval. Ta bo 13. februarja,
na pustno nedeljo. Povorka bo
krenila izpred OŠ Braslovče
ob 13.30 skozi trg Braslovče.
Osrednja zabava bo v dvorani
Prosvetnega društva Braslov-
če. Poskrbljeno je za nagrade,
posebne pa bodo prejele ra-
zredne skupnosti OŠ Braslov-
če za najbolj izvirne maske.
Da pa bo veselo, bo poskrbel
ansambel Happy band.
T. T.
in Šoštanju
V	velenjski občini so doslej
pripravljali dva pustna karne-
vala: v Šoštanju in Velenju. Za
šoštanjski karneval je že sedaj
jasno, da bo tudi letos, za ve-
lenjskega pa se še ne ve.
Pustno turistična prireditev
v Šoštanju vsako leto prinese
novega, prvega in pravega žu-
pana, ki bo tudi letos prevzel
strašansko izvršilno oblast in
veliko moč vladanja. Glede na
to, da bosta, zaenkrat še ne-
uradno, pod Šoštanj »spadala«
tudi velenjski rudnik in šo-
štanjska termoelektrarna, bo
Šoštanj najbogatejša občina
v Sloveniji. Torej bo imel pust-
ni župan veliko dela.
V	Velenju pa je položaj mal-
ce drugačen, saj se nekateri
borijo za dve občini. Kohko bo
k spremembam prinesel pustni
karneval, bomo še videli, kdo
pa bo ustrelil večjega kozla, pa
bomo tudi še dočakali.
LOJZE OJSTERŠEK
Priprave na pustovanja
Že razmišljate o pustu? Najbrž ne, toda mozirski pustnaki se skupaj s pustnim orkestrom Boj se
ga na letošnji karneval že pripravljajo. Pretekli teden so se sestali na skupščini, kjer so oblikovah
program letošnjih pustnih prireditev in predlagali posamezne točke. Glede na to, da tudi
dogajanja v mozirski občini pustnim načrtovalcem silno strežejo, verjamemo, da si bodo tudi
mozirski pustnaki letos pošteno nabrusili jezik.	us
Trgovina in bistro Pinger, poleg blokovskega naselja v DobrV
vasi — v večji in prenovljeni obliki in s popestreno ponudb
Vsem je na voljo prav vse dni v tednu.
Iz malega raste veliko
Trgovina Pinger iz Dobrteše
vasi, ki že nekaj let razveselju-
je ljudi iz bližnjega blokarske-
ga naselja, veliko Šempetra -
nov in tudi ostalih kupcev, je
pred dnevi dobila dokončno
podobo. V novi zgradbi, tik ob
magistralni cesti skozi Šempe-
ter, je od sedaj poleg zelo lepe
in funkcionalne trgovine z ži-
vili in ostalimi artikli za go-
spodinjstvo, tudi prisrčen bi-
stro. Naj ne izzveni bahavo,
toda lahko se prepričate, da
v nobenem gostinskem lokalu
v Šempetru ni mogoče katere
koli pijače popiti ceneje.
Poleg bistveno večjega pri
dajnega prostora, lepega vid<
za, bogatejše ponudbe ;
ugodnih cen, krasi trgovino1
bistro Pinger iz Šempetra tu'
prijaznost ter ustrežljiv
vseh zaposlenih. Tudi zato pr
haj a k Pinger vedno več ljuc
kljub temu, da je v Šempe*1
trgovinska in gostinska F
nudba zelo pestra.
Še nekaj je vredno poudai
ti. Zakonca Sedminek, ki 5
lastnika Pingerja, skrbita tu
za to, da je okolica trgovine
bistroj a vedno čista in Ie'
urejena.	Í
Št. 4 - 27. januar 1994
13|
Kuge - reši nas, o gospod!
Kužna znamenja blizu cerkve Sv. Katarine nad Laškim
Umetnostni zgodovinar dr-
. Marijan Zadnikar povede
bralca v svoji knjigi Znamenja
na Slovenskem v svet znamenj
s sledečimi besedami: »Po vsej
slovenski zemlji so posejana
znamenja: ob cestah, križpot-
jih, sredi polj in gozdov, na
robu vasi in na trgih, na pla-
nem in v bregu stoje. Tudi ona,
morda najskromnejša med
pomniki davnih dni, dokazu-
jejo, da nismo šele od včeraj na
tej zemlji.«
Štiri znamenja nedaleč od
cerkve sv. Katarine, zgrajene
okrog leta 1500 in pred krat-
kim prenovljene, v Kuretnem
nad Laškim so gotovo kužna.
Po svoji funkciji so ta kužna
znamenja pravzaprav nagrob-
niki, postavljeni v spomin na
umrle že zato, da bi bila dru-
gim njihova usoda prihra-
njena.
Že sam kraj, kjer stoji cer-
kev sv. Katarine z ostanki sta-
rega cerkvenega in krajevnega
pokopališča, s ploščo v spomin
vsem medvojnim in povojnim
žrtvam ter kužnimi znamenji
v okolici, sili človeka k zbra-
nosti in meditaciji.
Žarišče kuge so bile vedno
dežele Daljnega vzhoda. Od
tam se je v srednjem veku širi-
la v druge kraje sveta in je tudi
v obliki epidemij večkrat raz-
sajala v Evropi vse do prve po-
lovice 19. stoletja. Smrtnost je
bila v času epidemije neobi-
čajno visoka (do 90 odstotkov).
Epidemije kuge so poznah že
stari Babilonci. Omenjene so
v bibhji in drugih pisanih vi-
rih davne preteklosti. V 6. sto-
letju je za kugo v 50 letih umr-
lo več kot pol vseh prebivalcev
Evrope. V 14. stoletju je
v Evropi pobrala 24 milijonov
ljudi. Na Slovenskem je kužna
kosa spravila pod zemljo več
ljudi kot sovražni meč. Morila
ni le ljudi, ampak tudi domače
živali. Ne stoji zaman v litani-
jah: »Kuge - reši nas, o go-
spod!« Od takrat tudi navada,
da pravimo: »Bog pomagaj!«,
kadar kdo kihne, kajti ljudje
so med kihanjem pogosto umr-
li. Znan je bil ljudski prego-
vor: »Če pride kuga v deželo,
kupi si par novih čevljev in
teci tako daleč, da se ti pod-
plati strgajo.«
Z imenom kuga pa so nekdaj
zaznamovali celo vrsto nalez-
ljivih bolezni, ki jih danes lo-
čimo, vendar so se ljudje naj-
bolj bali kuge z oteklinami
(buboni), ki ji še danes pravi-
mo kuga. V 16. in 17. stoletju
so bile v naših krajih, tudi na
območju Laškega, epidemije
kuge kar pogoste. Posebno hu-
da je bila v letih 1646-1647,
torej v času 30-letne vojne
(1618-1648). Vojne razmere in
z njimi povezane posledice
- pomanjkanje, glad, nehigi-
ena, nerazvitost medicine — so
epidemije kuge samo še pospe-
ševale. Učinkovitega zdravila
pravzaprav ni bilo. Zato ni
čudno, da so kugo zatirah za
današnje pojme z neverjetnimi
»zdravili« in obrambnimi
ukrepi. Najpogosteje so kot
zdravilo uporabljali prah iz
stolčenih krastač, vendar so
bolniki umrli že po nekaj urah
ali dneh. Kot razkužilo so upo-
rabljali kis in ogenj (plamen).
Na vrata hiše, kjer je bil kužni
bolnik, so z apnom narisali bel
križ, znamenje, da vanjo ne
sme stopiti nihče razen zdrav-
nika, duhovnika in pogrebcev.
Če se je bilo potrebno s prebi-
valci okužene hiše kaj pogovo-
riti, so pred vrati zakurili
ogenj in se pogovarjali skozi
plamen, da bi preprečili okuž-
bo. Podobno so ravnali, če sta
se morala zdravnik ali duhov-
nik neposredno pogovarjati
z bolnikom. V tem primeru so
med obema držali gorečo ba-
klo, bolniško sobo pa škropili
s kisom.
Predpisana je bila tudi po-
sebna obleka za vse tiste, ki so
imeli opravka s kužnimi bolni-
ki, da bi se tako obvarovali
pred okužbo. Oblečeni so bili
v dolgo haljo iz povoščenega
platna ali sukna. Na rokah so
imeli rokavice, na obrazu so
nosili posebno masko z očali in
nekakšnim kljunom, napolnje-
nim z raznimi dišavami (limo-
na, mehsa, meta, pelin). Te so
blažile neznosen smrad, ki so
ga širili bolniki in mrliči. Tako
so bili napravljeni zdravniki,
ranocelniki, duhovniki, po-
grebci in grobarji. Zdravniki
in ranocelniki so med preiska-
vo s palico otipavali bolnike.
Za kugo umrlih niso pokopa-
vali na pokopališčih, marveč
v posebnih kužnih jamah. Ob
epidemijah je oblast prepove-
dala gibanje iz kraja v kraj.
Kolikor je sploh büo možno
trgovanje, so prodajali in ku-
povali tako, da so ponujali
blago na dolgih palicah, ki so
jih poprej razkužili nad bri-
njevim plamenom ali kisovo
paro. Kupci so metali denar za
kupljeno blago v posodo
s kisom.
Uradno je bilo predpisano,
da so na grobiščih umrlih za
kugo postavili posebno »kužno
znamenje«, ki je mimoidoče
opozarjalo na kužno zemljišče.
Kužno znamenje se loči od na-
vadnega po svoji zgradbi. Na
okroglem ah oglatem stebru
čepi majhna štirioglata kape-
lica s slikami kužnih patronov
(sv. Rok, sv. Sebastijan in poz-
neje sv. Rozalija). Da bi jih ob-
varovali pred kugo, so tem
svetnikom postavljali tudi
cerkve in nove oltarje ter uva-
jali procesije. Kužno znamenje
ima pogosto na vrhu križ
sv. Benedikta z dvema prečni-
ma tramovoma, kakršnega so
ljudje nosili okrog vratu.
Vdolbena letnica nam včasih
razodene tisti čas, ko je na
kraju nastalo grobišče.
Velika epidemija kuge v la-
škem okraju in v Celju v letih
1646-1647 je zajela ves desni
breg Savinje. Zapisi iz tistega
časa navajajo naslednja oku-
žena naselja: Ladna Raven,
Slivno (v rečiški dolini), Ku-
retno, Udmat, Trnovo, Ogeče,
Senožete, Brezno, Belovo, Kle-
novo, Sedraž, Govce, Marno,
Dol, Brnca, Brdce, Klek, Ga-
bersko, Svinje, Rovte, Studen-
ci in Trbovlje. Vsega je umrlo
706 ljudi. Zaradi tako visoke
umrljivosti je začelo primanj-
kovati delovne sile in je ostalo
žito na polju nepožeto. Poroči-
la iz tistih let ne omenjajo, da
bi kuga zajela tudi trg Laško.
Po takratnih predpisih je
oblast gotovo zaprla vse doho-
de v kraj in tako obvarovala
Laščane pred kugo. Zgodovi-
nar, lavantinski kanonik Igna-
cij Orožen pa leta 1881 v knjigi
Zgodovina lavantinske škofije
omenja pripoved, da se je eden
izmed laških duhovnikov v ča-
su epidemije kuge v okolici
Laškega pred zaporo umaknil
na Šmihel in iz tamkajšnje
cerkve skrbel za dušno pastir-
stvo prebivalstva. Iz hvaležno-
sti, da je bil pripravljen žrtvo-
vati svoje zdravje in življenje
za ogrožene ljudi, so ga po pre-
nehanju kuge in zapore v slo-
vesni procesiji pospremili na-
zaj v Laško.
Svet si je oddahnil, ko sta
Yersin in Kitasato v času veli-
ke epidemije kuge v Hong
Kongu na Kitajskem odkrila
povzročitelja kuge — bacil Pa-
steurello pestis. Kužna zname-
nja v okolici Laškega in dru-
god pa pričajo, da ima medici-
na, tudi tista, zrasla na sloven-
skih tleh, svojo zgodovino. Ima
svoj večstoletni spomin, dra-
gocen, a slabo negovan in vse
prevečkrat skrit pred jav-
nostjo.
mag. sei. KAROLINA
GODINA
Kužni bolniki (bakrotisk iz 18. stoletja).
Kužno znamenje na Šmihel-
skem hribu blizu cerkve
sv. Katarine iz leta 1596.
Kužno znamenje na Šmihel-
skem hribu iz 17. stoletja (fo-
tografija iz leta 1911).
Jubilej šoštanjskih gasilcev
Šoštanjski gasilci bodo letos proslavili visok jubilej
— 115 let delovanja gasilskega društva. V ta namen bodo že
v soboto, 29. januarja, v novem gasilskem domu pripravili
občni zbor. Izvolili bodo novega predsednika društva,
prizadevnega in sposobnega Danila Čebula mlajšega.
VIKTOR KOJC
Srečanje borcev ob Paki
V Domu krajanov v Šmartnem so se na letnem zboru zbrali
člani Zveze borcev Krajevne skupnosti Šmartno ob Paki.
Borci so se v pogovoru in med razpravami dotaknili mnogih
tem, veliko pozornosti so namenih današnjemu političnemu
položaju, spremembam v lokalni samoupravi in Bolnišnici To-
polšica.
Posebej pa so spregovorili o spravi, saj si jo vsi želijo. Na
Štajerskem ni bilo državljanske vojne, ampak so se borili z nem-
ško okupatorsko vojsko, pravijo šmarski borci. Na letnem zboru
so se borci tudi dogovorih, da se bodo aktivno vključili v vse
prireditve, ki jih v velenjski občini pripravljajo ob 50-letnici
pohoda 14. divizije in smrti K^rla Destovnika-Kajuha.
LOJZE OJSTERŠEK
Kmečke ženske dvaindvajsetič na morje
Danes objavljamo prvi ku-
P°n za sodelovanje na
22. izletu 100 kmečkih žensk
na morje, ki bo letos v petek
m soboto, 25. in 26. marca
Ponovno v Portorož, v hotel
Lucija.
Tudi letos bomo objavili
Pet kuponov, prvi štirje bodo
oštevilčeni od 1 do 4, za vse
«ste, ki jim bo manjkala sa-
mo ena izmed štirih številk,
Pa bomo dodali še rezervne-
ga jollyja. Ko bo objavljen
zadnji kupon, boste vse šte-
vilke nalepili na dopisnico in
dodali potrebne osebne po-
datke, nato pa čakah na žreb
in srečo, da boste izbrani kot
udeleženka najstarejše to-
vrstne akcije na Slovenskem.
V zadnjih letih dobimo okoli
2000 prijav, vedno pa žal
lahko peljemo le sto srečnic
in tako bo tudi letos.
Doslej je bilo z nami že
2100 kmečkih žensk, ki jih
ob tej priložnosti vabimo, da
sedejo za mizo in nam napi-
šejo kakšen zanimiv spomin
na prejšnje izlete. Zlasti bo-
mo veseli sporočil tistih pot-
nic, ki so bile z nami na pr-
vih izletih z začetkom v Por-
torožu in Kopru ter nadalje-
vanjem v Rovinju. Pišite,
kajti zna se zgoditi, da boste
za svoj trud tudi veselo po-
plačani.
Akcija za dvaindvajseti
izlet je v polnem teku. Pri-
javljajo se sponzorji, zraven
bodo mnogi naši stalni so-
potniki, ki poskrbijo, da je
izlet zanimiv in ostane vsem
potnicam v prijetnem spomi-
nu. Za danes naj povemo sa-
mo to, da bodo na večerni
gala prireditvi med ostalimi
gosti poskrbeh za veselo raz-
položenje člani ansambla
Štirje kovači, ki so najstarej-
ši aktivni ansambel domače
glasbe v Sloveniji, saj letos
slavijo 40 let obstoja. Nastop
na našem izletu jim bo po-
menil generalko za jubilejni
koncert, ki bo 16. aprila.
Zdaj pa pet tednov potrp-
ljenja, potem nekaj upanja
in sto potnic bo srečnih in
veselih, ker bo sodelovalo na
tradicionalni akciji, ki jo
pripravljata Novi tednik in
Radio Celje. In še nasvet,
bolj kot opozorilo: prijavijo
naj se predvsem tiste kmečke
ženske, ki z nami še niso bile.
TONE VRABL
Št. 4 - 27. januar 1994
Kronana prizadevanja velenjskih radijcev
Radio Velenje oddaja iz novih prostorov z novo opremo
V prostorih radia Velenje
še vse diši po novem in sve-
žem. Nič čudnega, velenjski
radijci so se v nove prostore
preselili prejšnji teden,
uradno otvoritev in dan od-
prtih vrat pa bodo pripravili
25. februarja.
»Skoraj 10 let so trajala
naša prizadevanja in delo,«
je povedala odgovorna ured-
nica radia Velenje Mira Za-
košek. »Do novih prostorov
pa smo prišli sedaj, ko že
skoraj nihče več ni verjel, da
bomo uspeli. Zato smo po-
nosni in veseli kot le kaj. De-
lo v starih prostorih je posta-
jalo že skoraj neznosno. Po-
zimi smo iz radiatorjev spuš-
čali vodo, poleti pa je bilo
v studiu 40 stopinj. Poleg te-
ga je tudi oprema presegla
življenjsko dobo, samo vpra-
šanje časa je, kako dolgo bi
še vzdržala. Je pa res, da se
mi minute v življenju še ni-
koli niso tako vlekle kot ti-
stih zadnjih pet minut, pre-
den smo startali v novem
studiu.«
Velenjski radio je našel
svojo lokacijo v starem Vele-
nju, oddajajo pa na frekven-
ci 107,8 MHz s Plešivca. Pro-
gramske sheme zaenkrat ni-
so spreminjali, še naprej bo-
do pripravljali 9 ur progra-
ma dnevno. »Praktično smo
pred letom dni za skoraj 90
odstotkov povečali program-
ski čas. Naša temeljna zna-
čilnost je kontakt s poslušal-
ci pri vseh temah, tako infor-
mativnih kot komercialnih.
Poleg tega pa veliko pozor-
nosti namenjamo tudi infor-
mativnim blokom, predvsem
skušamo povzeti dogajanja
na celotnem področju, ki ga
pokriva radio Velenje,« pra-
vi Mira Zakošek.
Novi radijski prostori niso
pretirano veliki, največ kva-
dratnih metrov zavzemajo
dva studia in fonoteka.
Oprema v enem studiu je po-
polnoma nova, v drugega pa
so prenesli staro. Na radiu in
pri časopisu Naš čas je redno
zaposlenih 17 delavcev, pri
radiu sodeluje še 50 hono-
rarnih. Večina radijskih na-
črtov je usmerjena v popolno
dokončanje in opremljenost
novih prostorov, program-
sko pa bi se radi še bolj pri-
bližali poslušalcem. »Hoče-
mo in želimo ostati informa-
tivni radio, kljub temu, da je
to v konkurenci s komercial-
nimi mediji včasih težko.
Sploh na našem prostoru,
kjer je radijska konkurenca
silno velika,« meni Zakoško-
va in dodaja: »Načrtov ne bi
uspeli uresničiti, če ne bi sa-
mi kar precej postorili. Veli-
ko potrebnega denarja smo
namreč nabrali z raznimi
prireditvami v lanskem letu.
Pri gradnji pa smo, pred-
vsem na račun odrekanja,
sodelovali vsi, redno zapo-
sleni in honorarni sodelavci.
Poleg tega so nam pomagali
tudi drugi, nekateri z nasve-
ti, nekateri z denarjem, velik
del novih pridobitev pa smo
pokrili s krediti.«
Radio Velenje bo junija
proslavil 29-letnico obstoja
Začeli so z eno, potem dvema
oddajama na teden. Nato sc
širili programski čas in po.
večevali slišnost radia, od
preteklega tedna dalje pa sc
še posebej ponosni na vse
kar so uspeli doseči. Zato se-
daj velenjski radijci v en glas
zatrjujejo, da bodo še bolj
poskrbeli za svoje poslušal-
ce, za njihove želje, in se po-
skušali čim bolj trdno udo-
mačiti v slovenskih do-
movih.
URŠKA SELIŠNIK
Kaj veste in mislite o kajenju?
Na vprašalnik o tem, kaj ve-
mo in mislimo o kajenju sicer
do 21. januarja nismo dobili
veliko odgovorov, vendar ima-
jo nekaj skupnih značilnosti.
Osnovna je ta, da nihče od re-
ševalcev vprašalnika ne kadi,
vsi pa se zavedajo, da je kaje-
nje za zdravje močno škodlji-
vo. Reševalci so našteli tudi
kar nekaj ustanov in lokalov,
kjer ne kadijo: Nama, mlečna
restavracija v Celju, agroživil-
ska srednja šola v Ljubljani,
vrtec Karitas Domžale, bife
Trot v Ljubljani, Mc Donald,
OŠ Domžale, Aero Celje - od-
delek finance...
Med reševalce vprašalniki
smo z žrebom razdelili tri na
grade, ki jih podarja Zavod z;
zdravstveno varstvo Celje. Pr-
vo nagrado prejme Janko Blas
Naselje heroja Maroka 15
Sevnica, drugo Lilij ana Oj
steršek, Kocbekova 35, Škofje
vas in tretjo Andrej Korber
Polzela 33a. Nagrajencem če-
stitamo in jih vabimo, da na-
grade dvignejo v tajništvi;
uredništva Novega tednika.
Katastrofalno stanje v našem prometu
Na letni skupščini Združenja šoferjev in avtomehanikov so ugotovili, da so
prometne razmere pri nas katastrofalne
V soboto je bila v modri dvorani hale
Golovec v Celju letna skupščina Zdru-
ženje šoferjev in avtomehanikov Celje.
Udeležence je najprej pozdravil
predsednik ZŠAM Celje, dipl. ing. A-
lojz Selič, potem pa so člani skupščine
izvolili organe letne skupščine, pred-
sedniki posameznih izvršilnih, občin-
ski sodnik za prekrške, načelnik in-
špektorata UNZ Celje, predstavnik
občinskega odbora RK za usposablja-
nje voznikov motornih vozil, pa so po-
dali svoja poročila.
Sledila je razprava po poročilih, ra-
zrešnica dosedanjih organov društva,
volitve novih organov, sicer pa so člani
skupščine sprejeli tudi program dela
za leto 1994 in najbolj zaslužnim čla-
nom Združenja podelili priznanja.
Predsednik Združenja, Alojz Selič,
je izrazil predvsem bojazen, da bo »le-
tošnja obljubljena gradnja avtoceste'
spet preložena, mi pa bomo še naprej
preštevali mrtve in ranjene!. Če ne bo
šlo drugače, bomo z dvajset tisoč član-
sko šofersko armado izsilili rešitev te-
ga problema,« je dejal. '
Na skupščini so člani počastili tudi
spomin na stanovske kolege, ki so
v minulem letu odšli za vedno, med
poročili pa so bili pretresljivi pred-
vsem podatki, ki sta jih v poročilih
podala občinski sodnik za prekrške in
predstavnik Policijske postaje Celje.
Sploh pa je, so ugotovili na skupščini
Združenja šoferjev in avtomehanikov,
stanje na naših cestah vedno slabše,
prometna kultura Slovencev pa na
dnu. '	NINA M. SEDLAR
Šoferski
ples uspel
Reklama je bila močna, prireditev je tra-
dicionalna in dvorana hale Golovec je bila
polna. Začelo se je v soboto ob devetnajstih,
končalo v nedeljo zjutraj. Vmes je bil ples.
Šoferski ples.
Prireditev je povezoval Boris Kopitar, si-
cer pa je igrala tudi celjska skupina Nočna
izmena. Šoferji s svojimi družicami so se
vrteli v ritmu narodnozabavnih melodij in
evergreenov. Skratka, bil je pravi šoferski
žur, na katerem so akrobati naših cest doka-
zali, da se prav tako dobro kot na cesti
znajdejo tudi na plesišču.
N.-M. SEDLAR
Foto: EDO EINSPIELER
Med finalnim tekmovanjem za šoferko leta Boris Kopitar pomaga pri merjenju
časa.
Šoferka leta je postala med petnajstimi kan-
didatkami Nataša Žnidaršič iz Teharij, ki je
s časom 24,04 na kolo-slalomu (s spuščenim
krmilom) dosegla najboljši rezultat in tako
postala šoferka leta (čeprav kolesa in ne
avtobusa).
»Maja, poj aha j te ga!«
V spomin
»...a dneva ne pove no-
bena prat'ka...«. Ta Pre-
šernov verz nama z Adol-
fom Piklom pred dnevi, ko
sem se z njim pogovarjal,
gotovo ni prišel na misel.
Beseda je tekla o njegovi
osemdesetletnici, ki naj bi
jo praznoval 6. februarja,
pa je bila božja volja dru-
gačna.
Ko danes razmišljam
o najinem pogovoru, vem,
da je bilo iz marsikatere
njegove misli čutiti slutnjo
Adolf Piki
bližnjega slovesa. Kot bi
bil nekako odmaknjen,
umirjen, že pripravljen na
klic svojega gospodarja.
Govoril mi je o svojem
otroštvu, bilo je težko in
polno pomanjkanja. Kova-
škemu poklicu se je ognil
le, ker je bil levičar, pri
uspešnem študiju mu je po-
magala njegova želja po
znanju in bistra glava. Bolj
dobrohotni časi so nastopi-
li, ko se je vpisal na bogo-
slovje in po mašniškem po-
svećenju, leta 1934, ko je
dobil službo, bi lahko prav
prijetno zaživel. Toda to
mu ni bilo namenjeno, na
vrata je trkala druga sve-
tovna vojna. Preživel jo je
na Hrvaškem, aktivno,
borčevska leta so mu bila
priznana od julija 1942. Po
vrnitvi v Slovenijo ga je za-
sliševanj in morda celo za-
pora rešilo potrdilo hrva-
ških vojaških oblasti, da je
bil lojalen do NOB, celo so-
deloval je v njej.
Služboval je po raznih
krajih, zadnjih trinajst let
pa na Gomilskem. Ko je te-
kla beseda o njegovem de-
lu, se ni želel hvaliti, pove-
dal je le, kaj je postoril
v teh zadnjih letih in kaj bi
še želel narediti. Napravil
je veliko, v obnove in poso-
dobitve farne in podruž-
ničnih cerkva je vložil vse
svoje prihranke in veliko
energije, vendar je dejal, da
mu je bilo najtežje prositi.
»Kot bi prosil zase!« je po-
tožil.
Ko je beseda nanesla na
njegov bližnji jubilej, se je
zamislil, potem pa dejal:
»Osemdesetletnica je tudi
bridkost! Tarejo me bolez-
ni, najhujša med njimi sta-
rostna osamljenost. Sicer
pa, osemdeset let bom do-
polnil šele 6. februarja, da-
nes pa smo šele 17. januar-
ja. Kje je še to!«
Resnično, tako blizu, pa
vendar zanj tako nedoseg-
ljivo daleč. Vendar mislim,
da bi mu bilo tako prav,
četudi bi takrat to že zago-
tovo vedeli. Njegovo življe-
nje se je dopolnilo 21. janu-
arja. Do konca je opravljal
službo božjo, ki je bila smi-
sel in namen njegovega živ-
ljenja. Povsod, kjer je služ-
boval, je v kraju in ljudeh
pustil neizbrisen pečat.
Gospod ga je poklical in
gotovo je globoko v njegovi
duši zazvenelo: bogu
hvala !
Hvaležnost pa je bila tu-
di v srcih nepregledne
množice, ki je Adolfa Pikla,
župnika na Gomilskem, si-
cer pa častnega kanonika,
pospremila na njegovi zad-
nji poti.
T. TAVČAR
________________У
Št. 4 - 27. januar 1994
15
Hvala bogu, dobil sem
[o za časa življenja
Čudežnik Slave poroča s podelitve glasbenih Oskarjev, Zlatih not v Novi Gorici
Saj veste, dogodke v prete-
klem letu je potrebno prereše-
tati in jim nalepiti razne pri-
devnike. Zakaj torej ne bi med
osebnostmi, dogodki..., izbi-
rali tudi naj pop-rock zvezdni-
ke za lansko leto? Končno je
glasba naš prijeten sopotnik
v življenju, torej je dobro ve-
deti, kdo je najboljši.
Akcija za izbor najboljšega
med najboljšimi na slovenski
glasbeni sceni se je začela že
pred približno tremi meseci.
Na radijih Slovenija in Mari-
bor ter v revijah Kaj in Stop so
začeli iskati kandidate in izbi-
rati najboljše. Za tem dogaja-
njem je stala agencija Nota,
direktor Franc Matjašič pa je
nadzoroval glasovanje v deve-
tih kategorijah. Celotna akcija
se je zgledovala po sistemu no-
minacij za filmsko nagrado
Oscar oziroma nagrad Gram-
my. Seveda so slovensko na-
grado preimenovali v Zlate
note, te pa so razdelili preteklo
sredo v Captain Hook' klubu
v znameniti novogoriški Perli.
Za izbrance med izbranimi
so glasovali poslušalci in bral-
ci vseh omenjenih medijev,
v devet kategorij pa so potem
nominirah po pet najboljših
izvajalcev v letu 1993.
Uranjek, Žuljan,
Resnik in Spin
Glede na to, da sem bil na
prireditvi tudi kot član Čudež-
nih polj, Čudežniki smo bili
namreč nominirani v treh ka-
tegorijah, sem seveda dogaja-
nja v tem finalnem izboru
spremljal še bolj napeto.
Vsi sodelujoči smo se že do-
poldne zbrali v Novi Gorici.
Potrebne so vaje za televizijo,
razni prihodi na oder, šmin-
ka... Vse to vzame veliko ča-
sa. Zares se je začelo popold-
ne, točneje ob 16. uri. Približ-
no petnajst ameriških chevrol-
Jetov nas je izpred diskoteke
°deon odpeljalo pred recepci-
jo Perle. Od tu so nas lakaji
Pospremili v prestižni Captain
Hook Club, kjer se je trlo novi-
narjev, fotoreporterjev, glas-
benikov in lepih deklet. Prire-
fev se je pričela pompozno,
z bombastično napovedjo Me-
nte Ivanovič in Zmaga Ajhma-
Jerja ter nastopom mlade obe-
aJoče ljubljanske skupine
spin.
Potem se je začelo zares.
Najprej so izbirali najboljše
bobnarje v lanskem letu. No-
jninirance sta, oprtana z bo-
oenčki in seveda v izrazito
lastnem stilu napovedala
^gropopovca Serbi in Aleš
^hnar. Za končno zmago so se
potegovali Mirč Celeč (Be Ra-
dio), Stane Odlazek (Chateau),
Danilo Korba (Čudežna polja),
Aleš Uranjek (Šank rock) in
Andrej Pintarič (Lačni Franc).
Najbrž ni treba posebej opiso-
vati Šerbijinega razbijanja po
bobnih in tresočega Klinčije-
vega glasu, ko sta s skupnimi
močmi razglasila zmagovalca
- šankrokovca Aleša Uranjeka.
Brhki dekleti sta mu izročili
nagrade, sledile so čestitke
s poljubčki in seveda veliko
zmagoslavje.
Kategorija kitarist leta. Zo-
ran Predin in Žan Zmazek sta
najavila nominirance, Alana
Jakina (Avtomobili), Miha
Stabeja (Peter Pan), Marka
Čučka (Vitezi obložene mize),
Srečka Bohinca (BeRadio) in
Bora Žuljana (Šank rock). Se-
veda so vsi našteti stiskali pod
mizo pesti, slavil pa je Šank
rock oziroma kitarist Bor Žu-
ljan. Zmagovalec se je v govo-
ru posebej zahvalil svojim
staršem, ker so ga vpisali
v glasbeno šolo in mu s tem
omogočili, da se je naučil tako
lepo igrati.
Po nastopu Mercedes benda
sva z mojim ansambelskim so-
trpinom Gorazdom napoveda-
la izbor za naj pevca. Seveda
nisva mogla mimo 70. in
80. let, glede na naš staž, ko žal
takšnih prireditev še ni bilo.
Miran Rudan, Vlado Kreslin,
Zoran Predin in Peter Lovšin
so bili med nominiranimi, vse
skupaj pa je prehitel Vili Res-
nik. Nato sta Gianni Rijavec in
Tone Košmrlj med nominaci-
jami za najbolj obetavno mla-
do skupino leta 1993 iz kuver-
te potegnila listek, na katerem
je pisalo Spin. Premagali so
Neron, BeRadio, Mercedes
Bend in Društvo mrtvih pes-
nikov.
Predin, Sokoli, Benč
in trikrat Pop design
Novogoriška prireditev je
izbirala tudi rock glasbenike
oziroma glasbo. Veterana
Benč in Tomo sta predstavila
najboljše rock albume: Hiša
nasprot sonca (Lovšin), Avan-
tura (Chateau), Moj nočni blu-
es (Šank rock), Pot, polna og-
nja (California) in Gate na gla-
vo (Predin). Zmagal je zadnji,
torej Predinov Gate na glavo
in si s tem prislužil približno
20 cm veliko Zlato noto. Zoki
je seveda obljubil, da se bo
trudil še naprej.
Med pop albumi lanskega
leta sta As j a Matjaž in Igor
Savič obljubljala nagrade al-
bumom Ko si na tleh (Pop de-
sign), Spominčice (Kreslin),
Lepo Je biti Slovene (Agro-
pop), Vračam se (Rudan) in 20
let (Čudežna polja). Veliki
slavljenci so bih člani skupine
Pop design, Tone pa se je zah-
valil svoji hčerki za vestno po-
šiljanje kuponov in sinčku, ker
se pri izpolnjevanju ni zmotil.
Vročina v klubu je narašča-
la, saj je sledil izbor naj rock
benda. Don Mentony band,
California, Sokoh, Avtomobili
in Šank rock. Tomo Pire in Ur-
ška Čop sta Zlato noto podeli-
la Sokolom. In pop skupine?
V	širšem izboru je sodelovalo
kar 25 skupin, v končno nomi-
nacijo pa so se uvrstili Agro-
pop, Čuki, Čudežna polja, Pop
design in Big Ben. Miran Ru-
dan in Marko Vuksanovič sta
bila tista, ki sta za zmagovalca
ponovno razglasila Pop de-
sign.
In nato je sledilo veliko pre-
senečenja večera — organiza-
torji so podelili tudi Zlato noto
za življenjsko delo. Častno na-
grado sta razglasila Dragan
Bulič in Franc Matjašič, pri-
padla pa je, po mnenju vseh
popolnoma zasluženo, legendi
slovenskega ročka Janezu
Bončini-Benču. S solzami
v očeh je Benč kljub ganjenosti
zmogel še stavek, ob katerem
je ves avditorij navdušeno za-
ploskal: »Hvala bogu, da sem
jo dobil še za časa življenja.«
Seveda pa je, kot je v nava-
di, za konec ostala še nekako
najbolj prestižna nagrada,
največji hit lanskega leta.
V	konkurenci skladb Greva
punca v južne kraje, Gate na
glavo, Slovenske noči, Ko si na
tleh in Pravljica o mavričnih
ljudeh so ponovno slavili Pop
designi s Ko si na tleh. Nagra-
do sta podelila predstavnika
Hit Casino Perla. Za konec
smo tako poslušali zmagoval-
no skladbo, na odru smo se
Pop designom pridružili tudi
ostah ter čestitali nominira-
nim in seveda zmagovalcem.
In zastor je padel. Upamo,
v dobro slovenske glasbene
scene, da se bo prihodnje leto
ponovno dvignil.
SLA VC L. KOVAČIČ
Bobnar Aleš Uranjek z Zlato noto. Izročila sta mu jo Aleš Klinar in Šerbi
Sokoli in Zlata nota za naj rock bend.
0 okrasnih rastlinah
Hortikulturno društvo iz Celja bo danes, v četrtek,
27. januarja ob 17. uri v mali dvorani Narodnega doma
pripravilo predavanje o razmnoževanju okrasnih rastlin.
O tej temi bo govoril inženir Golob iz Maribora, ki bo
predavanje popestril z diapozitivi.
planinski kotiček
Tradicionalni pohod planincev iz Dramelj
Planinsko društvo Dramlje vabi vse planince in druge ljubite-
lje pohodov na tradicionalni pohod Dramlje- Straža- Slemene-
Spitalič- Jazbine in Uršulo, ki bo v soboto, 12. februarja.
Zbor udeležencev pohoda bo med 7.30 in 8.30 uro pri osnovni
šoli Dramlje, pot pa bo vodila mimo rojstne hiše Miloša Zidan-
ška v Straži na Gori, čez Zgornje Slemene do Žiške kartuzije,
mimo skrivnostne vasice Špitalič, nato pa preko Jazbin, Grušč
in Vodul na Uršulo, kjer bo v okrepčevalnici tudi podelitev
značk in priznanj.
Na Ramšakov vrh, Uršulo in po poteh
Štajerskega bataljona
Tudi planinsko društvo Zlatarne Celje nadaljuje s svojimi
pohodi Na Ramšakov vrh se lahko z njimi odpravite ze v nede-
ljo, 6. februarja z odhodom ob 8.10 z nove avtobusne postaje
V ^soboto 12. februarja bodo za pohod Dramlje-Žiče-Uršula,
ki smo ga že omenili, organizirali odhod ob 7.16 z vlakom
z železniške postaje v Celju. V nedeljo, 13. februarja pa bo
pohod po poteh I. Štajerskega bataljona, kamor se bodo odpra-
vili ob 6.25 z železniške postaje v Celju. ^^ ^^
Novi tednik nagrajuje zvestobá%.
Nagrada 10 tisočemu in vsakemu 10. novemu naročniku
Spoštovani bralcil
Akcija "IŠČEMO 10 tisočega naročnika' se hiiro bliža koncu. lO0isoči J
naročnik bo dobil barvni TV z Videorekorder jem. 9999. in 100фi haroČnik
pa bosta Novi tednik prejemala do smrti brezplačno.
Do zaključka akcije bomo vsakemu de&temu novemu naročtiiku Novega
tednika podarili majico in kapo NT&RC.
Novi tednik ima trenutno 9.852 naročnikov.
Noben tednik vam ne nudi toliko ugodnosti kot NOVI
TEDNIK:
-	mesečno plačevanje naročnine s p otožnima m i, ki jffiftffîÎjemo nú dom
-	letno izide 52 številk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 47
-	naročniki brezplačno prejemajo mesečnik Tednikova petica, torej še 12
časopisov, namenjenih domu, družini? prostemu času, hobijem in razvedrilu.
-	naročniki brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika,
namenjene posebnim akcijatn kot so Šport, kultura, sejmi, itd , kar je v
povprečju še 6 dodatnih časopisov letno
-	naročniki imajo pravico do enega brezplačnega malega oglasa letno in
50% popust za čestitko po željah na Radiu Celje. .
Smo Vas prepričali? Če je tako, izpolnite priloženo naročilnico in jo pošljite
na naslov:
NT&RC, Prešernova 19, naročniški oddelek, 63000 Celje
NE POZABITE NOVI TEDNIK NAGRAJUJE ZVESTOBO.
NAROČILNICA
Podpisani_
Kra j_
Ulica_
Pošta____
Naročam časopis NOVI TEDNIK (za najmanj 6 mes. - do preklica)
od_____do______
Obvezujem se, da bom redno plačeval(a) naročnino
(podpis)_
Št. 4 - 27. januar 1994
116
Zapravljena velika priložnost
Celjskim rokometašem zmanjkalo moči: Teka je že bila na kolenih — V nedeljo pri Wallauu, v sredo doma z Dunajčani
Poraz v uvodnem srečanju
v evropski ligi prvakov proti
Teki z 19:21 (12:11) je celjske
rokometaše zelo potrl. Moštvo,
za katerega rokometni svet
predlani domala še ni slišal, je
želelo zrušiti velikana, takšnih
ambicij pa so se nalezle še pol-
ne tribune dvorane Golovec.
Trener Šoj at se ni zmotil
glede primerjave moči ekip
pred tekmo. Ce Ivandija ne bi
izgubil osem kilogramov
v poldrugem mesecu, bi zai-
gral bolje. Bil bi nevaren za
gol in obenem razbremenil
Levca in Šerbca, ki sta imela
ob prodorih in strelih manj
prostora. »Siki« je igrišče za-
pustil šele, ko se je poškodoval
(16:16).
Teka je bila brez poškodo-
vanih Garallde, Cabanasa in
Mela, ki ima več nastopov za
državno reprezentanco kot vsi
pivovarji skupaj brez Pušnika
in je dan pred tekmo na tre-
ningu izgubil tri zobe, a je zai-
grala na vso moč. Menjava tre-
nerja Cueste štiri dni pred tek-
mo je bila zadetek v polno,
k »splošni mobilizaciji« pa je
pripomogla tudi videokaseta
tekme Göteborg-Celje Pivo-
varna Laško, ki jo je švedski
vratar Gentzel poslal repre-
zentančnemu kolegu Olssnu.
Celjani so imeli nekaj sreče
v uvodnih minutah, ko sta se
strela Pungartnika in Levca
od vratnice odbila v Olssona in
v mrežo, kasneje pa le še smo-
lo. Ruska sodnika nista doso-
dila niti ene žoge v škodo go-
stov; lahko jima zamerijo le
nedosojeno sedemmetrovko
nad najboljšim igralcem tek-
me Dušebajevom, a takrat je
bilo že vse odločeno (18:21).
V domačem taboru so bili zelo
nezadovoljni s Kiaškom in Ki-
seljevim, predvsem jih je peklo
to, da sodniške napake v celoti
vzeto niso bodle v oči, kar do-
kazuje visoko kakovost v vseh
pomenih ruskega para.
A njunih velikih spregledov
nismo pozabili: nedosojen pre-
kršek nad Pungartnikom za
sedemmetrovko (11:10), izk-
ljučitvi Levca (37. minuta) in
Načinoviča (38), sodniški met
bližje Rekondu, prekršek Jer-
šiča nad Dušebajevim/čeprav
mu je odvzel žogo oziroma se
je Kirgizijec zaletel v kapeta-
na domačih... Če k vsemu te-
mu dodamo še tri srečno ujete
žoge gostov (po dveh strelih
v vratnico in obrambi Pušnika
so v nadaljevanju akcij napade
zaključili z golom) proti eni
Celjanov, bi z zgoraj naštetimi
dejstvi nekako »izenačili« izid.
Ali ga celo preobrnili.
»Na zmago,
kajpada!«
»Še dva dni po tekmi smo se
žrli zaradi poraza s Teko. Bili
smo potrti, saj smo Špance že
imeli v pesti. In vedeli smo,
kako so si vsi naši navijači že-
leli zmage. A verjemite, uspe-
ha smo si najbolj želeli le mi
sami. Uvideli smo, da lahko
konkuriramo najboljšim, zato
ni razloga, da v Frankfurtu ne
bi igrali na obe točki,« je začel
kapetan Tomaž Jeršič.
V finalnih tekmah lanskega
pokala prvakov je Rolando
Pušnik v dresu Zagreba proti
Wallauu branil skupaj le 29
minut, a odbil zadnji, odločilni
strel Nemcev. »Führig se je 45
sekund pred koncem tekme
prebil do črte, skočil sem
v zrak, se >odprl< in preprečil
pot žogi do mreže. A pustimo
preteklost, sedaj sem znova
v vratih kluba, kjer sem začel
svojo kariero,« je poudaril
»Puška«, tudi zato, ker mu Za-
grebčani še vedno niso izpla-
čali dolga. »Oboji smo v prvem
kolu izgubili in Nemci bodo
kot gostitelji pod večjim priti-
skom. Upam, da se nam ne bo
v igri poznal prezgoden zače-
tek srečanja v Frankfurtu.«
Celjani se bodo iz Nemčije
s čarterjem vrnili v nedeljo
opolnoči, že v sredo pa bodo
v 3.kolu gostili avstrijskega
prvaka West Wien. Dunajčani
so v uvodni tekmi doma z naj-
tesnejšim izidom (20:19) ugna-
li prav Nemce in so edina eki-
pa, ki na igrišču nima tujca, na
klopi pač. Jeršič se jih še dobro
spominja po porazu v Veszpre-
mu predlani in težki zmagi av-
gusta na turnirju prvakov
v Golovcu. »Trener Kandija je
res njihov največji adut. Če
jim ne gre na igrišču, potem
poskuša poseči v dogodke
s klopi, s pogostimi protesti,
provokacijami...«
DEAN ŠUSTER
Foto: EDI MASNEC
Vstopnice za sredino tekmo
z West Wienom prodajajo
v poslovalnicah Kompasa,
v klubski pisarni (od 9. do
12. ure), na dan tekme pa bodo
naprodaj tudi na blagajni dvo-
rane. Cene: sedež 1000, stojiš-
če 700, za otroke 400 tolarjev.
Po tekmi so bili celjski rokometaši zelo potrti.
Na crti je Alvaro Načinovič bil hud boj z Valladelo.
Celje Pivovarna Laško:Teka 19:21 (12:11)
Dvorana Golovec, gledalcev 3000, sodnika Kiashko in Kiseljev
(Rusija)
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Strašek, Šafarič 2, Begovič, Šer-
bec 7, Načinovič 1, Ivandija, Jeršič 2, Čater, Pungartnik 4,
Tomšič, Leve 3, Pušnik
TEKA: Olsson, Garcia, Nesterov, Domínguez 1, Villaldea 2,
Fernandez, Dušebajev 7, Urdiales 2, Renones 2, Rekondo, Jaki-
movič 7, Hombrados
IZKLJUČITVE: Celje Pivovarna Laško 8 minut (Načinovič 4,
Begovič, Leve 2), Teka 4 (Garcia, Jakimovič 2)
SEDEMMETROVKE: Celje Pivovarna Laško 6 (4)- Šerbec 3 (3),
Načinovič 2 (1), Šafarič 1 (0); Teka 3 (2)- Jakimovič 2 (2),
Villaldea 1 (0)
STRELI NA GOL (iz igre): Celje Pivovarna Laško 30:15 (Šafarič
2:2, Šerbec 8:4, Načinovič 1:0, Jeršič 2:2, Pungartnik 10:4, Leve
7:3; Teka 37:19 (Dominguez 1:1, Villaldea 7:2, Dušebajev 11:7,
Urdiales 3:2, Renones 5:2, Jakimovič 10:5)
OBRAMBE: Pušnik 32:12; Ollson 21:6, Hombrados 13:7
PRIDOBLJENE ŽOGE: Celje Pivovarna Laško 6 (Leve 3, Puš-
nik, Begovič, Ivandija); Teka 10 (Olsson 2, Hombrados, Garcia,
Nesterov, Dominguez, Dušebajev, Urdiales, Renones, Jakimovič
D
IZGUBLJENE ŽOGE: Celje Pivovarna Laško 9 (Šerbec 3, Ivan-
dija Pungartnik 2, Pušnik, Načinovič 1); Teka 5 (Dušebajev,
Jakimovič 2, Villaldea 1)
sp@fìtni
koledar
Četrtek, 27.1.
Odbojka
Celje: Celje-Eger (11. kok
srednjeevropske lige, 18).
Petek, 26.1._
Hokej
Jesenice: Jesenice-Innta
(četrta tekma polfinala konč-
nice, 18).
Košarka
Zreče: Rogla-Maribor
kolo III. moške SKL, 19).
Sobota, 29.1.
Kegljanje
Ljubljana: Gradis-Zalec
Maribor: Konstruktor-MDI
(13. kolo moške SKI, 16), Kon
struktor-Emo (13. kolo ženski
SKL, 13).
Košarka
Polzela: Polzela-Kraški zi
dar, Rogaška Slatina: Roga
ška-Triglav, Slovenske Konji
ce: Comet-Helios (8. kolo mo
ške SKL, vse 19); Ljubljana
Ilirija-Rogaška (19), Sloven
ske Konjice: Comet-Sežan
(17), Kranj: Kranj-Celje (2
kolo ženske SKL, 19); Lašk
Pivovarna Laško-Nova Gorici
(18.30), Šoštanj: Elektra-Ode
ja, Ljubljana: Črnuče-Celj«
Zagorje: Zagorje-MIK Pre
bold (2. kolo II moške SKI
Šentjur: Kemoplast-Pragei
sko (3. kolo III. moške SKL
vse 19).
Rokomet
Velenje: Gorenje-Drava
kolo moške SRL, 19). Nedelja
30.1.
Kegljanje
Celje: Emo II-Tekstina (13
kolo II. ženske SKL, 10).
Odbojka
Celje: Celje-Wien Post (1-
kolo srednjeevropske lige, H1
Rokomet
Frankfurt: Wallau-Pivovar
na Laško (2. kolo skupine B l1
ge prvakov, 15).
Torek, 1.2._^
Hokej
Celje: Inntal-Jesenice (pe'
tekma polfinala končnice, lf
Sreda, 2.2.__^
Rokomet
Celje: Pivovarna Lašk^
West Wien (3. kolo skupi11'
B lige prvakov, 20.15).
Vaš intervju: Andrej Goršek
V naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjal nogometaš Andrej Gor-
šek, ki je eden najboljših na-
padalcev celjskega prvoligaša
Publikuma.
Med predlogi so bili še atle-
tinja Renata Strašek, hokeji-
sta Rok Rojšek in Luka Sim-
šič, kolesarja Valter Bonča in
Iztok Melanšek, košarkarja
Boris Gorenc in Slavko Kot-
nik, smučarki Urška Horvat in
Katja Koren, športni pedagog
Franjo Rumpf, rokometni sod-
nik Štefan Jug, bivši atleti Rok
Kopitar, Roman Lešek in Ivan
Škof, smučar Bojan Križaj in
smučarska tekačica Malči Be-
laj-Arbeiter, za ponovni pogo-
vor v Petici pa ste še enkrat
predlagali Jureta Koširja in
Francija Petka.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili rokometnemu
reprezentantu Romanu Pun-
gartniku, smo razdelili tri da-
rilne bone v skupni vrednosti
6000 tolarjev. Nagrajenci:
Tatjana Povh iz Celja, Vesna
Laurenčak iz Podplata in Bar-
bara Titovšek iz Radeč. Na-
grade bodo dobili po pošti.
KUPON
Vprašanje za Andreja Gorška:-
Predlog za naslednjega gosta:_
Ime in priimek:_
Naslov:_
Kupone do 15. februarja pošljite na naslov: Novi tednik,
Prešernova 19. 6300G Celie, s orioisom Vaš interviú
Dve koli, ena nagrada
Zadnji dve koli športne stavnice sta bili za
vse udeležence (obakrat nekaj manj kot 90
kuponov) zahtevna naloga. V 21. kolu ni nihče
pravilno napovedal, v 22. kolu pa je pravilno
napoved zapisala Marta Dolenc iz Celja. Zara-
di dveh prenosov nagradnega sklada (prvič
polovičnega) bo po pošti dobila 25.000 to-
larjev.
Pravilna napoved - 21. kolo: Pivovarna La-
ško - Teka 2, Satex - Rogaška 1, Slovan - Pol-
zela 2, Jesenice - Inntal 2, Inntal - Olimpi j a 2;
22. kolo: Polzela - Rogaška 1, Nova Gorica
- Elektra 1, Rogaška - Odeja 1, Jesenice - Inn-
tal (sobota) 2, Inntal - Jesenice (torek) 2.
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarskih in hokejskem paru tip 0 pomeni
podaljšek) bomo upoštevali kupone s poštnim
žigom sobote, 29. januarja, ali če bodo najkas-
neje do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu
v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešerno-
va 19, 63000 Celje, s pripisom Golding Loto.
Št. 4 - 27. januar 1994
171
Kocuvan in Kardinarjeva
Atlet in kegljavka športnika Celia 1993 - Meti ekipami že po tradiciji rokometaši in
kegljavke
Miro Kocuvan, Marika Kar-
dinar, Rokometni klub Celje
pivovarna Laško in Kegljaški
klub Emo so športniki in ekipe
Celja za leto 1993. Tradici-
onalna priznanja 26. ankete
občinske Športne zveze in No-
vega tednika bodo dobili jutri
zvečer v modri dvorani Golov-
ca, vsi pa so v mestu ob Savinji
že bili najboljši med najbolj-
šimi.
»Lani ni bilo velikih keglja-
ških tekmovanj in zato sem
presenečena nad izbiro. V zad-
njem času je bilo nekaj turnir-
jev, na katerih sem zmagala,
veliko se je pisalo o našem
športu in morda je to odloči-
lo,« je na novico o tretji izbiri
(1990, 1992) reagirala Marika
Kardinar.
»Letos bo naporno. Maja
bom v Nemčiji branila dva na-
slova svetovne prvakinje. For-
ma še ni prava, vendar je še
dovolj časa za popravke. Zelo
pomemben bo tudi svetovni
pokal v Celju, poprej pa seve-
da moramo osvojiti naslov. Bi-
lo bi hecno, da nas po sedmih
letih ne bo zraven, prvenstvo
pa v našem Celju. Veselim se
že nastopa na veliki tekmi
v domovini, doslej je to bilo le
oddaljenega leta 1982 na sve-
tovnem prvenstvu v Celju. Le-
po je tekmovati doma, a tudi
težko,« je misli v naslednje
mesece preusmerila Kardinar-
jeva (40 let).
Miro Kocuvan je bil šport-
nik Celja leta 1990, med leti
1989-1992 pa vselej drugi za
Jurakom, Šmercem in Čukom.
»Lani sem na nizkih ovirah
končno prebil mejo 50 sekund
in se tudi z uvrstitvami pribli-
žal evropskemu in svetovnemu
vrhu. Zadovoljen sem tudi
z nastopi v drugih disciplinah,
priprave pa že tečejo za ude-
ležbo na evropskem prvenstvu
avgusta v Helsinkih, še prej pa
se seveda za premierni klubski
nastop v pokalu prvakov,« je
bil Kocuvanov (22) komentar.
Med ekipami je bilo vse jas-
no že pred glasovanjem. Roko-
metaši in kegljavke so v sve-
tovni špici in naslove najbolj-
ših v Celju so osvojili v vseh
dosedanjih izborih, ki so se za-
čeli nekoliko pozneje kot za
posameznike.
Vrstni red - moški: 1. Miro
Kocuvan (atletika) 151, 2. Le-
on Bauer (motorno letalstvo)
73, 3. Marko Urankar (dviga-
nje uteži) 66, 4. Rolando Puš-
nik (rokomet) 58, 5. Roman
Pungartnik (rokomet) 13, 6.
Uroš Šerbec (rokomet) 10, 7.
Tomaž Jeršič (rokomet) 9, 8.
Tomaž Vnuk (rokomet) 8, 9.
Branko Zupan (nogomet) 7,
10.	Dejan Tešovič (plavanje) 6,
11.	Rok Rojšek (hokej) 5, 12.
Tomaž Tomšič (rokomet) 4, 13.
Grega Blatnik (nogomet) 3, 14.
Boštjan Strašek (rokomet) in
Steblovnik 3, 16. Tomaž Cater
(rokomet), Silvio Ivandija (ro-
komet), Tomaž Javornik (kanu
na divjih vodah), Konstântin
Kuzmin (gorsko kolesarstvo),
Luka Simšič (hokej) in Jani
Zilnik (nogomet) 1.
Ženske": 1. Marika Kardinar
(kegljanje) 156, 2. Renata
Strašek (atletika) 149, 3. Mar-
ta Zupane (kegljanje) 51, 4.
Elizabeta Randjelovič (atleti-
ka) 17, 5. Barbara Polutnik
(košarka) 14, 6. Barbara Ki-
slinger (odbojka) 13, 7. Kristi-
na Jazbinšek (atletika) 9, 8.
Olga Tolmačeva (odbojka) 5, 9.
Nataša Urbančič-Bezjak (atle-
tika) 4, 10. Metka Obrovnik
(košarka), Biserka Petak (keg-
ljanje) in Jožica Šeško (keglja-
nje) 3, 13. Ljuba Tkalčič (keg-
ljanje) 2, 14. Tatjana Kibireva
(odbojka) 1.
Ekipe — moške: Celje Pivo-
varna Laško (rokomet) 60, 2.
Kladivar Cetis (atletika) in
Publikum (nogomet) 4, 4. Inn-
tal Celje (hokej) 3; ženske: 1.
Emo (kegljanje) 58, 2. Kladi-
var Cetis (atletika) 8, 3. Celje
(odbojka) 5.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
EDO EINSPIELER
V anketi je sodelovalo 71 posa-
meznikov, od tega 38 bralcev
Novega tednika in 33 v anketi
Športne zveze Celje.
Miro Kocuvan
Marika Kardinar
V polfinalu zmagujejo gosti
u Prve tri tekme celjsko-jeseniškega polfinala končnice hokejskega p^m
koncale z zmagami]gosto]v, tako da ^ren^vo^oz^v ^^ ^
fledu v zmagah že vodi s 3:0. Celjani so f^^^kfso še šest minut pred koncem izgubljali
tekmi. Nesrečni poraz so doživeli v podaljšku potem ko so se »	z odli(fno ¿г0
VnukÏÏf10^^211^- Žf V npm^resu veselili ^oLavsredmi Zolek). v torek pa so bih prvič
Пцка (skrajno levo se v temnem dresu veseiui	noraz
Povsem nadigrani na svojem ledu in po dvehf vodstvih.doživel	Vnuk 1;
Prva tekma (četrtek): Inntal - Jesenice 4.5 (1 2 O.U ^ ,,	tekma (torek):
^ga tekma (sobota); Jesenice - Inntal 3:4 <0.1, 1-3, 2.0), vnuK	, j
^tal - Jesenice 3 5 (2:2, 0:2, 1:2); Vnuk 2, Frolikov 1.	Foto. EDO EINSPIELER
Miran Rauter med olimpijci
Ifelenjčan bo v Lillehamerju nastopil v superveleslalomu
Izvršilni odbor Olimpijske-
ga komiteja Slovenije je na
torkovi seji določil zastoptvo
za zimske igre v Lillehamerju.
Vodilni možje našega olimpij-
skega gibanja so se pod vod-
stvom predsednika Janeza
Kocjančiča odločili za telo
strogo spoštovanje norm in na
Norveško bo odpotovalo samo
22 športnikov, čeprav bi jih
lahko po pravilih MOK prija-
vili še osem.
V Lillehamerju bo slovenska
olimpijska odprava zastopana
v samo treh panogah: alpskem
smučanju, skokih in biatlonu.
Nastopili bodo: Jure Košir,
Mitja Kune, Grega Grilc, Mi-
ran Rauter, Andrej Miklavc,
Jernej Koblar, Urška Hrovat,
Katja Koren, Alenka Dovžan,
Špela Pretnar (alpsko smuča-
nje), Franci Petek, Matjaž
Kladnik, Robi Meglic, Dejan
Jekovec, Matjaž Zupan, Samo
Gostiša (skoki) ter Janez Ož-
bolt, Boštjan Lekan, Jože Po-
klukar, brata Uroš in Jure Ve-
lepec ter Andreja Grašič (bi-
atlon).
V ekipi torej ni smučarskih
tekačev, akrobatov in drsal-
cev, ki so sodelovali na zadnjih
igrah v Albertvillu pred dve-
ma letoma, prvič pa bo med
olimpijci zastopano Velenje.
Alpski smučar Miran Rauter
(na sliki) si je vozovnico za na-
stop v Skandinaviji bržkone
zagotovil sredi lanskega de-
cembra s 23. mestom v super-
veleslalomu za svetovni pokal
v Lechu, ko je tudi osvojil svo-
je prve točke in za zmagoval-
cem Trinklom (Avstrija) zao-
stal za poldrugo sekundo.
Smučati je začel smučati v Ve-
lenju, zadnja leta pa zaradi
boljših vadbenih razmer tek-
muje za mariborski Branik.
Z.Z.
[NA KRATKO I
Pregledne tekme drsal-
nih reprezentantov so se
v Ljubljani udeležili tudi
celjski pionirji Špoljar,
Kranjčeva in Bratčeva, za-
radi poškodbe pa je nastop
odpovedala Pfeiferjeva.
Najmlajša kategorija je
imela sočasno tekmo v Ce-
lju. Uvrstitve domačih tek-
movalcev — pionirji do 7 let:
2. Kalšek, 3. Turkanović;
pionirke do 7 let: 4. Kro-
flič, 5. Marčec; pionirke do
9 let: 8. Polič, 10. Jenšterle.
V 5. kolu pokala Kranja
v vaterpolu je Neptun pre-
magal Vodovodni stolp
z 11:9 (4:3, 3:3, 2:2, 2:1).
Strelci: Glavan, Šumečnik,
Škerl po 3, Zupane in Ma-
tošič po 1. Po polovici tur-
nirja vodi Triglav z 10 toč-
kami, sledijo Kranj 8, Nep-
tun 6, V. stolp 4, Omnia 2,
Kamnik 0.
FA^RAMA
Košarka _
Slovenska liga
Moški - 6. kolo: Polzela-Ro-
gaška 71:60 (37:33); lokalni
derbi je bil odločen šele v zad-
njih minutah: Stavrov, Cizej
18, Govc 17, Petranovič, Urba-
nija 8, Stegič 2 za domače; No-
vakovič 23, Jurkovič 13, Sušin
11,	Sedminek 8, Tišma 5. Tri-
glav-Comet 76:62 (39:36);
oslabljeni Konjičani so bih
vseskozi v zaostanku: Vujisič
12,	Benič, Kozar, Zeleznikar
10, Mijovič 9, Šrot, Gole 4,
Sivka 3. Vrstni red: Polzela 11,
Triglav, Helios 10, K. zidar,
Comet 9, Satex, Rogaška 8,
Slovan 7. Ženske: l.kolo — ze-
lena skupina: Rogaška-Odeja
79:67 (34:33); domače v zad-
njih treh minutah niso prejele
koša: Tabak 22, Čupahin 21,
C. Jezovšek 20, Vidakovič 10,
Kokolj 4, Potočnik 2; rdeča
skupina: Celje-I. Wetrok
B 73:53 (42:35); Jurak 25, Po-
lutnik 22, Obrovnik, Mijač 10,
Škedelj 4, Vodopivec 2. Co-
met-SIovan 55:46 (29:17);
Skerbinjek 24, Novak 11,
Temnik 7, U. Groleger 5, Ko-
želj 4, Baraga, L. Groleger 2.
11.	slovenska liga
Moški: l.kolo - zelena skupi-
na: Novo mesto-Pivovarna
Laško 85:96 (41:51); Vujovič
36, Prelič 29; Nova Gorica-
Elektra 103:96 (49:43); Riz-
man 40, Mlinšek 22. Vrstni
red: Pivovarna Laško 17, Ode-
ja, N. Gorica 16, Slivnica, Ra-
dovljica 14, Elektra 13, Rad-
gona, Radgona, N. mesto 12,
Tolmin 11, Starše 10.
Rdeča skupina: MIK Pre-
bold-Snežnik 62:71 (40:38);
Benčan 21, Pur 15; Celje-Bo-
rovnica 87:89 (78:78, 42:34).
Vrstni red: Borovnica 16,
Snežnik, Bistrica 15, Zagorje,
MIK Prebold, Celje, SI. Gra-
dec, Ruše 13, Brežice, Črnuče
12.
III. slovenska liga
Moški: vzhod - 2. kolo: Le-
nart-Rogla 80:85, Kungota-
Kemoplast 60:63, Maribor-
Rudar 85:51, Tam Bus B-BP
71:68, Ptuj-Hrastnik 85:75,
Pragersko-Feniks preloženo.
Vrstni red: Maribor 24, Kemo-
plast 21, BP, Rogla 19, Feniks
(tekma manj), Lenart 18, Ru-
dar, Tam Bus B 17, Kungota
16, Pragersko (tekmam manj),
Ptuj 15, Hrastnik 14.
Rokomet
Slovenska liga
Moški - 13. kolo: V. Nedelja-
Pivovarna Laško 16:32 (8:14);
Pungartnik 8, Šerbec 7 Jeršič
5, Tomšič 4, Ivandija 3, Šafarič
2, Begovič, Načinovič, Leve 1.
Ajdovščina-Gorenje 18:15
(8:6); Plaskan 7, Ojsteršek,
Kimčenko, Rozman 2, Ocvirk,
Cvetko 1. Vrstni red: Pivovar-
na Laško 24, Slovan 19, Pre-
vent, Litija, Jadran 14, Gore-
nje, Ribnica, Ajdovščina 13,
Rudar, Drava 12, Šešir, V. Ne-
delja 4.
Kegljanje
Državno prvenstvo
Ženske - polfinale (Krško):
1. Kardinar 886, 2. Grobelnik
(obe Emo) 857, 3. Čeh (Kons)
851, 4. Šeško 847, 5. Petak (obe
Emo) 834, 6. Flajšman (Trig)
832, 7. Filipčič 826, 8. Lesjak
816, 9. Tkalčič (vse Emo) 814,
10. Urbane (Lj) 813... 15.
Zimšek 802, 18. Grivič 799, 21.
Krneta 797, 28. Zupane (obe
Emo) 784, 30. Jurše (Komcel)
782, 35. Razlag 770, 38. Špo-
ljar (obe Emo) 767, 44. Toma-
žin 746, 47. Salamon (obe
Komcel) 741, 48. Podbrežnik
(Šošt) 721. V finalu (2x100 lu-
čajev) bo 19. in 20. februarja
v Slovenj Gradcu nastopilo 24
kegljavk, rezultati se bodo se-
šteli s polfinalnimi dosežki.
Območno prvenstvo
Moški (3x200 lučajev): 1.
Lešnik (MDL) 2726, 2. Mileč
2685, 3. Kompan (oba Žalec)
2665, 4. Salobir (MDL) 2639,
5. Jakopovič (Žalec) 2583, 6.
Kuhar 2555, 7. Vodeb (oba
MDL) 2550, 8. Žnidarič (Ko-
njice) 2549, 9. Brglez 2535, 10.
Milač (oba MDL) 2502, 11. Do-
brajc (Žalec) 2494, 12. Terbuc
(Komcel) 2491, 13. Topič (Ža-
lec) 2490, 14. Šrot (Konjice)
2460, 15. Štraus (Kovinoteh-
na) 1990, 16. Cene (MDL)
1696.
Ženske (2x100 lučajev): 1.
Špoljar (Emo) 812, 2. Podbrež-
nik (Šoštanj) 795, 3. Salamon
777, 4. Jurše (obe Komcel) 751,
5. Prelog (Šošt) 742, 6. Toma-
žin (Komcel) 742, 7. Hojan
(Šošt) 735, 8. Filipčič (Komcel)
725, 9. Stajic (Emo) 715, 10.
Salamon (Komcel) 701, 11.
Koštomaj (Emo) 697, 12. Soto-
šek (Šošt) 695, 13. Košir (Emo)
642, 14. Vengust 688, 15. Je-
ranko 669, 16. Oblak 667, 17.
Jazbinšek (vse Komcel) 661,
18. Ratajc 657, 19. Verdnik
(obe Emo) 370.
Odbojka
SE liga
Ženske — 10. kolo: Bratisla-
va-Celje 0:3; 11. kolo: Slovan-
Celje 3:1; Celjanke so dobile
prvi niz in v drugem vodile
z 9:1. Zdaj imajo dve točki
manj kot Paloma, ki je v Brati-
slavi izgubila obe tekmi.
Streljanje
Slovenska liga
Pištola — 5. kolo: D. Poženel-
Mrož 1653:1673, Kranj-Celje
1040:1630. Vrstni red: Olimpi-
ja, Mrož, Ptuj 13, D. Poženel,
Kranj, Kruno 11, Kopačevina
9, Moris, Celje 7, Trzin 4.
II.liga — 5. kolo: D. Poženel
n-Olimpija П 1586:1659.
Smučanje
Pokal Slovenije
Pokal Gorenjka: veleslalom
(Kope) - st. pionirji: 9. Vajdič;
st. pionirke: 16. Renčelj, 24.
Selič, 28. Hočevar, 30. Z. Vola-
sko, 34. N. Volasko. Pokal Ra-
denska: veleslalom (Soriška
planina) - ml. pionirji: 1. Zu-
pan, 9. Ratej, 26. Bornšek, 36.
Macuh; ml. pionirke: 3. Košto-
maj, 8. Hribar. Supervelesla-
lom (Kranjska gora) - ml. pi-
onirji: 2. Zupan, 25. Bornšek,
32. Ratej, 42. Macuh; ml. pi-
onirke: 7. Koštomaj, 10. Hri-
bar (vsi Unior).
Št. 4 - 27. januar 1994
18
•	Teden je bil miren kot že
dolgo ne. Je cvetkarje zvil
pritisk ali pa jih je morebiti
položila gripa? Vsekakor
policisti v svojih kletnih
prostorih minule dni niso
imeli zasedenih kapacitet.
•	Razgrajači se največkrat
pretirano sprostijo v raznih
lokalih ali za domačimi
vrati. Jure I. pa se je prejš-
nji torek tako spozabil, da
je svojo slabo voljo trosil
naokrog po celjskem
zdravstvenem centru. Ker
je to počel nekoliko preveč
grobo, so ga morali umiriti
policisti.
•	Na križišču obvoznice in
Čopove ulice je v ponede-
ljek obležal moški. Pa niso
bili krivi maligani, ampak
nenadna slabost, so ugoto-
vili policisti in ga prijazno
odpeljali v domačo po-
steljo.
•	Kaj sta imela med seboj
Simona in njen mož Mat-
jaž, v policijskem zapisni-
ku ne piše. Zapisano pa je,
da je Simona prijavila, da
ji je mož razbil luč na avto-
mobilu.
•	Na Gričku je že nekaj
časa parkirana katrca, ki
očitno nikogar ne zanima.
Menda se je vnela in je ni
mogoče odpeljati. Policisti
so ugotovili, da bi jo moral
pogrešati Aleš K. iz Celja.
Pa je očitno ne...
•	Prejšnji teden je pri po-
licistih dvakrat zatulilo, pa
so si na koncu oddahnili,
saj je šlo le za nerodnosti.
V banki na Vodnikovi ulici
v Celju je signalno varnost-
no napravo po nerodnosti
sprožil varnostnik, v Leni
Leveč pa se je sprožila, ker
so nehote pretrgali kabel.
•	Lokal Vegas gre nekate-
rim sosedom v Gosposki
ulici očitno hudo na živce.
Konec prejšnjega tedna je
nekdo policistom potožil,
da ne more spati zaradi
preglasne glasbe in hrupa.
Policisti so v lokalu našli le
še zaposlene, ki so čistili
prostore, glasba pa se ni
slišala niti na ulico. Nad
hrupom iz Vegasa so se sta-
novalci pritožili tudi v po-
nedeljek. Tokrat jih je po-
leg glasbe motil tudi venti-
lator. Ali gre za kaprice ali
pa res za prehrupen lokal,
naj ugotovijo ustrezne in-
špekcije z meritvami, so
menili policisti.
Zaklepajte
stanovanja
Predsobe stanovanj so za
predrzne tatice marsikje kot
samopostrežna, saj za malo
tveganja ponujajo kar lep ta-
tinski dobiček. To je ugotovila
tudi mladoletna, komaj 15-let-
na S.Š., ki si je zaželela na
lahek način nekoliko popraviti
standard.
V krajevnih skupnostih No-
va vas, Dolgo Polje in Kajuh je
obiskala več stanovanj. Naj-
prej je pred vrati prisluškova-
la, kje se zadržujejo stanoval-
ci, potem pa smuknila v pred-
sobo, od koder je običajno od-
nesla ženske torbice. Iz njih je
pobrala, kar je bilo vrednega,
ostalo pa odvrgla. Njeno po-
četje je bilo sumljivo občanu iz
Tkalske ulice. Ta je obvestil
policiste, ki so pri dekletu na-
šli več ukradenih predmetov.
Morda še ni prepozno, da se
mala tatica spametuje.
N.K.
Pozabljivec ni bil teritorialec
Z veliko mero lahkoverno-
sti so se izkazali nekateri tr-
govci in mesarji, ki so 31-
letnemu Milanu Š. kar na
besedo verjeli, da nabavlja
hrano in pijačo za teritorial-
ce. Če gre za naše vrle fante,
so si najbrž mislili, pač člo-
vek ne sme biti tako malen-
kosten, da bi ne spregledal
pozabljene naročilnice.
V najmanj devetih trgovi-
nah oziroma mesnicah se je
iznajdljivi Milan predstavil
kot delavec TO Velenje ali
Celje (kar v resnici nikoli ni
bil), nabavil hrano in pijačo
ter se izgovoril, da je pozabil
naročilnico, ki da jo bo pri-
nesel kasneje. Enkrat je za
to, da bi bil bolj prepričljiv,
oblekel tudi uniformo. Ne-
kajkrat je prej v prodajalno
tudi telefoniral. Na takšen
način se je kar nekaj mese-
cev dodobra zalagal z živili
in pijačami, nabavil jih je za
kakšnih 70 tisoč tolarjev.
Zalomilo pa se mu je, ko je
lastnica ene od velenjskih tr-
govin posumila, da nekaj ni
v redu in zahtevala osebno
izkaznico.
Policisti domnevajo, da je
Milan morebiti ogoljufal še
koga, ki se še ni oglasil, zato
prosijo, da morebitni oško-
dovanci o tem obvestijo poli-
cijsko postajo v Velenju na
telefon 859-000.
N.K.
Malo sebi malo trgovini
Več kot leto dni - od janu-
arja leta 1992 do aprila lani
- naj bi poslovodkinja ene od
Potrošnikovih prodajaln,
Cvetka M. poneverjala blago
in denar. V tem času naj bi
poneverila za več kot 2 mili-
jona tolarjev blaga in de-
narja.
Kot so ugotovili policisti,
se je »posla« lotila tako, da
ni dostavila vsega blaga, ki
ga je sama prevzela pri do-
baviteljih ali pa je blago od-
našala iz trgovine, ne da bi
ga plačala. Da bi svoje po-
četje prikrila, je morala po-
narejati poslovne listine. To
je počela tako, da je na prev-
zemnicah popravljala cene
blaga, ki so ga potem proda-
jali draže, kot je bila zanj
obremenjena trgovina. Po
končani inventuri pa je po-
pravljala še količine blaga.
Pri ponovnem popisu febru-
arja 1993 so ugotovili pri-
manjkljaj in s tem v bistvu
tudi transakcije, ki naj bi jih
osumljena delala.
Ugotovljeno je bilo še, da
naj bi osumljeni pri pokriva-
nju primanjkljaja pomagala
tudi delavka Mlekarne Arja
Vas, ki je Cvetki M. izdala
več kot 300 kilogramov sira,
ne da bi dobavo evidentirala,
kar je prikrila s 5 odstotnim
kalom.	N.K.
Lažni policist
Dogodek bi sicer sodil
v kakšen drugorazredni film,
žal pa je resničen in za priza-
detega občana tudi precej
neprijeten. Odvijal se je mi-
nuli lorek, nekaj po polnoči
na železniški postaji v Zida-
nem Mostu.
V tamkajšnji čakalnici je
k občanu pristopil Matej I.,
se predstavil kot policist in
zahteval dokumente. Občan
mu jih je izročil, osumljeni
Matej pa ga je pozval, naj gre
ž njim v pisarno k šefu. Med
potjo mu je še grozil s silo, če
ne bo ubogal. Odpeljal ga je
v stanovanje, kjer sta bila še
moški in ženska. Občan je
moral izprazniti žepe, zatem
pa ga je Matej še sam pregle-
dal in mu vzel za 140.000 to-
larjev ameriških dolarjev.
Nato ga je nagnal na vlak,
sam pa z denarjem pobegnil.
N.K.
PROMETNE NfZGODE
Usodno prečkanje
Prejšnjo sredo zjutraj se je
na Mariborski cesti v Celju
zgodila prometna nesreča, ki
je terjala smrtno žrtev. Na
kraju nesreče je hudim ranam
podlegla peška, 61-letna Mari-
ja Štefanec iz Celja.
Iz smeri Vojnika proti cen-
tru Celja je z osebnim avtomo-
bilom vozil 18-letni Simon
Drobne iz Celja. Pri zgradbi LI
Savinja je Štefančeva prečka-
la cesto izven prehoda. Kljub
zaviranju in umikanju jo je av-
tomobil zbil.
Iz ovinka v smreko
V petek zgodaj zjutraj je na
regionalni cesti med Zrečami
in Zečami s ceste zaneslo oseb-
ni avtomobil. V nesreči se je
hudo poškodoval voznik, 27-
letni hrvaški državljan Jure
Rubelj, ki začasno stanuje
v Celju, laže pa njegovi dve
sopotnici in sopotnik. Škodo
so ocenili na 300.000 tolarjev.
Rubelj je vozil proti Zečam.
V blagem levem ovinku je vo-
zilo začelo zanašati, zapeljal je
na levo v jarek, kjer je vozilo
trčilo v vodni propust. Avto-
mobil je dvignilo, da je s stre-
ho zadel v smreko in ga odbilo
nazaj na cesto.
Zadet med čakanjem
Na Mariborski cesti v Celju
se je v petek zjutraj zgodila
nesreča, v kateri se je hudo
ranil voznik kolesa z motor-
jem, 38-letni Jovo Tomič iz
Celja. Na vozilih je nastalo za
70 tisočakov škode.
Tomič se je pri odcepu za
Kovinarsko ulico ustavil ob
sredinski črti in čakal, da za-
vije v levo. Za njim je s tovor-
njakom pripeljal 38-letni Jože
Sket iz Gorice pri Slivnici, ki
je Tomiča prepozno opazil in
ga zadel.
Zaviral na spolzki
cesti
V	soboto dopoldne je na
spolzki cesti pri naselju Vrbno
s ceste zaneslo osebni avtomo-
bil. Voznik, 34-letni Valentin
Gorišek iz Laškega se je v ne-
sreči hudo ranil. Škode je za
100.000 tolarjev.
Gorišek je vozil iz Šentjurja
proti Celju. Pri hiši Vrbno šte-
vilka 23 je začel zavirati, ker je
dohitel drugo vozilo. Na spolz-
ki cesti pa je vozilo zaneslo na
levo s ceste na travnik kjer se
je vozilo prevrnilo na streho in
obstalo na boku.
Obstal v jarku
V	ponedeljek ob pol treh
zjutraj se je na magistralni ce-
sti v Bukovlju pri Stranicah
zgodila prometna nesreča,
v kateri se je hudo ranil voznik
osebnega avtomobila, 22-letni
Avgust Pogačic iz Križevca.
Ta je vozil iz Celja proti Slo-
venskim Konjicam. V desnem
ovinku je izgubil oblast nad
vozilom in zapeljal s ceste
v jarek.
Z avtom do
šanka
Hudo užaljen je bil 36-
letni Asim B. iz Celja, ko ga
je redar v lokalu Mijo na
Mariborski cesti v Celju
zaradi nedostojnega vede-
nja postavil pred vrata.
Ročno je sedel v svoj osebni
avtomobil ter se skozi ko-
vinsko in leseno steno lo-
kala zapeljal naravnost do
šanka. Medtem je zadel še
dva natakarja in harmoni-
karja, ki so jo na srečo od-
nesli z lahkimi poškodba-
mi. Po tem podvigu je Asim
pobegnil, vendar se je kas-
neje skesan sam javil na
policijski postaji. Ovadili
ga bodo zaradi kaznivega
dejanja poškodovanja tuje
stvari in ogrožanja varno-
sti, saj je bilo takrat v loka-
lu 50 gostov.
mini KRIMIĆI
Rib ni našel
Neznani storilec, ki je v noči
na prejšnji torek vlomil v ribi-
ško kočo Pri Zlatki v Šoštanju
sicer ni našel rib. Bržkone pa
jih tudi ni iskal, saj je pobral
več drugih potrebščin: priroč-
no blagajno z dokumenti, de-
narnico s 7.000 tolarji, živila,
pijače, cigarete in vžigalnike
- vsega skupaj za 60 tisočakov.
Je bil požig?
Za 1,2 milijona tolarjev ško-
de je naredil ogenj, ki je v to-
rek ponoči izbruhnil na gospo-
darskem poslopju v Ortnicah
8 pri Šmarju pri Jelšah. Upe-
pelil je zgornji, leseni del po-
slopja, enoredni silokombajn,
rahljač za zemljo, leseni
vprežni voz, prikolico slame in
še nekaj orodja. Ker je poslop-
je na samem, se je za požar
izvedelo šele zjutraj. Vzrok še
ni znan, sumijo pa, da bi lahko
šlo tudi za požig.
Ukradel mobitel
Ni bilo ovir za neznanca, ki
je v četrtek ponoči vlomil
v osebni avtomobil znamke
Nissan na Krekovem trgu
v Celju. Iz njega je odnesel mo-
bitel.
Iz Juga 60, last Zvonka P., ki
je bil parkiran na parkirišču
Kidričeve ulice v Laškem, je
izginil avtoradio, vreden 30 ti-
sočakov.
Kar cel avtomobil znamke
Renault Clio pa je v nedeljo
ponoči iz Opekarniške ulice
v Celju skušal odpeljati 19-let-
ni E. J. iz Celja. V vozilo je
vlomil skozi trikotno steklo.
Ko je že odstranil kontaktne
kable, sta ga zalotila policista
v civilu. Nepridiprav je zbežal,
vendar ne prav daleč.
S pištolo čez mejo
Kar s pištolo za pasom je
hotel v Slovenijo hrvaški dr-
žavljan, 27-letni Luka B. Na
mejnem prehodu Rogatec pa
so ga pregledali policisti in mu
orožje zasegli.
Olajšani bifeji
Bifeji in kioski so pogosta
tarča nočnih vlomilcev in tako
je bilo tudi v minulih dneh. 1г
bifeja RR v Žalcu je neznanec
prejšnji četrtek odnesel 10 ti-
sočakov gotovine, za pol toliko
pa je naredil še škode prj
vlomu.
Manj sreče je imel vlomilec
ki je v soboto skušal okrasti
kiosk ČGP Delo na Vodnikovi
ulici v Velenju. Izbrane pred-
mete si je že pripravil, potem
pa so ga prehitro prepodili po-
licisti.
V bifeju na železniški posta-
ji v Laškem pa se je neznanec
v nedeljo ponoči oskrbel s ci-
garetami, pijačo in drobižem
Vsega skupaj je bilo za sedem
tisočakov.
Huda žeja
Kar 150 litrov vina so nepri-
dipravi odnesli iz kleti nedo-
grajene stanovanjske hiše
v Zgornjem Tinskem 36, ka-
mor so vlomili tako, da so s se-
kiro razbili vrata. Policisti sc
ugotovili, da so bili tako zelo
žejni 36-letni I.G., 18-letna
J.K. in B.L. iz Velenja ter 22-
letni B.Š. s Polzele v družbi
dveh mladoletnic iz Žalca
Huda žeja pa ni nič čudnega
saj so pospravih tudi desetki-
logramski pršut in tako lastni-
ka olajšali za več kot sto tiso-
čakov.
Pisarniška čistka
Iz pisarne Stanovanj skegć
podjetja Velenje na Korišk
cesti v Velenju je neznanec
v petek ponoči ukradel kalku-
lator. Še prej je dodobra pre-
brskal predale, vendar raze
dokumentov ni našel ničesar
Poskrbel pa je za to, da so ime
li uslužbenci dosti dela s po
spravljanjem.
Na bogat plen pa je isto no
naletel vlomilec v prostoril
velenjskega podjetja Proiz
vodnja, trgovina in gostinstvt
v Starem trgu. V enem od pre
dalov je našel - in, seveda, od
nesel - 110.000 tolarjev goto
vine.
Prigoljufana vsota se veča
Vsota, ki si jo je na goljufiv način pridobil
39-letni podjetnik Leopold Š. iz Rogatca, last-
nik podjetja Promoles se je še nekoliko pove-
čala, saj so rogaški policisti v minulih dneh
prejeli še nekaj prijav od oškodovanih podjetij.
Skupaj naj bi šlo za okoli 8 milijonov tolarjev.
Lansko jesen je Leopold, ki je od 6. januarja
letos v priporu, z akceptnimi nalogi pri večih
podjetjih nabavil blago, čeprav je imel že več
kot leto dni blokiran žiro račun in je vedel, da
ga ne bo mogel plačati. Tako naj bi oškodoval
tudi podjetja Pak d.o.o iz Maribora za vel ko
1 milijon tolarjev, AT Rebernak d.o.o. iz Man
bora za več kot 1,7 milijona tolarjev, Chem<
d.o.o. iz Ljubljane za 1,2 milijona tolarjev, z¡
manjše vsote pa še Livarno barvnih kovin i
Dornave, Kovinsko galanterijo in ključavni
čarstvo Andraž Kovačič iz Poljčan, Foxx d.o.o
iz Maribora, Maxito d.o.o. iz Maribora, Euro
trade iz Ljubljane, KIV trade d.o.o. Vransko
Hmezad - Kmetijsko zadrugo Braslovče ii
ERO Velenje.	N.K
Št. 4 - 27. januar 1994
191
[odmevi
peep show
v Celju II.
Ne morem reči, Smilja Ma-
rine, da me je vaše pisanje
v zadnji številki Novega tedni-
ka posebej razburilo. Prej na-
sprotno, saj se z nekaterimi
vašimi pogledi celo strinjam.
Glede na to, da pri večini na-
vedkov vendarle ribarite
v kalnem, sem vam in bralcem
dolžan argumentirano pojas-
nilo. Da ne bo slepomišenja...
Lepo, da ste si ogledali veli-
ka evropska mesta. In hkrati
žalostno, saj vaše tovrstne iz-
kušnje niso pripomogle real-
nosti vzporejanja. Le kako
morete enačiti večmilijonska
mesta s Celjem, petdesettisoč-
glavim mestecem? Pariz, Ham-
burg in Kobenhavn si resnično
lahko privoščijo »sex« četrti,
medtem ko slednjih ne najdete
seveda niti v Celju prej pri-
merljivejših mestih kot sta Ce-
lovec in Gradec. Tod je takšna
in drugačna »sex ponudba«
pač razpršena, v »uglednih« in
»manj uglednih« območjih.
Ker pa moj peep show ni nika-
kršen »sex« lokal, čeravno si
nepoučeni projekt pač tako
tolmačite, in ker se dejavnost
v njem ne odvija v nočnem ča-
su, dvomim, da bi mestni očet-
je, kot menite, imeli potrebo
o le tem preveč razmišljati.
Res je moj lokal v eni najsta-
rejših celjskih hiš, za katere
pročelje in streho je poskrbela
občina. Seveda slednja pri tem
ni porabila niti približno toli-
ko denarja kot sva ga za sana-
cijo povsem uničene notranjo-
sti vložila z lastnikom Moza-
ika. Če že tohko kotira sta-
rostna prioriteta, je mogoče
smiselno povedati, da je bil
v sedanjih prostorih peep sho-
wa odprt nočni klub Ramona,
last moje nekdanje žene Ro-
mane, že daljnega decembra
1989. leta. Pred začetkom de-
javnosti »ene boljših galerij
v Celju.« takrat se je v lokalu,
registriranem za igralništvo in
gostinstvo, življenje resnično
odvijalo ponoči. Pa ne za dol-
go, saj so se isti stanovalci
v soseščini, med katerimi ste
bili mogoče tudi vi, pobrigali,
da so Ramono in Romano
z meritvami hrupa po kratkem
postopku onemogočili. In rav-
no zato sem tokrat izbral de-
javnost, ki na občutljivejša
ušesa sosedov ne bo imela ni-
kakršnega negativnega vpliva.
Zagotavljam vam, da iz pro-
storov peep showa, ki striktno
obratuje od desete ure dopol-
dan do desete zvečer, ni nika-
kršnega hrupa, ki bi presegal
tistega iz okolja. Rad bi slišal
vsaj enega soseda, ki lahko tr-
di nasprotno.
Ne vem, če na Zavodu za
spomeniško varstvo koga moti
neonska reklamna silhueta go-
le ženske v bližini Pietà. Sem
pa prepričan, da je »izredno
lepi Pieta«, kot ga vidite vi,
bolj zadovoljen s svojo dru-
žabnico kot z vso tisto umaza-
nijo, ki se je na njem nabrala
z leti. Kar se tiče »izrednega
zmazka« v veži, skozi katero
»vstopajo obiskovalci peep
showa, dimnikarji, obiskoval-
ci ena boljših galerij v Celju,
ljudje, ki iščejo nasvete v ze-
liščni lekarni in nenazadnje
stanovalci, ki mnogo delajo od
šestih do dveh«, pa moram
priznati, da tudi meni ni prav
nič pri srcu, in da že nekaj
časa čakam pleskarja, ki bo
zadevo spravil v red. Ob vašem
opisu cirkulacije ljudi skozi
skupno vežo, Gosposki 3, sem
dobil občutek, da ste naklo-
njeni razvrščanju ljudi na
boljše in slabše. Bodite prepri-
čani, da obiskovalci moje Rač-
ke niso nič manj vredni od
onih, ki zavijejo nadstropje ni-
že v Mozaik. Mnogi izmed njih
namerijo korake tudi k meni.
V	vsakem primeru pa lahko tr-
dim, da so moji gostje tako ti-
sti z visoko izobrazbo kakor
oni brez nje.
Zelo se strinjam z vami, da
bi se moja dejavnost lahko od-
vijala v celjskem spodnjem
gradu. Zahtevam samo enako-
vredne prostore, kot jih imamo
na Gosposki. Čeravno vas mo-
ram opozoriti, da ste se pri tem
predlogu izkazali za nedosled-
no. V še starejšem gradu z ne-
primerno večjo zgodovinsko
vrednostjo, kot jo ima gostite-
ljica peep showa »Račka« je
tudi galerija...
Na koncu bi bil »za božjo
voljo« resnično zelo vesel, če bi
prebivalci hiše na Gosposki, ki
jim (vam?) ne ustreza moja de-
javnost, nehali puščati svoje
avtomobile pred zgodovinsko
zgradbo, v njeni veži in dvoriš-
ču, pri čemer jo (tudi) z izpuš-
nimi plini uničujejo. In gospa
Smilja Marine, vabim vas na
kavo...
JURE POSINEK,
Slovenske Konjice
V	stanovanjskih
hišah in
stolpnicah živijo
psi IV.
Pismo z gornjim naslovom,
napisano 6.12. je imelo v na-
slednji številki kar tri odmeve.
Povem vam, ljubitelji psov,
kar je bilo napisano je resnica.
Resnica pa zelo boli.
Ko se zdani, že odhajajo psi
privezani na vrvicah. Ko pri-
speta z lastnikom v park, se le-
ta skrije za vogal hiše, da se
pes olajša, šele potem se prika-
že. Če imate radi živali, sprej-
mite kot dolžnost, da za njimi
tudi počistite. Zakaj ne poča-
kate, da opravi potrebo kar
v sobi? Tako se ne bi nihče
spotikal ob pasje iztrebke.
Koliko je takih ljudi, ki ho-
dijo po hrano na Karitas, do-
ma pa jih čaka še hrane potre-
ben pes. Zato pa je toliko kla-
teških psov, saj jim določeni
ljudje hrane ne morejo omogo-
čiti. Včasih je za to poskrbel
človek (konjederec), ki je bil
rešitelj takih živali. Kaj ni bo-
lje tako, kot pa da je zgubljen
in prestradan.
Odpadke pa tako ali tako že
sami proizvajamo. Pomembna
je vzgoja otrok. Poglejte
v park, posode za smeti so po-
trgane, nekatere so bile vržene
v Savinjo. Razbita je ulična
razsvetljava. Ali mislite, da to
delamo mi, šestdesetletniki?
Mlada generacija pušča za sa-
bo razdejanje. Popisane hi-
še..., zato pa ljudi tako priza-
dene, če nekdo pove resnico.
Zato je najbolje, da poskrbi-
te najprej za vzgojo vaših
otrok, ki bodo verjetno prav
tako imeh pse. Poskrbite, da
bodo vsaj oni počistili za
njimi.
J. K.,
Celje
PREJELI
SMO
Deklaracija
zavezuje
Slovenijo
Svet ministrov KVSE je,
v okviru spremljanja izvajanja
Helsinškega zaključnega do-
kumenta, na svojem četrtem
rednem srečanju v Rimu
30. novembra 1993, sprejel na-
slednjo Deklaracijo o agresiv-
nem nacionalizmu, rasizmu,
šovinizmu, ksenofobiji in anti-
semitizmu.
Ministri, sklicujoč se na
sklepe, sprejete na sestanku
Sveta ministrov v Stockhol-
mu, z globoko zaskrbljenostjo
ugotavljajo porast pojavov
agresivnega nacionalizma, ki
se izraža tudi v ozemeljskih
zahtevah, rasizma, šovinizma,
ksenofobije in antisemitizma.
Ti pojavi neposredno posegajo
v načela in obveznosti, spreje-
te v okviru Konference o var-
nosti in sodelovanju v Evropi.
Ministri ugotavljajo, da ti
pojavi-lahko vodijo v nasilje,
nasilne odcepitve in etnične
spore, v najslabšem primeru
pa do barbarske prakse mno-
žičnih izgonov, etničnega čiš-
čenja in nasilja proti nedolž-
nemu civilnemu prebivalstvu.
Agresivni nacionalizem, ra-
sizem, šovinizem, ksenofobija
in antisemitizem ustvarjajo et-
nične, politične in socialne na-
petosti znotraj držav in med
državami. Spodkopavajo tudi
mednarodno stabilnost in sve-
tovna prizadevanja za utrditev
univerzalnih načel človekovih
pravic.
Ministri poudarjajo, da je
potrebno nujno začeti aktiv-
nosti za zagotovitev dosledne-
ga spoštovanja pravil medna-
rodnega humanitarnega pra-
va, vključno s kazenskim pre-
gonom in kaznovanjem tistih,
ki so krivi za vojne zločine in
druge zločine proti človeštvu.
Ministri soglašajo, da mora
KVSE odigrati pomembno
vlogo v okviru teh prizade-
vanj. Jasni standardi, ki se
odražajo v sprejetih stališčih
KVSE, vključujejo aktivnosti
za zagotovitev enakih pravic
za vsakogar, v skladu z med-
narodnim pravom, in za var-
stvo narodnostnih manjšin.
Ministri so se odločili, da
bodo tem vprašanjem dali pri-
oriteto v okviru aktivnosti
KVSE, zato so sklenili:
zadolžiti Stalni Komite, da
prouči ukrepe za spremljanje
in uresničevanje sprejetih sta-
lišč; predlagati Visokemu ko-
misarju za narodnostne manj-
šine, da, v okviru svojih pri-
stojnosti, posveti posebno po-
zornost vsem oblikam agresiv-
nega nacionalizma, rasizma,
šovinizma in antisemitizma;
zahtevati od Centra za demo-
kratične institucije in človeko-
ve pravice (ODIHR - s sedežem
v Varšavi), da tem pojavom
posveti posebno pozornost in
sprejme potrebne ukrepe.
Ministri so se odločili, da
bodo peto srečanje Sveta mi-
nistrov KVSE imeli v Budim-
pešti v letu 1995.
Za skupino
Sveta za varstvo
človekovih pravic
prof. dr. LJUBO BAVCON
Predlog
Gaspariju in
SPIZ-u za
politiko sociale
V letu 1993 je minister Ga-
spari obljubil, da nam bo vzel
eno mesečno pokojnino. Ob-
ljubo je izpolnil, po nekaterih
izračunih pa celo presegel do
10 odstotkov. Sicer sem pa za-
devo pojasnil v mojem članku
»Kako Gaspari uresničuje na-
črt o zmanjšanju pokojnin«
v mesecu avgustu 93. Danes
želim podrobno prikazati
vprašanja prostovoljnega do-
polnilnega zavarovanja. SPIZ
je v svoji izdani brošuri ob-
ljubljal, da kdor se bo dodatno
zavaroval, bo brezplačno dobil
tudi zdravila, ki jih sicer mora
plačati. Od te izjave ni nič
ostalo. Še vedno plačujemo
zdravila s takoimenovane tret-
je liste. V zadnjem času pa na
veliko propagirajo, da bo pre-
mija dopolnilnega zavarova-
nja ostala nespremenjena. Mi-
slim, da to ni res. S tem želijo
preprečiti odpovedi tega zava-
rovanja. Dvig te premije bo iz-
vršen po predvidevanju naj-
manj do višine načrtovane,
predvidene inflacije (12 od-
stotkov) in to v enem ali dveh
Nadaljevanje na 22. strani
Št. 4 - 27. januar 1994
Zaba na snegu
Janko Cetina je prve smuči dobil od Mojmirja Šepeta - Poškodba mu je prekrižala
nastop v Cortini leta 1956 — Orkestru Žabe je zvest vse od leta 1946
Janko Četina, pravi Celjan, brez dvoma
sodi med najbolj zanimive ljudi našega me-
sta. Mnogi ga poznajo kot odličnega šport-
nika, ki se je ukvarjal predvsem s tremi
športnimi panogami: telovadbo, smučanjem
in ob koncu velikim rokometom, ob tem pa
je bil in je še tudi navdušen glasbenik.
Janko Četina je kot debela nenapisana
knjiga, njegov prispevek k zgodovini celj-
skega športa pa je zanimiv, koristen in dra-
gocen. Na obisk ali pogovor je prišel z ma-
po, polno zanimive osebne dokumentacije
vezane na šport, predvsem smučanje ter po-
vezanim prstom na desni roki.
»Vse življenje me spremljajo poškodbe, ki so
mi tudi preprečile večje tekmovalne uspehe,«
je poskušal nekako opravičiti povezan prst, »in
prav zaradi težje poškodbe se tudi nisem uvr-
stil v državno člansko reprezentanco, ki je leta
1956 nastopila na zimskih olimpijskih igrah
v italijanski Cortini. Po daljši poškodbi nisem
bil v kvalifikacijah kos sotekmovalcu iz repre-
zentance Dorniku, ki je potoval namesto mene.
Dvoboj je bil v Martuljku in nikoli ga ne bom
pozabil. Za to nesrečno zamujeno priložnost
mi je še danes pošteno žal.«
Mojmir Sepe podari
prve smuči
Bele, vabljive snežne pla-
njave je Janko Četina začel
spoznavati leta 1938 pri ta-
lora tnih Sokolih.
»Pripravili so tekmo z Jože-
fovega hriba nad Celjem do
Skalne kleti. Smuči nisem
imel,« se spominja Janko prvih
začetkov, »tekmovati pa sem
želel, čeprav nisem znal smu-
čati. Predstavljal sem si, da je
bolj enostavno, kot se je kas-
neje izkazalo. Prve smuči mi je
posodil sošolec, danes znani
glasbenik Mojmir Sepe. Zara-
di neznanja sem bil zadnji, že
naslednje leto pa sem na po-
dobnem tekmovanju zmagal.«
To je bil lep uspeh, saj je
nastopilo med 60 do 100 smu-
čarjev. Janko Četina je imel
posebno srečo, da je tudi med
vojno veliko smučal, prvi večji
mednarodni uspeh pa je dose-
gel leta 1943 v avstrijskem
Murauu, ko je bil 2. na Štajer-
skem prvenstvu v slalomu.
S smučanjem je nadaljeval tu-
di po končani 2. svetovni vojni,
ko je postal član smučarskega
kluba najprej Celja (deloval je
tudi Olimp), nato pa sta se obe
društvi združili v Kladivar.
Neumorni vodja je bil Fedor
Gradišnik.
»Po vojni sem prvič nastopil
leta 1946 na Ravnah na Koro-
škem, kjer sem kot mladinec
vozil med člani, leta 1947 pa
sem na Šar planini v Makedo-
niji med mladinci osvojil
1. mesto v slalomu.« Državni
prvak med mladinci je postal
tudi leto kasneje, ko je za tem
prestopil med člane. Janko Če-
tina je takrat nastopal sredi za
tiste čase vrhunskih domačih
alpincev, kot so bili Mulej, Lu-
kanc, Dornik, Kunšič in drugi,
skratka sama še danes prizna-
na imena.
«Ob smučanju sem tudi veli-
ko telovadil, kar je bilo do-
bro,« se spominja Janko Četi-
na ter našteje nekaj takratnih
sotelovadcev, kot Baldo Jenko
(tudi odličen hokejist), Vito-
drag Pukl (danes poslanec in
odvetnik), Mile Iršič (žal po-
kojni, odličen novinar in pred-
vsem plavalec), Slavko Kokot
(profesor telesne vzgoje in
»oče« mnogih odličnih celjskih
športnikov) in drugi.
Toni Sailer na
Okrešlju
Janko Četina se je uvrstil
v najožji krog takratni vrhun-
skih alpskih smučarjev, kjer so
Slovenci predstavljali elito
v jugoslovanskem merilu. Ta-
ko se med drugim spominja
nastopa leta 1950 v Trentu
(danes popularna tekma Tre-
tre), kjer je bil v močni medna-
rodni konkurenci v slalomu
28., bil pa je tudi zmagovalec
jadranskega veleslaloma na
Platku, od koder se je videlo
morje...
»Do leta 1949 smo vozili sa-
mo slalom in smuk, od takrat
dalje pa tudi veleslalom. Na
Platak smo se najprej peljali
z vlakom do Reke, nato pa
s tovornjaki do tekmovališča,
kjer je bilo treba veliko poti
opraviti še peš. Vse smo delali
sami: mazali smuči, mešali
maže, kajti ni bilo serviserjev.
Za vse discipline smo imeli
v začetku samo po en par
smuči.«
Tekmovalna pot Janka Četi-
ne se je končala leta 1958. Na
Platku je v mednarodni kon-
kurenci osvojil 2. mesto za Av-
strijcem, dokončno tekmoval-
no slovo pa je bilo istega leta
na Okrešlju, kjer se je težje
poškodoval. Med večjimi
uspehi gre še omeniti naslov
državnega prvaka v bojni šta-
feti FNRJ leta' 1951, ko je kot
vojak tekmoval za ekipo Beo-
grada (ekipo so sestavljali dva
tekača in alpski smučar, vmes
pa je bilo strelišče, kjer so na-
mesto v tarčo streljali v ba-
lon!), 10. mesto (najboljši Ju-
goslovan) leta 1953 na troboju
Jugoslavija - Italija - Avstrija
v Lienzu ter nastop v Sesteri-
eru, kjer je s startno številko
55 osvojil 36. mesto. »Najbolj-
še startne pozicije so dobili su-
per tekmovalci, ostale so žre-
bali, saj ni bilo nobenih FIS
točk in razredov. Tudi zao-
stanki so bili veliki, po deset in
več sekund.«
Včasih so bile zanimive
mednarodne tekme na Okre-
šlju nad Logarsko dolino in
tam je leta 1951 nastopil tudi
Toni Sailer.
»Toni je bil takrat star 15 let
in je prišel z očetom. Povsem
neznan je suvereno zmagal in
spominjam se, ko mu je oče
zavpil, naj pri izbiri daril vza-
me črno torbo. Veste, takrat so
bile takšne nagrade tudi za
Avstrijce velika loterija. No, in
Toni je leta 1956 postal tri-
kratni olimpijski zmagovalec
v Cortini, kjer bi moral nasto-
piti tudi jaz, pa mi je to pre-
prečila poškodba.«
Skupaj z očetom
olimpijskega
zmagovalca
Janko Četina pobrska po
svojem arhivu in med fotogra-
fijami pokaže startno listo iz
Sesteriera v Franciji.
»Poglejte tole ime,« in s pr-
stom pokaže na Martina Juina.
»Se spomnite? Vam je priimek
morda znan? Ja, res je, njegov
sin je leta 1984 nastopil na
olimpiadi v Sarajevu in v vele-
slalomu osvojil prvo mesto in
zlato medaljo. Drugi je bil naš
Jure Franko.«
Potem se spomni Šarplanin-
skega izredno zahtevnega
smuka.
»Bilo je leta 49 ali 50, ko je
zmagal Vlado Veber iz Žalca,
ki je takrat študiral DIF v Be-
ogradu. Mesec dni pred tekmo
je bil na tekmovališču, ki ga je
poznal, da bi ga lahko prevozil
z zavezanimi očmi. To mu je
tudi koristilo, ker je bila na
dan tekmovanja tako gosta
megla, da smo se vsi ostali iz-
gubili, Vlado pa je slavil.«
V spominu najde še en zani-
miv dogodek.
»Leta 51 smo z reprezentan-
co šele pozno zvečer pripoto-
vali v Monte Bordone, kjer je
bilo naslednji dan tekmovanje
v smuku. V spremstvu domači-
na in njegove goreče svetilke
smo si na hitro ogledali štiri
kilometre doleo progo, po ka-
teri smo čez nekaj ur tekmova-
li. Ko sem pripeljal v cilj, sem
zagledal neko žico, za katero
nisem vedel, zakaj je. Pripog-
nil sem se, da bi zapeljal pod
njo, vendar sem se je s hrbtom
vseeno dotaknil in to je bilo
dobro. Kajti če se ne bi dota-
knil, mi ne bi izmerili časa in
bi bil brez uvrstitve. Takšen
način merjenja časa smo ta-
krat prvič videli.«
Čeprav je leta 1958 Janko
Četina končal z aktivnim smu-
čanjem pa mu je kljub temu
ostal zvest do danes.
»V svoji tekmovalni karieri
sem bil izredno pogosto po-
škodovan, kar me je prav goto-
vo oviralo, da sem dosegel
manj, kot bi lahko. Zaradi po-
škodbe sem bil tudi ob udelež-
bo na že omenjeni olimpiadi.
Tudi zdaj sem težje poškodo-
van, hodim na rehalibitacijo in
pravijo, da bom še smučal. Za
svojo dušo. Vendar (to pove na
tiho in med smehom - op.p.) jaz
kljub vsemu že smučam.«
»Takoj po vojni so bile dru-
gačne zime, kot danes. Prave,
z veliko snega in tako smo lah-
ko smučali tudi na naših, celj-
skih strminah,« pripoveduje
Janko Četina, ko išče korenine
svojih smučarskih začetkov.
»Začeli smo z že omenjenim
smukom z Jožefovega hriba do
Skalne kleti, prave treninge pa
smo imeli na Marovškovem
travniku, kjer se pelješ proti
Staremu gradu. Ta strmina
danes ne zadošča niti otrokom,
nam pa je služila kot državnim
reprezentantom. Prav na Ma-
rovškovem travniku sem se le-
ta 53 močno poškodoval in
sem bil eno leto aut. Priletel
sem na štor... Tri leta sem vo-
zil s >šinami< za hrbtenico, ta-
ko sem bil vztrajen. Naše pra-
vo smučarsko kraljestvo je bi-
la Celjska koča. Že jeseni je
okoli 40 do 60 članov društva
celotno smučišče očistilo do
gladine. To smo delali pretež-
no moški, ker je bilo težavno
delo. Danes? Pogled na >ureje-
nost< smučišča je žalostna. Po-
magali smo si z Rajtarjevim
hribom (Anski vrh - op. p.), ker
nismo vsak dan hodih na Celj-
sko. Sicer pa smo na Celjsko
hodili peš, trikrat progo >pre-
štanfali< in trikrat prevozih,
nato pa se odpeljali v dolino
do Pečovnika in peš domov.«
Podobno je bilo z Mozirsko
planino.
»Z vlakom smo se vozili do
Paške vasi, nato pa peš čez str-
mi Kebrov travnik na Mozir-
sko. Sam sem ob sobotah delal
do šestih zvečer in sem si že
prej pripravil kolo in smuči,
da sem jo po službi takoj mah-
nil na Mozirsko, kamor sem
prispel pozno ponoči. V nede-
ljo smo smučali. Krasno!«
Okrešelj je smučarje sprejel
še maja, ko drugje praktično
ni bilo več snega.
»Najprej so organizirali
Herletov memorial, nato prvo-
majsko tekmovanje. Znani so
bili mestni dvoboji Celje - Za-
greb in Celje - Trbovlje. Okre-
šelj ska srečanja so bila pravi
praznik. Vse smo opravili peš,
brez žičnic. Sedeli smo za isto
mizo, čeprav smo bili na progi
nasprotniki. Nagrade so bile
praktične, kar so pač uspeh
zbrati po trgovinah od noga-
vic, posode, usnja, usnjenih iz-
delkov, vaz in podobnega.
Pravi mojster za to zbiranje je
bil Franc Lužnik, ki je bil tudi
izredno dober predsednik
smučarskega društva. Danes
je pogled na naša, celjska smu-
čišča žalosten zaradi kronič-
nega pomanjkanja snega in tu-
di drugega. Pravega entuziaz-
ma, žal, ni več. Casi so pač
drugi, romantiko je zamenjala
neizprosna tehnika.«
Slovensko smučanje,
krona Slovenstva
Janko Četina spremlja tudi
današnje podvige mladih ge-
neracij.
»Da smo Slovenci smučarski
narod, smo dokazali že mi. Te-
melji so bili položeni in danes
žanjemo. Bojim pa se, da bo
zmanjkalo denarja in da bo
ves dolgoletni trud izničen.
Veliko je talentov, ki so še
boljši od teh, ki danes zmagu-
jejo v svetovnih arenah. Tudi
tem je treba omogočiti razvoj.
Olimpiada na Norvešken I
Upam, da bo kakšna medalj
saj imamo dosti kandidato
morda več, kot v zlati dol
Križaja, Strela, Franka, Peto
viča... Malo sreče pa boir
verjetno zadovoljni. Vend;
zavedati se je treba, da je alj
sko smučanje pravi, najstra|
nejši hazard, kjer ni popravni
ga izpita. Zmaga najbolje pr
pravljen smučar z največ zbn
nosti in sreče pa udarnos
v danem, potrebnem to
nutku.«
Bo Janko »regljal«
petdeset let?
Tretja velika športna ljub«
zen našega gosta je bil veliÀ
rokomet, ki je bil okoli let
1955 v Celju izredno populi
ren in so ga igrali na Skali
kleti in Kladivarju, kjer je d<
nes parkirni prostor, del p
membne športne zgodovir
Celja pa so surovo zbrisali.
»Čeprav sem bil bolj reze
va, sem oddigral veliko teke
v družbi Dominka Uršiča, M
rana Horvata, Vlada Vebr
Pavla Bukovca, Marka in H1
pija Jezernika, Karla Polutfl
ka... Veliki rokomet je bilo 1
po igrati in gledati, ker ni t j
oster, surov...«
Ob vsem tem pa je Jan!
Četina tudi vnet glasbenik, s
je član odličnega, sicer a®
terskega plesnega orkest
Žabe iz Celja že od ustanov
tve leta 1946. Ali bo zdržal'
Žabinega Abrahama?
Nasmeh in »ne vem, tež)
bo, kajti zobje niso več najb<
trdni.« Janko namreč igra kl;
rinet. Kdor pa pozna njego1
vztrajnost z belih poljan,
prepričan, da ga bo videl tU1
na slavnostnem koncertu TA ¡
ob njihovem Abrahamu.
Res je prava žaba, tale H*
celjski Janko, na smučeh. I*
mu zdravje vsaj zdaj služi, *
bo užival v tistem, kar ima t*
in kjer je dosegel svoje пајИ
še, tudi celjske, uspehe.
TONE VRAf
jpoto: EDO EINSPILČ
Takoj po vojni ni bilo lahko za
dobro smučarsko opremo, pa
je Janku Četini Rožičeva ma-
ma zašila hlače, ki so bile tako
ozke, da mu je bilo v njih ne-
rodno okoli hoditi. Takrat so
namreč vozili v izredno širo-
kih hlačah, ki so si jih v kole-
nih povezovali s posebnimi
trakovi. »Čez nekaj let so prav
takšne, skrajno oprijete hlače,
prišle v modo,« pojasni »umo-
tvor« Rožičeve mame.
Prve prave nove smuči je dobil
v Sesteriera in sicer slovite
znamke Rosignol. »Smuči so
bile namenjene Švedom, ki pa
jih niso vzeli in tako smo mi
prišli do njih. To so bile tudi
edine smuči, ki sem jih dobil
zastonj. Sicer pa smo stare
smuči vozili v tujino, jih tam
vrgli vstran in si kupili nove,
kajti drugače ni šlo,« pove
Janko, kako je bilo včasih. In
v začetku so vse alpske disci-
pline vozili s samo enim parom
smučk pa tudi serviserjev ni
bilo. Bili so samo komisarji
ekip, da je kdo ni kam po-
pihal ...
Janko se spomni tudi izjave
slovitega Schranza: »Vožnje
slaloma nekoč in danes se ne
da primerjati. Prej je bil sla-
lom dosti lepši, danes pa se gre
na količek, vozi se do skrajno-
sti surovo. Slišiš samo treska-
nje količkov, včasih tega ni
bilo.«
Janko Četina se spominja tui
leta 51, ko je v Kranjski go
spoznal Slavka Avsenika, ki;
bil odličen smučar skakale
Oba sta služila vojake in si
bila na pripravah. Seveda si
takoj odkrila tudi svojo gla:
beno povezavo in sta Slavi
s harmoniko in Janko s klar
netom veselo igrala po tao
kajšnjih lokalih. »Nekoč ce
za dve Amerikanki. Sedeli sn
za mizo, midva sva igrala, oi
dve pa poslušali, to je bil hec
Svojo skupino je takrat tudi:
imel odlični pevec Franc Ki
ren, ki je kasneje pel pri Av»
niku. Tako ni bil prvi klarim
tist Slavka Avsenik Bine B'
dan, ampak Celjan, Janko Û
tina!
Takole je včasih vozil Janko Četina, ki je bil štiri leta člai
državne reprezentance in na »pragu« sodelovanja na olimpiad
v Cortini.
Na enem izmed treningov na Pohorju (od leve) Janko Četina,
trener Franci Čop in sotekmovalec Ivan Sevčnikar.
Št. 4 - 27. januar 1994
20,21
uga smučarska eksplozija
Ho smučanje spet v svetovnem vrhu - Vse najboljše dva dni tekmovale na Rogu
ravni svetov-
« je po obeh
kmah alpskih
vropski pokal
ji SK Unior
»li zadovoljno
'0T EP Hans
ovitev Nemca
težo, saj je bi-
odgovoren za
?etovnega po-
j na svoje oči
liti o Rogli, ki
sbrana za naj-
lirano tekmo
lokala.
¿nula dva dni
kot stotinjo
18 držav (tudi
co eksotičnih
Dsne in Herce-
,jine in Velike
,ed nastopajo-
I z izjemo bol-
fetnar celoten
kega ženskega
i čelu z vsemi
valkami letoš-
¡vetovnega po-
Koren, Alenko
rško Hrovat.
spehi so težko
s fenomenom
let in obdob-
Strela, Franka
ga Petroviča,
vzponi in pad-
neraciji sloven-
rije pa velja
»na: fantastič-
ogli govoril vo-
reprezentance
ki je na začet-
Santa Catarini
ostal brez brade. »To je do-
ber hec, s katerim smo zaz-
namovali prve Urškine
stopničke. Za olimpiado se
o čem podobnem nismo po-
govarjali, podobna stava
pa bi verjetno nekoliko
manj vžgala.«
V zadnjih treh letih so
reprezentanco zapustile
Mateja Svet, Veronika Ša-
reč in Katjuša Pašnik, vr-
zel pa so hitro zapolnile
mlade. »V svetovnem poka-
lu so v vrhu starejše, izku-
šene smučarke. V smučar-
skem smislu dozorevanje
traja dlje kot si mislimo in
zato ni bojazni, da bi se se-
danji rod kmalu poslovil.
Uspehov se skupaj veselijo
in smučanje zanje ni samo
garaški šport, marveč še
vedno zabava. Dokler bo
tako, ne bo osipa,« pravi
škofjeloški strokovnjak.
Bronasti superveleslalom-
ski kolajni Mateje Svet in
Tomaža Čižmana s svetov-
nih prvenstev v Crans
Montani 1987 in Vailu 1989
sta bila do letošnje zime
edina prebliska v hitrih
disciplinah. Do zasuka je
prišlo takorekoč čez noč,
zmagi Katje Koren v Flac-
hau in zatem Alenke Dov-
žan v Cortini pa izključuje-
ta faktor naključja. »Pred
leti smo se zavestno odloči-
li za trening hitrih disci-
plin. Odločitev je bila pra-
vilna, čeprav so dekleta
bolj izpostavljena poškod-
bam in smo v nekaj mese-
cih ostali brez Mojce Suha-
dolc, Leje Ribarič in Nine
Škerjanc,« je zadnje uspe-
he komentiral Kalan. In
olimpijske igre? »Načrtov
nismo spreminjali. Že
zdavnaj smo si za cilj za-
stavili kolajno in nanjo tu-
di upamo.«
Avtomobil na
posodo
Prva dama slovenske
smučarije je Urška Hrovat,
čeprav je na zmago morala
čakati vse do Zlate lisice.
»Zmag Katje in Alenke sem
se iskreno veselila, saj so
dvignile ugled celotne eki-
pe in druge reprezentance
so do nas postale bolj
spoštljive. Po drugi strani
me je žrlo: zakaj ni najprej
uspelo meni ali Špeli, ko
sva že dve leti zelo blizu
stopničk,« meni šampionka
iz Ljubljane, ki po slabih
nastopih še vedno potoči
solze.
Hrovatova je za zmago
in tretje mesto na Rogli za-
služila 14.000 švicarskih
frankov, ki jih bo naložila
v banko. »Denarne nagrade
še zlepa ne odtehtajo vsa-
kodnevnih treningov in na-
pornih potovanj. Tudi av-
tomobil Seat Ibiza sem do-
bila le na posodo za leto
dni, zaslužki pa so na tek-
mah svetovnega pokala ta-
ko ali tako namenjeni le
najboljši trojici,« je razmi-
šljala in se ozrla tudi na
drugačno pojmovanje smu-
čanja. »Poleti sem na Šved-
skem obiskala Wibergovo.
Ko sem videla, kaj počne,
mi je bilo jasno, da jo mo-
ram pri suhem treningu
posnemati. V dvigu telesne
pripravljenosti se skrivajo
vzroki za moje vrhunske
rezultate, kajti poprej sem
se preveč zanašala na teh-
nično znanje.«
Rezultati - prvi slalom
(ponedeljek): 1. Hrovat
(Slo), 2. Gimle (Nor), 3.
Rodling (Šve), 4. Riediger
(Nem), 5. Sheinberg
(ZDA)... 19. Koren, 22.
Dovžan; Koštomaj (Unior
Celje) odstopila na prvi
progi; drugi slalom (torek):
1. Gimle (Nor), 2. Accola
(Švi), 3. Gerg (Nem), 4.
Sheinberg (ZDA) in Rod-
ling (Šve)... 14. Hrovat, 24.
Bokal, 68. Koštomaj.
Najlepše zmage je dose-
gle v najbolj pomembnih
trenutkih: dva naslova
mladinske svetovne prva-
kinje, najhitrejša v Mari-
boru. V pravem trenutku
na pravem mestu? »Med
tekmami ne delam nobenih
razlik. Je pač naneslo, da
sem bila najboljša na tek-
mah, ki Slovencem več po-
menijo. Običajno se mi res
bolje posreči ena vožnja in
upam, da bom v Lilleha-
merju sestavila dva vrhun-
ska teka.«
Odkrivanje tabujev
Hitre discipline že od
nekdaj veljajo za kraljev-
ske, krono pa si letos delita
Katja Koren in Alenka
Dovžan. »Že od vsega za-
četka sem trenirla vse štiri
discipline in vse mi enako
pomenijo. Ne vem. če sem
najbolj popolna slovenska
smučarka? Tudi Alenka
ima podobne rezultate in
že od malih nog sem imela
željo, da bi dobro tekmova-
la v slalomu, veleslalomu,
superveleslalomu in smu-
ku. Zmage v Flachau sploh
nisem dojela. Na cilju zara-
di velikega presenečenja ni
bilo pravega občutka zma-
goslavja, po nekaj dneh pa
so na vrsto prišle nove tek-
me in vse je šlo nekako mi-
mo mene,« je pripovedova-
la Korenova.
Alenka Dovžan je prvi
trening opravila šele pred
šestimi leti in v zimi 1993/
94 prvič tekmuje na tek-
mah svetovnega pokala.
»Vse discipline so mi všeč,
toda vedno bolj ljubim hi-
trost na smučeh. Za sloven-
sko reprezentanco je bil
smuk pred leti tabu, s Kat-
jo pa se počasi tudi v tej
disciplini vključevati
v svetovni pokal. Najbolj
pomembno je premagati
strah pred hitrostjo.
O strahu ne razmišljam, saj
še nisem občutila na lastni
koži, kaj pomenijo padci in
hude poškodbe. Po svoje pa
mi pri tem koristi tudi do-
sedanje znanje iz srednje
medicinske šole, saj je za
športnike zelo pomembno,
da spoznamo svoje telo,« je
razpredala misli sokrajan-
ka Jureta Koširja.
Proizvajalci smučarske
opreme so v zadnjih tednih
povzdignili glas in želijo
krojiti koledar SP. Obenem
so reprezentance v hudih
zagatah. Ukrajinke so
smučale v kombinezonih
z napisom rajnke SZ, edina
smučarka Bosne in Herce-
govine pa v prastarem
(kockastem rumeno-čr-
nem) kombinezonu, ki so
ga v sezoni 1986/87 upo-
rabljali naši smučarji.
Poškodovana
samotarka
Pred tremi leti je smu-
čarsko srenjo razveseljeva-
la Nataša Bokal. Srebro iz
svetovnega prvenstva v Sa-
albachu je po lanski po-
škodbi zbledelo, Škofjelo-
čanka pa ie kljub slabim
rezultatom optimistično
razpoložena. »Za samosto-
jen trening sem se odločila
predvsem zaradi velikih
starostnih razlik v repre-
zentanci. Smučam na
Elankah; to so dobre smu-
či, tekmovalna ekipa pa je
enaka kot pred leti, čeprav
je v Begunjah prišlo do do-
ločenih sprememb. Olim-
pijske igre so zame izgub-
ljene, po slalomu na prizo-
rišču naslednjega SP v Si-
erra Nevadi pa bom konča-
la sezono. Bolečine v obeh
poškodovanih kolenih so
hude in potrebno bo naj-
manj enomesečno mirova-
nje,« pravi Škofjeločanka.
»V naslednji zimi lahko
dosežem dobre rezultate.
Težave bodo tudi z nabira-
njem denarja, saj moja eki-
pa za nemoteno delo potre-
buje okoli 130.000 mark.
Smučarska zveza Slovenije
mi tako kot vsem drugim
reprezentantkam plača
šestdeset dni snežnih pri-
prav, na tekmah pa tudi
stroške za trenerja. Servi-
serja moram skozi vso se-
zono sama plačati, prav ta-
ko tudi trenerja med pri-
pravami na snegu. Volje je
še dovolj, le da bi bolečine
ponehale,« je še dodala Bo-
kalova, ki se zaveda, da ne
bo med udeleženkami
olimpijskih iger.
Dve slabosti
»Slovenija že ima dve
tekmi svetovnega pokala,
tretje ne bo dobila. Škoda,
kajti Rogla je po organiza-
cijski plati v primerjavi
z drugimi prireditelji
v prednosti, toda vaša dr-
žava je majhna in že dve
tekmi sta veliko. Povrhu
infrastruktura ni najbolj
primerna; FIS se vse bolj
izogiba tekem na visoki
nadmorski višini m do cilja
mora praviloma voditi ce-
sta. Vse drugo je OK, le eno
pripombo imam. Slovenci
preveč kadite in pijete. Pr-
ve stvari vam ne oprostim,
drugo pač. Vaša bela vina
so odlična, prav tako tudi
borovničevec na Rogli,« je
sprva resno nato pa v šali
v ciljnem izteku na poligo-
nu Jasa dejal Hans Krecek.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Na Rogli so bili predvozači
celjski upi Gorazd Renčelj,
Uroš Zupan in Bernard
Vajdič. Vsi so pionirski re-
prezentanti in bodo na-
slednji mesec nastopili na
znamenitem pokalu Topol-
lino.
Urška Hrovat (levo) je bila v središču pozornosti tudi na tekmi evropskega pokala.
k (v sredini) je o Rogli govoril z izbranimi besedami, njegov monolog pa je
emljal vodja prog Ljubo Jovan (desno).
kib «Prezentanc Jaro Kalan (levo) je na Rogle delil nasvete tudi mladi gardi
Na vseh treh tekmah svetovnega pokala v Mariboru je bilo vzdušje izjemno, saj se je zbralo 40.000 tisoč ljudi ki so
navdušeno pozdravili uspehe naših smučark.
Št. 4 - 27. januar 1994
Nadaljevanje iz 19. strani
obrokih. V letu 1993 je bila
začetna premija 690, od febru-
arja do junija 793, od julija do
decembra 828 SIT. Skupno je
bilo povečanje premije samo
20 odstotno, pokojnine za 23
odstotkov in cene v trgovinah
na drobno za 32,9 odstotkov.
Predlagam, da pri prvi spre-
membi tega prispevka SPIZ in
Gaspari uvedeta bistvene
spremembe v korist plastem
upokojencev, ki prejemajo
nižje ali povprečne pokojnine
in več obremene tiste z višjimi.
Ko sem preračunaval višino
prispevka za posamezne sku-
pine, sem ugotovil velike razli-
ke v korist upokojencev z viš-
jimi pokojninami. Če upošte-
vamo, da so se dejanske pokoj-
nine za december za leto 93
povišale za 20 odstotkov, vidi-
mo, da so znašale obremenitve
po posameznih skupinah, kot
sledi. Navajam mesečne po-
kojnine v tisočih - in prispevek
za dopolnilno zavarovanje
v odstotkih.
12-6,9; 24-3,45; 36-2,3; 48-
1,72; 72-1,15; 96-0,86; 120-
0,69; 144-0,57; 168-0,49.
Z uporabo teh odstotkov znaša
letni prispevek od 9.907 do
9.960 SIT, kar dokazuje popol-
no uravnilovko v najslabšem
pomenu besede. Iz statistike
vidimo, da imamo v skupinah
do 36.000 SIT 59 odstotkov, če
pa prištejemo naslednjo sku-
pino, pa celo 82 odstotkov
upokojencev. Predlagam, da se
pri novih treh skupinah izvrši
ustrezno zmanjšanje prispev-
ka, pri četrti naj ostane tak kot
je, pri vseh ostalih skupinah
pa uvede postopno rast (pro-
gresivno) obremenitve, na pri-
mer navajam po vzorcu kot
prej: 72-2,60; 96-3,10; 144-3,6;
160-4,1 in po potrebi še na-
prej. Menim, da bi s predlaga-
nimi spremembami pridobili
dovolj sredstev, da bi krili vse
stroške in bi lahko vključili
tudi zdravila s tretje liste v do-
polnilno zavarovanje. To je le-
pa prilika, da SPIZ in Gaspari
pokažeta nekaj razumevanja
in smisla za solidarnost in pra-
vičnost. Do sedaj so tisti
z majhnimi pokojninami pri-
spevali (procentuelne) v od-
stotkih do šestkrat več (če izv-
zamemo prvo skupino, kjer
znaša to povečanje celo okrog
12). Prepričan sem, da bodo
strokovne službe z lahkoto
uredile spremembe v duhu
predloga.
Mislim, da bi tudi poslanec
ZL Sisinger v DZ moral kaj
reči in tudi drugi poslanci ZL
saj so ji ravno upokojenci za-
gotovili razmeroma dober
uspeh na volitvah.
Mislim, da tudi stalna zale-
tavanje v posamezne visoke
pokojnine služijo bolj zapelje-
vanju ljudstva (demagogiji)
kot resnični skrbi za veliko ve-
čino upokojencev.
CIRIL KNEZ,
na Pristavi 14,
Laško
Združenje
veteranov vojne
za Slovenijo
Naša mlada država Sloveni-
ja ne sme pozabiti na dneve,
ko je nastajala, na dneve, ki so
bili polni negotovosti, ko so
bili mnogi državljani priprav-
ljeni žrtvovati celo najdražje
kar imajo — svoje življenje, da
bi jo ohranili. Prav tako ne
smemo pozabiti leta 1990, ko
so se pripadniki Manevrske
strukture Narodne zaščite te-
meljito pripravljali in te pri-
prave so nam leto kasneje pri-
nesle samostojnost.
Vse to tistim, ki niso bili
udeleženi, ne pomeni veliko,
saj mnogi mislijo, da nam je
bila samostojnost podarjena in
da smo pač imeli veliko sreče.
Da to lahko mislijo tisti, ki ni-
so za samostojnost žrtvovali
ničesar. Tisti, ki pa so v kratki
vojni izgubili najdražje, ali pa
so kako drugače čutih njene
.posledice, pa vedo, da nam ni
bilo prav ničesar podarjeno.
Enostavno smo si samostoj-
nost izborili z orožjem v roki
in na to moramo biti ponosni.
Koliko je ta samostojnost
vredna, pa lahko vidimo vsak
dan v državah bivše Jugosla-
vije.
Da bi spomin na te usodne
dni osamosvajanja ostal živ,
smo 10.10.1993 v Ljubljani
v Cankarjevem domu ustano-
vili Združenje veteranov vojne
za Slovenijo. To je nepolitična
organizacija, ki združuje vse
udeleženke in udeležence voj-
ne za Slovenijo, ki so kot pri-
padniki določenih organiza-
cijskih oblik in kot prostovolj-
ci aktivno sodelovali v pripra-
vah in v neposrednih aktivno-
stih v vojni za ohranitev samo-
stojne in suverene Republike
Slovenije. Članstvo v združe-
nju veteranov vojne za Slove-
nijo je prostovoljno. Združenje
ima svoj statut, ki podrobno
opredeljuje članstvo.
Če želite postati član Zdru-
ženja, pravilno izpolnite pri-
javnico, ki jo dobite na uprav-
nem organu za obrambo v ob-
čini stalnega prebivališča, kjer
jo tudi oddate. Dodatne infor-
macije lahko dobite na tele-
fonski številki 25-953 na sede-
žu Pokrajinskega odbora
v Celju.	Predsednik
Pokrajinskega odbora
Zahodne Štajerske,
ŠTEFAN ŠEMROV
Licemerstvo brez
primere
Sprejetje novega dohodnin-
skega zakona o 100 odstotnih
višjih davkih od avtorskih ho-
norarjev za svobodne poklice
s statusom — samostojne kul-
turne delavce, inovatorje in
druge svobodnjake, je licemer-
sko dejanje brez primere
v zgodovini samostojne Slove-
nije. Prehajamo na tržno go-
spodarstvo kapitalističnega
kova, brezposelnost se pove-
čuje kot še nikoli doslej, zato
bi upravičeno pričakovali, da
bo sedanja vlada karseda pod-
pirala prizadevanja pogumnih
in podjetnih posameznikov za
samo-zaposlovanje. Nenazad-
nje to pomeni razbremenitev
povečujočega se števila brez-
poselnih — prijavljenih na Za-
vodu za zaposlovañje (trenut-
no že blizu 140 tisoč Sloven-
cev! ! !) Nič takšnega! Ob kon-
cu lanskega leta se je zgodilo
ravno obratno! Sprejet je bil
nov zakon o (lahkomiselni, če
ne naravnost perverzni!; op-
.pis.) izenačitvi svobodnjakov
z vsemi tistimi, ki ob rednem
delu dosegajo kakršnekoli (do-
polnilne!) honorarje. Manjša
ko je država, večji je njen ape-
tit po proračunskem prihodku
—	to je poznano dejstvo, ob ka-
terem pa se vendarle lahko
vprašamo: Ali ni bolj smotrno,
da se (daleč) nadpovprečne
posameznike obdavči skladno
s prometom, ki ga dosegajo
—	torej s poračunom dohodnine,
ne pa a priori, kar jih lahko že
vnaprej zatre!?
Brezpogojno pričakujem, da
bo že v kratkem (ta ali najpoz-
neje prihodnji mesec) sprejet
popravek, ki bo svobodnjakom
materialne stroške povečal
s 40 na 50 (če že ne 60) odstot-
kov, obenem pa bo vrnil stop-
njo obdavčitve na 7,5 (od 100)
odstotkov ali pa jo celo
zmanjšal.
V nasprotnem bom zorgani-
ziral vse prizadete svobodnja-
ke (bodite prepričani, da jih ne
bo malo!), da pripravijo štrajk
oziroma - po potrebi - manife-
stacijo/e državljanske nepo-
slušnosti z mednarodno od-
mevnostjo ! ! !
IGOR ŽUŽEK,
Ljubljana
Zanikanje
revolucije
Ko je na proslavi v Dražgo-
šah govoril državni svetnik
Kristan, je najprej zanikal re-
volucijo, potem je ponovno ob-
tožil domobrance, nato pa je
zahteval spravo; še z besedico
pa ni omenil paktiranja in ko-
laboracije vodilnih slovenskih
komunistov z največjim tira-
nom in mučiteljem 20. stoletja
—	Stalinom; smešno! Komuni-
sti, ki so z revolucijo razdvojili
naš narod, ga razdvajajo še
danes! Kot v posmeh zmedeni
slovenski javnosti se sliši, da
nekdaj mogočni in ponosni re-
volucionarji, danes zanikajo
revolucijo, ali pa se ničesar iz
nje ne spominjajo.
Prvo, kar bremeni slovenske
komuniste in Partijo je, da so
izrabili Hitlerjev napad in
okupacijo Slovenije, za izved-
bo stalinistično-komunistične
revolucije.
Očitek, da so domobranci
sodelovali z okupatorjem, je
krivičen, kajti v samoobrambi
bo pač vsak sprejel orožje od
kogarkoli. Domobranci si niso
nikoli pripenjali Hitlerjevih
simbolov, ampak so se le uprli
neznosnemu komunističnemu
nasilju, rdeči kugi 20. stoletja,
ki so jo Stalinovi učenci preti-
hotapili iz SZ; pod slovensko
zastavo so branili svoj dom in
narod svoj, medtem, ko so si
komunisti pripenjali sovjet-
sko-boljševiške, smrtonosne
simbole srpa in kladiva ter os-
krunili slovensko zastavo
s Stalinovo peterokrako.
Pokojni Maček je nekoč po-
vedal: Će bi mi komunisti Slo-
vencem povedali resnico, kaj
se dogaja pod komunizmom
v SZ, bi nam vsi obrnili hrbet.
Kdo je prevaral in izdal lasten
narod, ni težko ugotoviti. Ne
smemo namreč zamenjati
vzrokov s posledicami; vzrok
za nastanek vaških straž in
domobranstva je stalinistična
revolucija, ki je divjala na na-
ših tleh. Žrtve revolucionarne-
ga nasilja so bili celo številni
pripadniki partizanskih odre-
dov, med katerimi je bil tudi
moj sosed — pisatelj Tone Čo-
kan in mnogi drugi razumniki,
ki niso bili idejno na njihovi
strani.
Na takšno pravo, ko si vza-
mejo komunisti pravico do
ubijanja, napadeni pa naj ne
bi imel pravice do obrambe, ni
mogoče pristajati. Tudi opra-
vičevanje s sklicevanjem na
Niirnberško sodišče je zavaja-
joče, nesmiselno in brezpred-
metno, kajti sodniki niso mo-
gli poznati dejanskega stanja
v takratni Sloveniji. Poleg te-
ga pa 4. člen Niirnberškega za-
kona nedvoumno obsoja revo-
lucionare nasilje.
Če se imajo slovenski komu-
nisti s čim pohvaliti, se lahko
pohvalijo s tem, da čeravno so
že 27. aprila 1941 ustanovili
protiimperialistično fronto,
z namenom delovanja proti
državam zahodnega imperija,
računajoč, da bosta Hitlerjeva
Nemčija in Stalinova SZ, ker
sta sklenili zavezništvo, skup-
no napadali in si osvojili svet,
je Tito uspel prelisičiti zahod-
ne diplomate, da so jugoslo-
vanskim komunistom, ki so bi-
li naravnani proti njim, celo
pomagali. Pohvalijo se lahko
tudi s tem, da so prevarali ve-
liko naših fantov, da so šli
v partizane v dobri veri, da se
borijo proti okupatorju, za
pravo svobodo.
In zdaj, namesto, da bi go-
spodje z najvišjo avtoriteto in
oblastjo v državi, po češkem
vzoru, rehabilitirali žrtve ko-
munističnega nasilja, razve-
ljavili komunistično »pravo«,
priznali svoj del krivde, se
opravičili slovenskemu naro-
du in cerkvi na Slovenskem
zaradi revolucije, ki je povzro-
čila morje trpljenja in krvi,
skušajo vse zreducirati na po-
samezne primere in zminima-
lizirati na kategorijo napake
pri šolski nalogi.
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Kdo hmelj bo
kupil, ko
avtocesta bo
zgrajena
V Delu, dne 21. decembra
1993 je republiška uprava za
ceste objavila »Nekatera po-
jasnila v zvezi z merili pri do-
ločanju cen za kmetijska zem-
ljišča«. To naj bi prizadete
lastnike potolažilo oziroma
jim razjasnilo nejasnosti
o vrednosti zemljišč na posa-
meznih območjih Slovenije.
Za Savinjsko dolino prika-
zujejo izgubo zemljišč le za ne-
posredno izgradnjo trase, vne-
mar pa puščajo dejstva, da
2500 m na vsako stran ceste ne
bo več kakovostne kmetijske
pridelave in zdravega okolja,
ker bo območje zastrupljeno
s težkimi kovinami, ki so
zdravju in rastlinam in tudi
hmelju škodljive. S takim po-
segom bo Savinjska dolina
uničena za vedno in je to blago
rečeno ekološki in gospodarski
zlom hmeljarstva Spodnje Sa-
vinjske doline. Ta poseg bo
nedvomno veljal kot ekološki
zločin stoletja. O tem naj raz-
misli zlasti Hmezad export
import Žalec. Dejstvo, da se
temu v Spodnji Savinjski doli-
ni ne bodo izognili, je bilo mo-
goče ugotoviti že pri obravna-
vah na »terenu«, kjer niso upo-
števali mnenja navzočih in so
vodje sestankov od navzočih
pričakovali le konkretne pred-
loge za poravnavo škode in
obravnavo razmer, ki pri tem
nastajajo, ne pa razprav
o smotrnosti predložene le et
trase avtoceste.
Projektirana avtocesta ji
kot je razvidno iz dnevneg
časopisja, le del prometneg
koridorja Barcelona-Kijev, 1
poteka preko Slovenije in s
ujema s Slovenskim progra
mom izgradnje avtocest. Ob
ljube oziroma obveza Evrop
ske unije je, da nam bo v trd
letih v ta namen odobrila i
gradnjo avtocest stopetdese
mihjonov ekujev posojila. N
mogoče oporekati, da avtoo
sta prinaša korist, če gre z
notranji lokalni promet; toa
avtocesta bo prav gotovo tran
žitna in upravičene so domne
ve, da bo Slovenija pri tei
prav malo ali pa nič zaslužili
Radodarnost tujih kreditoi
vsiljuje pomislek, da bo tudi t<
pot veljalo: »na napakah a
učimo«, kot je to veljalo zad
njega pol stoletja.
V	omenjenem članku je tud
navedeno, da investitor že zbi-
ra podatke o sestavi zemljišči
po posameznih območjih tei
da se bo višina odškodnint
ravnala po »enotni metodolo-
giji za ugotavljanje vrednost
kmetijskega zemljišča in goz-
da« iz preteklosti (Uradni lisi
SRS, št. 10/87 in 30/89); tore;
iz obdobja, ko zemlja sploh n¡
bila ustrezno in pravično poj-
movana in so njeno ceno dolo-
čali po taki metodologiji, ki jf
dopuščala višino glede na sta-
tus lastnika in samovoljni ka-
tegorizaciji. Tako je bilo pn
arondacijah in teh enakih po-
segih po kmetijski zemlji
v preteklosti, kar so kmetj«
v Savinjski dolini doživljali in
je njim vse to še živo v spo-
minu.
V	Savinjski dolini so poleg
čistih kmetov tudi polkmetje,
ki pa to niso po lastni krivdi
Zaradi raznoraznih posegov
jim je bila zemlja odvzeta p«
smešno nizki ceni in so bili
prisiljeni, da se dodatno zap o-
slijo. Poleg krivic v preteklosti
jih čaka ponovna krivica.
Na koncu še želja, da bi ta
cenenost »diktirane« avtoceste
prišla vsaj v korist države Slo-
venije. Izvajalci naj bi bila slo-
venska podjetja in njeni ljudje
Nikakor ni sprejemljivo, da bi
investitor nasedel mamljivim
ponudbam, ki so cenejša le na
papirju.
Zunanji svet gradi tranzitne
avtoceste in izključno na
obrobnih predelih dolin if
v tunelih, čeprav je gradnja
dražja — samo, da se obvarujejo
kmetijska območja in čisto
okolje.
DRAGO VIZOVIŠEK.
Žale*
OBČINA CELJE
Sekretariat za
družbenoekonomski razvoj
CE-PIC
vabi vse, ki jih zanima poslovanje
po novi zakonodaji
na posvet
»NOVOSTI NA PODROČJU
PRISPEVKOV IN DAVKOV
ZA PODJETNIKE«
Seminar bo v sredo, dne 9. 2. 1994 v spodnji
stranski dvorani Narodnega doma v Celju, Trg
Celjskih knezov 9, s pričetkom ob 10.00 uri.
Sodelovali bosta svetovalki SDK Centrale v Ljub-
ljani ga. Olga Grum (svetovalka za prispevke) in
ga. Leonida Maver (svetovalka za davke).
Kotizacijo, 7.000,00 SIT na udeleženca, je potreb-
no nakazati pred pričetkom seminarja na ŽR
50700-603-31434 z oznako CIS-PS-018.
Vse podrobnejše informacije posreduje Podjetni-
ško informacijski center, ki deluje v okviru OSDER
Občine Celje, tel.: 441-413 in CIS d.o.o. tel.:
21-805.
Napovedujemo Šolo podjetništva, s pričetkom
zadnji teden v februarju in roku trajanja 50 ur
(prijave se zbirajo do 11. 2. 1994)
TRGOVINE, V KATERIH
LAHKO KUPITE NOVI TEDNIK
ŽE OB SREDAH:
•	v Celju: Tuš, Leo, Čebelica, Mozart, Glorija,
Ponudba, Market Eni, Pav, Glorija, Trafika Bar, Man-
go, Mini market Škrabl, Cvetka, Ola-la, Dragstor, Mi-
mi, Jarh, Krona; Leon Leber, Gaj, Irena, Sonček,
Šelekar, Korenček, Papica, Packa, trafika Iprin, Pri-
ma, Skan market, Alteja, Sneja, Smuk.
•	v Vojniku: Evropa, Štajerc.
•	na Ljubečni: Šolinc, Pod Lipco.
•	v škofji vasi: Maček, Nadi, Zoya.
•	v Štorah: Figec, Igrišče.
•	na Teharjah: Plemič.
•	v Trnovljah: Trgovina-mesnica Ledas.
•	v Laškem: Samopostrežba Rogač, Market Zlatorog,
Lipa.
•	v Rimskih Toplicah: Marjeta, Rimski vrelec.
•	v Šmarju: Market Lipa.
•	v Mestinju: Megrad.
•	v Šentjurju: Kea, Golež, Močnik, Lapornik, Ana.
•	v Kasazah: Lili.
•	v Petrovčah: Lili
•	v Rogaški Slatini: Trafika Ana, Sveti Križ, Jager in
Cerovec.
•	v Žalcu: Hmezad Agrina, R-R, Kekec, Butik Don
Juan.
•	v Šempetru: gostišče štorman.
Št. 4 - 27. januar 1994
23
Na lahek način
pridobljeno
-	v prazno
zgubljeno...
Čas in prostor, v katerem
nekateri vendarle skušamo ži-
veti, izživeti svojo pozitivno
identiteto, prinaša spoznanja,
ja je vsakdo voden od določe-
nega vzgiba in da slednji gre
skozi obdobje, vezano na pro-
ces nenehnega gibanja; od do-
brega k zlu in obratno, da smo
ljudje samo ljudje, z vso pestro
različnostjo in da prav to bo-
gati in hromi, da v pridoblje-
nem razvoju demokracije ne
poznamo odgovornega ravna-
nja. Oblast je na nivoju imagi-
narnega, ker je oblast slast,
v posesti vsakogar, ki čuti ka-
otično potrebo po uveljavlja-
nju. Izobrazba naj bi dala vse-
bino, žal pa je tudi to že evi-
dentno, da ta ne pomaga. Smo
slabi ali dobri, pametni ali ne-
umni, naivni in prebrisani
-	ker v skupku nereda in kaosa
segment prebrisanosti najbolj
uspeva. In ker je več prebri-
sancev kot poštenjakov, se
moramo soočati z dejstvom, da
ti vodijo igro zvezdnikov in
statistov.
Afera Peep show v Celju bi
naj bila zgolj to, žal, je le ena
od mnogih in kaže na bolno
mesto ob Savinji.
Nečeloma se ne pustim
obremenjevati z vsesplošnim
poneumljanjem, ker pa so nam
afero Peep showa predstavili
le kot infomracijo, ki bi jo po-
udarjeno razložili z že znanim
reklom: Psi lajajo, karavana
pa gre dalje, sem se odločila,
da kot statist v znamenitem
knežjem mestu dvignem svoj
glas, čeprav z zavestjo, da moj
glas in glas mnogih ostaja glas
vpijočega v puščavi. Formalne
institucije se sončijo v svoji sa-
mozadovoljnosti in ker so, in
želijo ostati to kar so, je vsaka
nova neumnost priložnost, da
si z novo nastalo strukturo lju-
di pridobijo boljšo materialno
bazo, ceneno bulevarsko po-
pularnost kot čudežni afrodi-
ziak opevane Evrope. Nič
učinkovitega, nič progresivne-
ga in nič revolucionarnega
v poveličani družbeni struktu-
ri formalnih institucij: v Žu-
panstvu, Izvršnem svetu, Za-
vodu za šolstvo, Šolah, Social-
nih ustanovah in končno
v združbah političnega, druž-
benega ali civilnega porekla.
Nič ! Manj kot nič, kakor da je
molk anemičnih že tudi govo-
rica modrih - žal nič razmišlja-
nja, da so te pasti nastavljene
za njihove in naše otroke, da
bodo dediči vsestransko obu-
božane slovenske zemlje brez
duha.
Kdaj se bo streznila ta ka-
otična in odločujoča srenja?
Nedavna celjska afera z Ukra-
jinkami še ni dobila epiloga na
sodišču, kulturniško pismo
knežjemu županu ne obeta re-
alizacije; za spomenike, ki jih
načenja zob časa, ni denarja
— v nas pa že botruje želja po
novem spomeniku, ki bi se po-
trdil skozi sedanjo fevdalno
gospodo. Delavci gredo praz-
nih rok iz dobro splaniranih
stečajnih podjetij, da si novo
nastala struktura s spretno
nagrabi j enim družbenim de-
narjem zagotavlja dobro pla-
čana mesta na vseh odločujo-
čih vzvodih - iz pridobljenega
kapitala pa noče, mnogokateri
pa tudi ne zna ustvarjati nove
vrednosti v katerih bi se mora-
li najti dela voljni ljudje.
Nič za progresivni razvoj
volilnih množic — nič za pre-
prosto ljudstvo.
Izkrivljeni pojmi o vsebini
se žal potrjujejo tudi v zrežira-
nih anketah, intervjujih, obja-
vah s ceneno vsakdanjostjo in
plažo nagic, ohromelimi poli-
tičnimi in gospodarskimi akci-
jami, bolno pametjo in izmi-
šljenimi idoli, da bi preko tega
kar v najkrajšem času vsi po-
stali duhovni invalidi.
Bobu - bob ! Našteta dejstva
nas bodo pripeljala do bolest-
nega krika množic in utrujeni
statisti in zvezdniki bodo sa-
mo še zasvojenci zla: alkohola,
mamil, perverznosti in nasilja
— ne nujno izmišljenega, tem-
več resnično bolno prisotnega.
Takrat ne bomo več razumeli
poziva SOS, kaj pa da bi še
razmišljali o ponovnem vzpo-
nu knežjega mesta.
Po tem polemiziranju se
lahko vrnem na Peep show in
g. Posineka, ki bo morda le
spoznal, da njegov projekt ne
sodi v najboljše iz Evrope, ki
bi se tega rada še kako znebila.
Če pa že, potem s tem stičiš-
čem norosti na obrobje mesta,
kjer ne bo imelo posledic za
normalne občane in radoved-
no mladež.
Tisti, ki pa takim in podob-
nim dvomljivim projektom
prižigajo zeleno luč v osrčju
mesta, naj nekoliko odgovor-
nosti prenesejo v skrb za du-
hovno zdravje.
Slovenski krščanski demo-
krati, zdrava slovenska jav-
nost s podpisniki peticij zoper
Peep show, so dah istočnice za
reševanje — strokovne službe
zbudite se, ker za stoletno spa-
nje ni časa.
SILVA ŽELEZNIK,
Celje
Gasilcev sramota
Zvečer iz 22. na 23 je Gasil-
sko društvo Ložnica dalo v na-
jem dom skupim ali posamez-
niku, ki so napravili oziroma
organizirali mladinski dru-
žabni večer. Povod vsega naj
bi bilo praznovanje rojstnega
dne enega od mladeničev. Do
tod vse lepo in prav ter tudi
vzpodbudno za ostala GD, da
pozitivno vpliva na mladino.
Morajo pa se ustanove, ki so
nujne v vsakem družbenem
prostoru ter okolju zavedati,
da ne morejo posamezniki iz-
koristiti ustanove za popiva-
nje, nasilje ter organizirano
pretepanje mladoletnih oseb.
Na navedenem srečanju so bili
mladoletni E.Z.; Š. P. ter I. J.
pretepeni prav živalsko, dva
celo do nezavesti. Organiza-
torja pretepa sta bila S. P. in
V. iz Ložnice in Pirešice. V.
celo član enega od judo
klubov.
Smatram, da jeGD Gotovlje
odgovorno za omenjeni inci-
dent ter bi moralo kljub naje-
mu prostorov urediti ter po-
skrbeti za varnost vseh sode-
lujočih, oz. vseh gostov, kljub
temu, da je prireditev verjetno
organiziral podmladek GD.
Smatram, da je okrožna
enota G D Žalec dolžna uvesti
disciplinski postopek proti or-
ganizatorjem, oz. lastnikom
GD Ložnica ter primerno
ukrepati napram povzročite-
ljem pretepa in sodelujočim
v njem, ki so člani GD, z izk-
ljučitvijo iz organizacije.
Družba potrebuje gasilce,
na katere smo lahko ponosni,
ne pa pretepače, ki nas bodo
pretepali v gasilskih domovih.
JORGE JIMENEZ,
Celje
Drobižni
certifikatni
investitorji
Čeprav badwillska slika,
v kateri se nam prikazujejo
srednja in velika celjska po-
djetja, šepeče: marsikatero bi
se splačalo zamuditi, pa se
drobižni certifikatni investi-
torji hočeš, nočeš moramo za-
vedati svoje moči in pomemb-
nosti v seštevku, ki je sicer in-
dividualno nemoč. Kaj imam
v mislih, bom skušal seveda
obrazložiti.
Ker je nesporno notranji od-
kup (in notranja razdelitev)
tehnika, ki bo posledično dik-
tirala, zaradi svoje pogostnosti
in svojega deleža v bodoči
lastniški strukturi, tudi dru-
gim tehnikam lastninjena (iz-
jema bo postala pravilo: npr.
v ZDA je notranjega odkupa
približno 10 odstotkov, pri nas
pa se ga napoveduje približno
80 odstotkov), bi morda ne bi-
lo odveč pogledati, kakšne so
izkušnje s tem podjetjem
v razvitih tržnih sistemih.
Najprej, ni samo potrebno,
ampak je nujno, da vsi udele-
ženci notranjega odkupa spoz-
najo vsaj osnovno zakonitost
financiranja delniških družb.
In na teh zakonitostih mora še
posebej pri nas bazirati pro-
gram notranjega odkupa.
1.	Kapitala ne smemo razume-
ti kot fizično dobrino (to je ra-
zumevanje iz obdobja prvotne
akumulacije kapitala), ampak
kot sklad v finančni strukturi
podjetja in kot bodočnost (ob-
ljubo).
2.	Zato je bistvena obljuba (ki
dela dolg) vodstva podjetja
v notranjem odkupu bodoče
doseganje zadostne donosnosti
lastniškega kapitala (return
on equity — ROE), ali natančne-
je: navadnih delnic.
3.	Le-ta se izračuna tako, da
delimo čisti dobiček na delni-
co z bilančno, tj. s knjižno
vrednostjo delnice podjetja (in
množimo s sto, da dobimo od-
stotek).
4.	Vzemimo, da je potrebna in
obljubljena donosnost navad-
nih delnic podjetja xyz 15 od-
stotna. To bi pomenilo, da mo-
ra podjetje, ki je bilančno
vredno (ko od vrednosti pre-
moženja podjetja, tj. sredstev
oziroma aktive odštejemo
vrednost dolga podjetja, tj.
dolgoročne in kratkoročne ob-
veznosti) npr. 10 milijard SIT,
v letu dni zaslužiti 1,5 milijar-
de SIT čistega dobička (davek
na dobiček je že odštet).
5.	Čisti dobiček se nato deli na
zadržani dobiček in dividendo
(najpogosteje približno v raz-
merju 50:50). Zadržani dobi-
ček (akumulacija) povečuje bi-
lančno vrednost delnic in je
namenjen finančnim potre-
bam podjetja, dividenda pa je
prejemek delničarjev. Ta del
bi naj bil praviloma namenjen
odkupovanju delnic v notra-
njem odkupu v naslednjih
letih.
6.	Ker je v naših tržnih razme-
rah tržna vrednost delnice še
posebej subjektivna zadeva, je
takšna tudi dividenda, saj
predstavlja dividena odstotek
od tržne cene delnice. Postop-
na in konstantna rast dividen-
de pa je tako pomembna infor-
macija o podjetju, da se je mo-
ramo zavedati že na začetku.
7.	Ker je obljubljena donos-
nost navadnih delnic (predvi-
deni čisti dobiček na knjižno
vrednost navadnih delnic), sa-
mo še primerjalni podatek:
v ZDA je povprečna realna do-
nosnost lastniškega kapitala
približno 10 odstotkov. Zaradi
izrazito manjše rizičnosti dr-
žavnih dolgoročnih obveznic
pa so le-te obrestovane realno
z manj kot 2 odstotka. In sedaj
nazadnje, čeprav po moje naš
izhodiščni problem: ob upo-
števanju ustaljenih razmerij
zaradi različne rizičnosti med
navedenima investicijama bi
glede na npr. 8 odstotne realne
obresti obveznice Republike
Slovenije 1, morala biti realna
donosnost navedenih delnic
naših podjetij tam nekje 40
odstotkov !
NIKO ZIMŠEK,
Celje
DELO
v središču
d o g a j a n
Št. 4 - 27. januar 1994
Št. 4 - 27. januar 1994
25
V službi navijačev
Športni prenosi Radia Celie
Športni program Radia Ce-
lje je postal ena od elitnih pro-
gramskih ponudb Radia Celje,
geveda imajo veliko zaslug za
to tudi odlični celjski športni-
ki, ki so si s svojimi rezultati
zaslužili, da na Radiu Celje
neposredno spremljamo njiho-
ve tekme. Športni prenosi pa
so nedvomno najzahtevnejši
tehnični, organizacijski in ka-
drçvski projekt na našem
radiu.
Za brezhibno spremljanje
športnih srečanj celjskih ekip
stečejo priprave že nekaj dni
prej. Potrebno je zagotoviti te-
lefonske zveze, urediti akredi-
tacije, uskladiti urnike z naši-
mi reporterji, ki so zunanji so-
delavci Radia Celje, pripraviti
natančne producentske načrte
in seveda pridobiti dovolj
oglaševalcev, saj so vrhunski
športni prenosi tudi finančno
zelo zahteven projekt. Kljub
temu, da je šport v razvitem
svetu že velik biznis, pa k nam
to spoznanje šele prodira, zato
tudi interes za oglaševanje
v športnih prenosih in drugih
delih športnega programa še
ni na taki ravni kot v športno
razviti zahodni Evropi. Kljub
vsemu pa se tudi na tem po-
dročju premika, posledica tega
pa seveda je, da Radio Celje
s pomočjo svojih sponzorjev
lahko zagotavlja neposredno
spremljanje tekem celjskih
športnih ekip doma in na go-
stovanjih, tudi v tujini.
Tako ste lahko med drugim
prisluhnili neposrednim pre-
nosom s srečanj rokometašev
Celja Pivovarne Laško, v kva-
lifikacijah za uvrstitev
v evropsko ligo prvakov, iz Bi-
tole, Goteborga, Luzerna, sre-
čanju slovenske rokometne re-
prezentance z Norveško iz
Osla, neposredno ste lahko
spremljali povratno srečanjo
nogometašev Publikuma
v predkolu pokala evropskih
pokalnih zmagovalcev iz
Odenseja na Danskem, pa sre-
čanja hokejistov Inntal Celja
na Jesenicah, Bledu, Ljubljani
itn.
Športno uredništvo za takš-
ne naloge mora biti zelo števil-
no, predvsem pa tudi zelo
usposobljeno za izvedbo
športnih prenosov, ki spadajo
med najzahtevnejša poroče-
valska opravila. Trenutno Ra-
dio Celje razpolaga s tremi
športnimi reporterji: naš stal-
ni sodelavec Dean Šuster red-
no spremlja srečanja rokome-
tašev Celja Pivovarne Laško in
nogometašev celjskega Publi-
kuma, zdaj pa tudi košarkar-
jev Savinjske Polzele (prvima
prenosoma ste lahko prisluh-
nili v soboto in včeraj), Aleš
Varoga (ki je spremljal sreča-
nja v prvem in drugem delu
državnega prvenstva) in Go-
ran Obrez pa sta naša repor-
ter j a na neposrednih prenosih
srečanj hokejistov Inntal Ce-
lja. Za ostale športne prispev-
ke skrbita redaktorica Bernar-
da Stoj an, ki tudi pripravlja in
vodi Ponedeljkovo športno do-
poldne in Tomaž Lukač, ki se
tudi sama občasno neposredno
oglašata s športnih prizorišč.
Tehnično ekipo za športne
prenose sestavljajo vodja teh-
nike na Radiu Celje Bojan Pi-
šek ter tonska tehnika Sašo
Matelič in Mitja Tatarevič, se-
veda pa pri tem ne gre pozabiti
tudi na ostale člane ekipe teh-
nikov in voditeljev, ki skrbijo
za izvedbo športnih večernih
programov.
Tudi v prihodnje bomo na
Radiu Celje pripravljali nepo-
sredne prenose s tekem celj-
skih ekip. Že jutri boste z Jese-
nic lahko znova neposredno
spremljali boj hokejistov Inn-
tal Celja za uvrstitev v super-
finale in potem še na vseh pre-
ostalih srečanjih z Acroni Je-
senicami, seveda pa potem tu-
di na vseh srečanjih v superfi-
nalu, če bo celjskim hokeji-
stom uspel podvig. V nedeljo
ob 15h boste z reporterjem De-
anom Šusterjem iz Frankfurta
lahko spremljali neposredni
prenos drugega srečanja
evropske lige prvakov med
Wallauom in Celjem Pivovar-
no Laško in potem tako naprej
na vseh srečanjih doma in
v gosteh. Odslej boste sprem-
ljali tudi pomembnejša sreča-
nja košarkarjev Savinjske Pol-
zele, spomladi pa bomo prena-
šali tudi srečanja nogometašev
Publikuma v drugem delu dr-
žavnega prvenstva.
Kar zadeva reporterje, spada hokej zaradi svoje dinamičnosti med najzahtevnejše med vsemi
športnimi prenosi. Reporter Goran Obrez in tehnik Mitja Tatarevič na prvem srečanju pol finala
državnega prvenstva med Inntal Celjem in Acroni Jesenicami v ledeni dvorani v mestnem parku.
Srečanje sta si na radijskem delovnem mestu ogledala tudi glavni in odgovorni urednik Radia
Celje Mitja Umnik in njegov pomočnik Robert Gorjanc.
Radijska ekipa na prvem srečanju evropske rokometne lige med
Celjem Pivovarna Laško in Teko Santander v dvorani Golovec:
z leve, Bernarda Stojan, Bojan Pišek, Mitja Tatarevič in Dean
Šuster.
Pesnik Tone
Pavček o glasbi
Tone Pavček je ime, ki ga
Poznajo ne le odrasli Slovenci,
^pak tudi otroci, saj se z nje-
govimi pesmimi srečujemo že
v vrtcu.
Precej pesmi Toneta Pavčka
Je tudi uglasbenih. Pesnik pra-
У1- da je za večino svojih uglas-
benih pesmi vesel, da so, vmes
Pa se najde tudi kakšna, ki mu
m ravno v ponos. Zelo pozna-
na je zbirka Pesmi štirih, kjer
poleg Toneta Pavčka sodeluje-
jo še njegovi pesniški kolegi
K-ovič, Zlobec in Menart. Pav-
? pravi, da kot pevski kvar-
tet ne bi bili tako uglašeni.
sobotnega gosta oddaje
/-»asba je življenje pa bomo
Povprašali tudi kaj iz sveta za-
oavne glasbe, če kdaj obišče
^koteko, kakšno mnenje ima
Madonni, Pop designu...
Opozorila bi vas rada na na-
gradno igro, ki bo zakorakala
v našo oddajo februarja. Ta-
krat bo z nami Emona Merkur,
ki vas bo - vsaj nekatere - pre-
senetila z uporabnimi nagra-
dami.
V današnjih kriznih časih
imamo tudi novo izrazoslovje.
Denarnici, še posebej v dru-
gem delu meseca, sploh ne re-
čemo več denarnica, ampak
- dokumentarec.
Ta naziv bolj odgovarja de-
janskemu stanju. Dokumen-
Kajti v takoimenovani de-
narnici običajno nimamo več
denarja, ampak samo še doku-
mente.
Takole razmišlja in nas
osvešča Tone Fornezzi - Tof, ki
je tudi scenarist naše oddaje
Glasba je življenje.
SIMONA H20
Četrtek, 27. januarja, 17.00
Skupni program Združenja radijskih postaj
Slovenije: Pogovor z Milanom Kučanom
Prvi letošnji gost »četrte mreže lokalnih in regionalnih radij-
skih postaj Slovenije« bo predsednik Slovenije Milan Kučan.
Pogovor tokrat pripravljajo kolegi z Radia glas Ljubljane. Letos
se bo v teh skupnih pogovorih, ki jih ob koncu meseca izmenjaje
pripravljajo lokalne in regionalne postaje, predsedniku Kučanu
in premieru Drnovšku pridružil tudi predsednik državnega
zbora Herman Rigelnik.
Petek, 28. januarja, 18.00
Petkov športni večer: Hokej na ledu: Acroni
Jesenice - inntal Celje, Proglasitev
športnika Celja
Drugouvrščena ekipa po drugem delu državnega prvenstva
Inntal Celje in tretjeuvrščena, Acroni Jesenice, se bosta še
četrtič pomerila v boju za uvrstitev v superfinale. Moštvi sta bih
v dosedanjih srečanjih precej izenačeni, o zmagi so vselej odlo-
čale malenkosti. Tudi na tem srečanju je pričakovati napet boj
do konca in dramatičen zaključek. Drugo srečanje polfinala
v dvorani Podmežakla boste lahko neposredno spremljali tudi
na valovih Radia Celje. Reporter z Jesenic bo Goran Obrez.
Vmes med prenosom pa se bo iz modre dvorane sejmišča Golo-
vec oglašal Dean Šuster, ki bo spremljal prireditev ob podelitvi
priznanj najboljšim športnikom v Celju za leto 1993.
Nedelja, 30. januarja 1994, 10.30
Nedeljski gost: Tereza Kesovija
Hrvaška estradna zvezda je posebej za Radio Celje spregovo-
rila o svojem doživljanju tragične vojne na Hrvaškem, o svoji
osebni bridki usodi ob upostošenju njene hiše v Konavlah pri
Dubrovniku, o položaju zabavne glasbe in estrade v polvojnih
razmerah, o sedanji hrvaški oblasti in politiki itn. S Terezo
Kesovijo se je pogovarjal Janez Vedenik, prisluhnili pa boste
lahko tudi njenim najlepšim melodijam.
Nedelja, 30. januarja, 15.00
Rokomet: Wallau - Celje Pivovarna Laško
Po spodrsljaju v domači dvorani Golovec proti eni najslavnej-
ših ekip na svetu, španski Teki iz Santandra, bodo celjski
rokometaši na svojem prvem gostovanju imeli priložnost, da
morebiti nadoknadijo zamujeno proti nič manj slavnemu Wal-
lau, lanskemu finalistu, ki je v prvem srečanju na Dunaju
nepričakovano izgubil proti outsiderju West Wienu. Reporter iz
Frankfurtha bo Dean Suster.
Torek, 1. februarja, 16.10
Alkotest satirikon
Z novim letom s svojim show programom na Radiu Celje,
vsakih 14 dni, gostuje znana celjska satirično humoristična
skupina Alkotest. Dare, Zivko in Srečko, so evidentirali vse
probleme in problemčke minulih dni in spet ne bodo prizanesli
nikomur, politikom, kulturnikom, gospodarskim šefom in vsem
drugim, ki so vseskozi pod barometrom javnosti.
Torek, 1. februarja, 18.00
Hokej na ledu: Polfinale državnega
prvenstva: Inntal Celje - Acroni Jesenice
Celjski in jeseniški hokejisti bodo odigrali že peto srečanje
v polfinalu državnega prvenstva, kajti nobeni ekipi še ni uspelo
doseči štirih zmag, ki vodijo v superfinale. Srečanje v ledeni
dvorani v mestnem parku pa bo morda že odločalo o dokončnem
zmagovalcu. Reporter bo Goran Obrez.
radijski spored
od 27. januarja do 2. februarja
RADIO CELJE
Četrtek, 27.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje,
6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30
Mali O, 11.05 Glasbene novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h,
14.00 Jack pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05
Glasbeni Ex-press, 16.30 Kronika, osmrtnice, 17.00 Združenje radijskih
postaj Slovenije: Pogovor z Milanom Kučanom (RGL), 18.00 Rock blok
(Aleš Uranjek), 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle,
19.30 Zaključek sporeda.
Petek, 28.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS),6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam
danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski spre-
hodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13. h, 14.00
Jack Pot, 15.00 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.30 Pika na i, 18.00 Petkov športni večer: Polfinale državnega prven-
stva v hokeju: Acroni Jesenice-Inntal Celje, Proglasitev športnika leta
v Celju Pribl. ob 21 00/30 Zaključek sporeda.
Sobota, 29.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (prenos RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice, 12.15 Teen val,
13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna),
16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20,
19.30 Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 30.1.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi, 15.00 2.krog evropske lige
prvakov v rokometu: Wallau-Celje Pivovarna Laško, prenos, Po prenosu
nadaljevanje čestitk, Pribl. 18.00 Zaključek sporeda
Ponedeljek, 31.1.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Za lepše
okolje, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00
Danes do 13. h, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Podalpski pop,
19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS). 19.25 Deutsche Welle, 19.30
Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone
Vrabl), 22.00 Zaključek sporeda.
Torek, 1.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celie, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Časovni
stroj, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00 Jack
Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene melodije, vmes ob 18.00
Hokej: Inntal Celje-Acroni Jesenice, prenos, Pribl. ob 21.00 Zaključek
sporeda
Sreda, 2.2.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž-
nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13. h, 14.00
Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Pop loto, Lestvica 3, Tri, III. & AS, 19.00
Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na
RC, 21.00 Zaključek sporeda.
ЧУ
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVlateja
Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje. Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 4 - 27. januar 1994
ŠKUC
spet
ropota
Glasbena redakcija ŠUK-
Ca, ROPOT Promotion, je po
dokaj uspešni lanski kon-
certni sezoni (Faith No Mo-
re, Living Colour, Iggy
Pop...) tudi za letos pripra-
vila nekaj koncertnih prese-
nečenj.
Že 3. februarja prihajajo
prvič v Slovenijo pred leti
precej popularni londonski
novo-rockerji The Godfat-
hers, ki bodo na Strelišču
v Dobrovem promovirali nji-
hov pravkar izdani CD.
Sredi februarja se obeta
srečanje z legendarnim tech-
no-rapperjem Garyem Cla-
ilom, ki ga poznamo pred-
vsem po njegovi uspešnici
»Human Nature« iz leta
1991.
Pravi spektakel pa se obe-
ta 27. februarja, ko v ljub-
jansko halo Tivoli pridejo
seattleški grunge-rockerji
Nirvana. Organizatorji že
napovedujejo nabito polno
veliko dvorano (o čemer se-
veda ne gre dvomiti), kot
predskupina pa bodo nasto-
pili Američani The Melvins.
Ce si boste hoteli ogledati
Curta Cobaina, Chrisa No-
voselica in Davea Grohla,
boste morali odšteti cca. 30
DEM, priporočamo pa hi-
trost pri nakupu vstopnic.
29. maja bodo Ljubljano, po
dveh letih, spet obiskali
Nick Cave & The Bad Seeds,
koncert naj bi bil v Križan-
kah, eden redkih glasbeno še
živih darkerjev pa bo poleg
nekaterih starih hitov pred-
stavil tudi novo ploščo, ki
naj bi pri založbi Mute izšla _
aprila.
ROPOT je izdal tudi kom-
pilacijski CD »Še pomnite,
punkerji« s 76-minutnim (31
skladb) povzetkom treh
»zgodovinskih« kompilacij
iz prve polovice osemdesetih
let; »Novi punk val«, »Lepo
je... (v naši domovini biti
mlad)« in »84/48«. Komade
za kompilacijo je seveda iz-
bral Igor Vidmar, ki je o pro-
jektu vedel povedati: »Torej,
gospoda, saj ni kaj povedat.
Tule je moj izbor najboljšega
s prvih dveh zgoraj omenje-
nih plošč, posnetki so delno
ready-made (Pankert, Paraf,
Prljava kazalište), večinoma
pa posneti v studiu radia
Študent. Dvokanalnem.
Kljub dvomljivi zvočni kva-
liteti sta bili obe plošči best-
sellerja; 10 000 plošč in ka-
set. Vsaka. Torej? Važna je
moč ideje, želja, energija, ne
pa tehnika. Takrat kot da-
nes. In važna so besedila. Ki
so bila tedaj slovenska. To je
tudi - če je kakšno sporočilo
tega CD-ja — za današnjo ra-
bo. No, na tretji plošči »84/
48« so posnetki tehnično
boljši (Top Ten, Metro) na-
stali v aranžmaju Radia Slo-
venija in Novega ročka. Dve
takrat objavljeni skladbi sta
sedaj tu; >Tovariši, čigavi?<
O!kulta in >700 usnjenih tor-
bic< Otrok socializma. Cen-
zurirano v etru, na vinilu, ne
pa tudi v živo, na Novem
rocku. Še nekaj. To ni bila le
zvočna spremljava, kulisa,
soudtrack zgodnjih osemde-
setih; to je bila kar vsebina,
jedro zgodnje alternative in
>civilne družbe<. Ko družbe-.
nih gibanj, mirovnikov, gay-
ev in ostale sub-politike še ni
bilo. Pa tudi MTV-j a ne. Za-
bavajte se. Zig.«
STANE ŠPEGEL
Knjiga o slovenskih rokerjih
Oznaka »lepi in čisti« se že
nekaj časa uporablja v žanru
pop glasbe. Uveljavila se je
v sedemdesetih letih, ko so za-
čeli svetovno rock sceno pre-
plavljati dolgolasci z mastnimi
lasmi ter umazanimi in strga-
nimi kavbojkami.
Takrat sta se uveljavili dve
smeri. Nasproti »grdim in
umazanim« so bili »lepi in
čisti«.
V bistvu pa ne pri enih ne
pri drugih ni šlo za podcenje-
vanje. Se najmanj glasbe. Lah-
ko bi celo rekli, da je bila v ve-
liki večini primerov glasba
»grdih in umazanih« celo bolj
čista kot glasba njihovih na-
sprotnikov, saj je bila pri njih
v večini primerov takšna kot
preveč osladkana limonada.
Je že tako, da so mame raje
puščale svoje otroke na kon-
certe, če so vedele, da morajo
priti nanje urejeni in polikani,
kajti takšni so bili tudi njihovi
idoli. Zato je bila po tej plati
tovrstna glasba bolj cenjena
pri širšem občinstvu kot glas-
ba konkurenčnih skupin. Vse
bolj pa se je, tudi v kritiških
glavah, pojavljalo spoznanje,
da pri »lepih in čistih« ne gre
zgolj za komercialno gledanje
na glasbeni svet, ampak so tu-
di v tej zvrsti možne prave ma-
le mojstrovine. Najprej so to
priznali skupini Abba, saj so
jo pričeli uvrščati med mojstre
pop klasike.
Nekaj takšnega se je dogaja-
lo tudi pri nas. Tisto, kar je
dišalo po komerciali, ni moglo
najti svojega pravega mesta.
Toda začele so se spremembe,
tako v glavah tistih, ki so oce-
njevali, kot na strani izvajal-
cev. Vse več je bilo ustvarjene-
ga dela tudi pri glasbenikih, ki
so veljali le za ustvarjalce po
načelu »ustvari in zavrzi«.
Med takšne — »lepe in čiste«
- sodijo tudi Tone Košmrlj
(bas), Janez Marinšek (kitara),
Damjan Tomažin (bobni),
Matjaž Vlašič (klaviature) in
pevec Vili Resnik, člani skupi-
ne Pop design. Iz povsem ko-
mercialno naravnanega benda
so se uspeli dvigniti nad pov-
prečje.
Tako je za uvod v knjigo
o Pop designu, lepih in čistih
dečkih, zapisal avtor knjige,
novinar Mitja Cjuha. Prejšnji
teden so knjigo tudi slovesno
promovirah in avtor, ki mu si-
cer bolj leži pisanje kot govor-
jenje, je na kratko dejal: »Veli-
ko sem hodil po svetu, pa tudi
po domačih knjigarnah, obču-
doval sem čudovite knjige
o znanih glasbenikih in kar
nerodno mi je včasih postalo,
ko o naših uspešnih bendih ni-
sem našel niti ene same tovrst-
ne literature. To je poizkus in
upam, da bo bralcem — obože-
valcem Pop designa všeč.
In kaj menijo o knjigi tisti,
. o katerih piše Mitja Cjuha?
»Nekatere stvari o sebi smo
tudi sami prvič zasledili
v knjigi. Zanimivo. Ful špon.«
Basist Tone Košmrlj pa je na
kratko priznal: »Knjiga mi
sploh ni všeč.«
In o čem piše Mitja Cjuha?
O zgodbi o uspehu seveda. Pi-
še, koliko kuponov za Pop de-
lavnico so si fantje sprva kupi-
li, pa jim niso koristih, saj pos-
netka urednik sploh ni uvrstil
v začetno oddajo. O tem, koli-
ko so fantje plačali za zmago
na prvem in zadnjem festivalu
nove Slovenske popevke v Ve-
lenju, pa kako so se kregali
s prejšnjim pevcem Miranom
Rudanom in o sedanjem pevcu
Viliju Resniku, ki je sprva ska-
kal po odru kot opica, njegov
glas pa tudi ni bil najboljši,
a se je fant »uglihal«. Tudi
o privatnem življenju teče be-
seda, pa med zvezde pogleda
z analizo imen in priimkov,
rojstnih podatkov, barv oseb-
nosti ... V knjigi lahko prebe-
remo nekaj skracanih pisem
oboževalcev in članov benda,
bogat je notni zapis uspešnic
Pop designa. Skratka - čisto
prava knjiga o sicer zanimi-
vem ansamblu, a morda ne
ravno najboljšem. Vsekakor
bodo fantje veseli, če si knjigo
naročite (Pop design, Mala
čolnarska 3, Ljubljana), saj je
izšla v nakladi 3000 izvodov,
in še sami poveste mnenje o to-
vrstni literaturi.
EDI MASNEC
Dve banani za dober ples
Letos bo minilo že šest let,
odkar razveseljuje ljubitelje
plesne glasbe duo z imenom
Banana. Sestavljata ga brata
- osemnajstletni Damjan ter le-
to in pol mlajši Bojan.
Damjan in Bojan Bahč sta
doma s Polzele, za glasbo pa ju
je seveda navdušil oče Edi, ki
je tudi njun manager. Duo Ba-
nana se lahko pohvali, da
pravzaprav ni plesne skladbe,
ki je ne bi znal zaigrati, pri-
hodnji mesec pa bo slavil svoj
petstoti nastop. In kje vse
igrata fanta? Najbolj pogosto
nastopata v slovenskem Pri-
morju, v portoroških hotelih
sta tako rekoč stara znanca.
Tudi novo leto sta pričakala
v Portorožu. Ta mesec sta za-
bavala goste v Turški mački
v Celju, vse do poletja pa sta
razprodana, saj so že sklenjene
pogodbe za nastope na Dobr-
ni, v Zelenem gaju in Topolšici
ter v Leonardu v Slovenski Bi-
strici. Poletje bosta seveda
spet preživela na morju.
Damjan in Bojan sta opravi-
la nižjo glasbeno šolo, oba
igrata tudi na klavir, Bojan pa
končuje še študij saksofona na
srednji glasbeni šoli. Odlična
glasbenika bosta v kratkem iz-
dala tudi kaseto z lastnimi
skladbami, čaka ju vabilo za
nastop v televizijski oddaji
Poglej in zadeni, sicer pa pra-
vita, da ob šoli in igranju kar
zmanjkuje časa še za kaj dru-
gega.
Banana se včasih, ko igra na
večjih zabavnih prireditvah,
številčno še okrepi. Največ-
krat priskoči na pomoč oče
Edi in takrat za veselo vzdušje
urežejo tudi narodnozabavne
skladbe. Sicer pa duo Banana
spremlja tudi znane slovenske
pevce. Nazadnje je s tem du-
etom prepeval tudi vokalni so-
list skupine Chateau Matjaž
Ograjenšek. Ob vsem skupaj
imata fanta še to srečo, da se
lahko pohvalita z odličnim
očetovim ozvočenjem. Noben
problem namreč ni ozvočiti
celo tako veliko dvorano, kot
je tista v Golovcu.
JANEZ VEDENIK
Jubilej Slak«
Eden najuglednejših slo-
venskih glasbenikov na po-
dročju domače glasbe Lojze
Slak letos praznuje s svojo
skupino lep delovni jubilej.
Harmoniko je igral, še pre-
den je začel hoditi v šolo, pr-
vi ansambel je imel v letih
1958-59, prava, sedanja sku-
pina, ki so se ji kasneje pri-
družili še pevci, pa je nastala
natanko pred tridesetimi
leti.
»Zaradi priprave na jubi-
lej bomo v prvi polovici leta
imeli manj nastopov kot obi-
čajno. Slavnostni koncert bi
radi pripravili že spomladi,
in sicer v Ljubljani, verjetno
pa še kje drugje, zlasti v mo-
jem Novem mestu. Ob tej
priložnosti bi radi pripravili
tudi nekaj novih skladb in
izdali nove CD plošče, kasete
ter tretjo pesmarico.«
Lojze Slak se lahko poh-
vali, da zanimanje za njego-
vo glasbo ne upada, nasprot-
no, raste tudi med mladimi.
Do zdaj je arhiviranih že
preko 400 njégovih skladb,
med katerimi so mnoge
ponarodele. Čeprav ima S]
moško pevsko zasedbo, pa
z njim že pela odlična Maj
Renko, pred desetletji, na¡
mem začetku, pa sta mu јц
drugim pomagala tudi
nejša odlična člana Slov*
skega okteta Kozlevčar
Černe. Slak je lani zmagal
dveh radijskih postaj
v Murski Soboti in Celju (I
pod Triglavom), še vedno
je stalni mesečni zmagovaj
Lojtrce domačih. Samo
Marjanci ni še nikdar nast
pil, zato se je med obiske
v celjskem radijskem stud
vprašal, zakaj tako in \
ima Vinko Šimek pr(
njemu.
Da ima Lojze Slak pova
po Sloveniji veliko prav
oboževalcev in da to ve]
tudi za del, ki ga pokriva R
dio Celje, je dokaz nedavi
oddaja Vrtiljak polk in val
kov, kjer je Lojze v dobri ц
dobil kar 24 vprašanj, kar
rekord. Srečno, Lojze Sla
v jubilejnem letu.
TONE VRAI
шшммштмшшшшшшмш
R¿P0K7RNICA
Introventura
Piše Aleš Jošt
Ja, in potem se pokaže vi-
šek moje športne kariere tam
nekje v šolskem letu 1974/
75, ko mi uspe priti v šolsko
košarkarsko reprezentanco,
na drugi strani pa mi obesijo
okoli vratu zlato kolajno
z občinskega prvenstva
v standardnih in latinoame-
riških plesih in tisti večer
v Narodnem domu priznam
novinarjem, da igram tudi
ping-pong. Zatem je Kvasov
Lovro na končni izlet prine-
sel s seboj kitaro in takrat mi
je počilo, izgleda da za zme-
raj, za kar sem mu še danes
hvaležen in ga ob tej priliki
lepo pozdravljam. Samo tre-
nutek prosim, da si enega
prižgem.
Dvajset zim pozneje mi in-
štrument še vedno pomeni
najrelevantnejše orožje,
s katerim se lahko identifici-
ram sredi najtemnejše broz-
ge, zato moje pisunstvo, ki je
morda na pogled prodornej-
še, ostaja vsekakor dopolnil-
na dejavnost, priznali ali ne,
vbrizgana v takšen ali dru-
gačen model. In ne glede na
žrtve, ki jih v tem obdobju
vendarle ni bilo tako malo,
sem še vedno sveto prepričan
v končno koristnost mojega
časopisnega huliganstva.
Tudi trdih skal, v katere sem
mačehovsko butnil s svojo in
samo s svojo glavo, je bilo na
tone. Posledice pa so v glav-
nem bile katastrofalne in še-
le čas bo pokazal, da je tam,
kjer je dim, tudi ogenj. In
medtem ko sem pljuskal tudi
po najbolj zakotnih in mir-
nih lagunah družbene in kao
kulturne dejavnosti, sem
vedno znova naletel na par-
cialnost in egoizem nekate-
rih novopečenih avtoritet, ki
pa pri vsej moji nikakršnosti
in nesramnosti niso bile pri-
pravljene na noben dialog,
ma kaki, vse skupaj je ostalo
na njihovem nivoju obreko-
vanja in užaljene ignorance.
Tudi prav, sem si mislil, če-
prav sem ponavadi skozi
glas ljudstva izvedel, do so
nemalokrat zacvilili, ko se je
zapičilo v njihovo sredico.
Vsekakor na tem mestu ne
more izostati pohvala ured-
ništvu tega časopisa, ki mi
z veliko mero razumevanja
izkazuje potrjeno zaupanje,
ki konec koncev zame pomi
ni vse, se pravi popolno svi
bodo v mejah avtocenzure.
In kot se za introventui
spodobi, bi veljalo osvetli
saldo v tem izpuljenem čas
in plombiranem kraju. N
račun resignad je, kjer se j
nabralo precej prahu, bom
prežnjižili stanje izkopani
bojnih sekir, s čimer bom
v končnem seštevku lahk
napovedali obdobje krhkeg
premirja, kar bi šele v sreá
njeročnem obdobju lahk
prineslo otoplitev medčlove
ških odnosov na področj
matrične preračunljivosl
užaljenih kultumo-plemen
skih poglavarjev. Sploši
pregled stanje bo moral od
stopiti tudi del dragocenega
prostora intenzivnemu i
brezkompromisnemu bele
žen ju rezultatov, predvset
na področju glasbene deja\
nosti, seveda zgolj zaradi te
ga, da se izognemo manipu
lacijam z naivnostjo in, ki
imajo nekateri še najraje
z obveščenostjo.
Se pravi mir, vendar š
zdaleč ne za vsako ceno. Ki
pa bomo imeli od tega se bt
tako kmalu pokazalo, do ta
krat pa: »Ste že napisali kds
kakšen grafit in zakaj ne?«
Št. 4 - 27. januar 1994
11
Večeri »odkačene«
kulture v Barflv-u
V celjskem Barfly-ju so se
odločili, da bodo poslej če-
trtkove večere posvetili kul-
turi. Prvi tovrstni večer,
imenovan »boemski«, je
prejšnji četrtek izvedla sku-
pina s saksofonistom Primo-
žem Schmidom in pesnikom
Teom Volaričem-Feom.
Predstava je bila namenjena
resnično samo najbolj »od-
štekanim« boemom — tistim
torej, ki jih ušesa parajoča
glasba ne moti.
Cikel »boemskih večerov«
v Barfly-ju pa se bo nadalje-
val danes, ko bosta nastopila
svetovno znani beli blues ki-
tarist Hans Theessing in Jon
Sass, ki se je z igranjem na
tubo proslavil predvsem
v bostonskem simfoničnem
orkestru.
Sicer pa je v programu če-
trtkovih boemskih večerov
v Barfly-ju spomladi načrto-
van še en koncert Rada Šer-
bedžije, nastopili bodo tudi
študenti ljubljanske jazz šo-
le, v sodelovanju s celjskim
Kino podjetjem bo organizi-
ran filmski večer, ki ga bodo
pripravili študentje režije,
med drugim pa sta načrtova-
ni tudi plesna in filmska
predstava, kar obeta, da bo
Barfly nadomestil tisto, kar
je Celju nekoč dajal Klub
kulturnih delavcev.
N.-M. SEDLAR
Foto: E. EINSPIELER
Med snemanjem petega stu-
dijskega albuma je kalifornij-
ske heavy-metalce FAITH NO
MORE zapustil kitarist »Big«
Jim Martin (na sliki). Neso-
glasja med njim in ostalimi
člani benda so se vlekla že do-
bri dve leti, kar se je dalo raz-
brati tudi iz intervjujev, ki jih
je Big Jim dal ob njihovem
lanskem koncertu v Ljubljani.
Potem, ko je leta 1989 pevec
Mike Patton zamenjal origi-
nalnega vokalista Chucha Mo-
sleya, je to druga sprememba
v zdaj že več kot deset let dolgi
karieri kvinteta iz San Fran-
cisca.
Neuničljivi THE GRATE-
FUL DEAD že skoraj tri de-
setletja večino življenja preži-
vijo na turnejah. Z lanskim iz-
kupičkom, težkim več kot 45
mio dolarjev, so se spet povz-
peli na vrh najbolje plačanih
koncertnih bendov na območ-
ju Kanade in ZDA, kjer so že
bih leta 1991. Sledi jim Rod
Stewart, ki je iztržil 30 mio
dolarjev, tik za njim pa je
z milijonom manj Neil Di-
amond.
Manchesterska peterica IN-
SPIRAL CARPETS so kot
predhodnico njihovemu četr-
temu albumu izdali odlični
single z naslovom »Saturn 5«,
videospot za to skladbo pa na
MTV-ju zadnjih štirinajst dni
vrtijo vsaj enkrat dnevno. No-
vi album, ki bo nosil naslov
»Devil Hopping« bo, kot že
prejšnje tri, spet produciral
Pascal Gabriel, remix že ome-
njenega singla pa so za angle-
ška underground plesišča na-
redili Dub Federation in Paul
Van Dijk.
Po desetih letih je v »moder-
nizirani« obliki pri založbi
EMI ponovno izšel komad
»Hyperactive«, s katerim se je
»praoče« techno glasbe THO-
MAS DOLBY prvič zavihtel
na vrh svetovnih lestvic. Pono-
ven izid ni naključen, napove-
duje namreč skorajšnji izid
Dolbyevega kompilacijskega
albuma »The best of...«
Na današnji dan je pred
22. leti umrla legendarna pev-
ka jazza in bluesa MAI!ALIA
JACKSON.
THE BEAUTIFUL SOUTH
že nekaj let spadajo med boljše
angleške pop skupine, na nji-
hovem novem albumu, ki bo
izšel marca, pa ne bo več sliša-
ti nežnega glasu pevke Briane
Corrigan. Pevcu Paulu Heatu-
nu bo odslej pomagala Jacqu-
elline Abbott.
V celjskem BARFLY-ju bo
danes, 27.januarja, nastopil
najboljši v Evropi rojen blues
kitarist; odlični Nizozemec
HANS THEESSINK že od leta
1982 živi na Dunaju, do sedaj
je posnel deset velikih plošč,
nastopil je na vseh pomemb-
nejših blues festivalih, sodelo-
val pa je tudi s takšnimi veli-
kani bluesa, kot so Bo Didd-
ley, Taj Mahal, David Brem-
berg ... Theessinka bo v Celju
na tubi spremljal Američan
Jon Tass (oba na sliki).
2e drugič v dveh letih
v Ljubljano prihajajo, ob Se-
pulturi in Metallici eni izmed
najvidnejših predstavnikov
novega heavy-metala, PARA-
DISE LOST. Na koncertu, ki
bo v Menzi študentskega nase-
lja v Rožni dolini, 9. februarja,
ob 20., bodo Paradise Lost
predstavili zadnji -album
»Icon«, kot predskupina pa
bodo nastopili obetavni Crow-
bar iz Amerike.
ČUKI so v prvem tednu pro-
dali več kot 7000 izvodov nji-
hove zadnje kasete »Zanzi-
bar«. 5. februarja bo izšla tudi
kompaktna plošča, na kateri
bo poleg skladb z omenjene
kasete tudi nekaj skladb
z prejšnje kasete »Čuki in kro-
kodilčki«. Če bi radi Čukom
kaj sporočili, jih pokličite na
telefonsko številko (061) 617-
642.
ALENKA GODEC že nekaj
časa ob četrtkih, ob spremljavi
tria (Milan Juvan, klavir, Jože
Houko, bas, in Mišo Grgorin,
bobni), redno nastopa v ljub-
ljanskem jazz klubu Flex. Ta
bo sponzoriral Alenkino novo
kaseto in CD ploščo, na kateri
bodo živi posnetki z nastopov
v jazz klubu. Založba Sraka
pa bo v začetku poletja izdala
tudi njen studijski album, ki
ga ne bo več imela časa pred-
stavljati, saj se bo približno
takrat za nekaj časa umaknila.
Postala bo mamica.
STANE ŠPEGEL
Pop loto
Nihčeni napovedal pravilne-
ga vrstnega reda skladb, na-
gradami jo podarjasponzor
oddaje Pop loto trgovina
OrisMASH, se podvoji in je
sedaj vredna 6000 SIT. Za
skladbe, ki jih je izbral Sta-
ne Špegel, lahko glasujete
v sredo, 2. februarja 1994.
Kupone pošljite na naslov:
Radio Celje, Prešernova 19,
Celje.
Št. 4 - 27. januar 1994
Nekam
»Ko bom nekoč odšel od tod, izbral si bom kamnito
stezo, ker že od nekaj let nazaj se ne sprašujem več, zakaj.
Le vonj železniških postaj...«
Tako poje Andrej Šifrer v pesmi o izginjanju, o nemi-
ru... Vas je že kdaj zgrabilo, da bi vse skupaj pustili, kot
je (ali pa še malo bolj neurejeno) in odšli. Kam? Nekam
pač. Tja, kjer te nihče ne pozna. Kjer nikogar ne zanima,
da imaš popravni izpit, da si nesrečno zaljubljen in da ti
starši ne pustijo ven...
Da bi odšli nekam, kjer bi pozabili na vse probleme, za
katere poskrbi življenje...
Ampak, ker je življenje sestavljeno tako iz problemov
kot iz lepih stvari, tako iz vzponov kot padcev, se je
potrebno sprijazniti z vsem. In pravzaprav je nesmiselno
bežati pred problemi; izogniti se jim namreč ne moreš.
Lahko pa jih premagaš. Ali to vsaj poskusiš storiti.
NINA M.
Vodnarjih
(od 21. januarja do 19. febru-
arja)
V vodnarjevem času po kole-
darju sicer res še straši zima,
vendar pod snegom že klijejo
nove sile in čakajo, da se bo-
do lahko sprostile ob prvih
pomladanskih žarkih. Takš-
no vzdušje v naravi se prena-
ša tudi na značaj ljudi, ki so
ugledali luč sveta v tem let-
nem času.
Vodnarji imajo nenavadne
slutnje o prihodnjih dogod-
kih in živahno domišljijo.
Značilno zanje je, da posku-
šajo vse dognati do dna in se
ne zadovoljijo s polovičar-
stvom. Napredek jim pomeni
vse in v mišljenju so obrnjeni
v prihodnost. Kar je minilo,
je za njimi - za preteklostjo
ne bodo jokali.
Ljudje tega znamenja ne
razmišljajo dosti o denarju
ali pridobitništvu. Želijo si-
cer socialno varnost in pri-
jetno življenje, vendar ne na
račun drugih ali na lahek
način. Vodnarji so veliko-
dušni in strpni in radi poma-
gajo sočloveku. V bistvu ni-
koli ne govorijo o svojem
značaju ali intimnem življe-
nju. Njihova čud je nagnjena
k praktičnim stvarem. Ven-
dar pa se nikar ne varajte;
mirnost, kakršno pri njih
srečamo, je pogosto le zuna-
nja lupina, pod katero po-
skušajo prikriti vznemirje-
nje ali tudi nervozen značaj.
Vodnar poskuša biti vedno
strpen in potrpežljiv, vendar
od sočloveka pričakuje po-
dobne lastnosti. In ljudje so
pač čudni in tega ne razume-
jo. Zato lahko vodnarje več-
krat prizadenejo ali tudi hu-
do užalijo.
Če se vodnar jezi, nosi to
v sebi in le redkokdaj pokaže
okolici, kaj ga grize. To je
slabo, kajti odrivanje tegob
mu škoduje. Potem eksplodi-
ra in se ne more obvladati.
Vodnar - moški
Pravijo, da ni bolj ljubez-
nivega človeka, kot je vod-
nar. Prijaznost ga spremlja
vse življenje. Navzlic temu
pa nenehno poskuša izzvati
vrstnike in poleg tega jih
preseneča s spremenljivim
obnašanjem. Svoboda mu
pomeni vse, četudi bi moral
zanjo dosti plačati.
Moške tega znamenja odli-
kujeta inteligenca in bistri-
na. Radi se komu postavijo
po robu, za svoje ideale pa se
ne bi borili le z besedami,
temveč tudi z orožjem. Ven-
dar tako daleč le redkokdaj
pridejo — običajno se njihova
revolucionarnost izživlja
v pravdah za oslovo senco ali
praznem besedičenju.
Vodnar čustev nikoli ne
kaže. Preučuje pa čustvenost
drugih. Je moralist, vendar
posebne vrste, kajti njegovi
nazori se ne ujemajo z mne-
njem večino. Mnogi ga ne ra-
zumejo, pogosto pa tudi
spreminja svoje mnenje in
ideale.
Skratka, vodnar živi v pri-
hodnosti in iz nje poskuša
razbrati tisto, kar mu koristi
v sedanjosti. Živi v prihod-
nosti in iz nje poskuša raz-
brati tisto, kar mu koristi
v sedanjosti. Ljubi samostoj-
no delo in sam tudi najrajši
odloča. Kot predstojnik se
včasih nenadoma odloči za
odstop.
Vodnar - ženska
Pravijo, da ženska, rojena
v tem znamenju, tako rada
prestavlja pohištvo, da niti
_ pol leta ne ostane na istem
mestu. Spremembe potrebu-
je in to pač sodi zraven.
Vodnarke hočejo s svojim
obnašanjem vesoljnemu sve-
tu pokazati, da jim nekaj ni
všeč. S tem početjem malce
poteši tudi svojo nemirno
naravo. Vendar pa ne mara,
da bi v njej videli nemirno
žensko. Ostati hoče ljubezni-
vo bitje, ki ima širok krog
prijateljev.
Tako kot moški istega zna-
menja je tudi vodnarka ved-
no v opoziciji. Pošten prepir
razjasni vzdušje in če ni ra-
zloga, ga prikliče. Zna biti
nergava in sitna, čeprav tega
ne bo priznala. In včasih ji
manjka smisla za humor in
šalo, čeprav se v bistvu rada
smeje in ni hudobna.
Toda včasih, ko kaj poče-
nja preveč zanosno, se več-
krat pokesa, ko vidi, da ga je
polomila. Sicer pa ni ženske,
ki bi bila bolj ustrežljiva
v sili. Kjer koli more, posku-
ša pomagati soljudem, pa če-
tudi gre za poslednji belič iz
žepa.
Tisti, ki jo ljubi, spozna
čudne dvojnosti njenega
značaja. Včasih je čustveno
vsa vdana in strastna, potem
pa se zna odmakniti in ču-
stva potonejo nekam v globi-
no. Zdi se, da je hladna kot
led. A to seveda vara.
Reakcije vodnarke so po-
polnoma nepreračunjive in
ravno zaradi tega je zani-
miva.
Moške ima rada in jo hudo
razburjajo. V bistvu in nekje
globoko v duši je to strastno
bitje, ki ji ni ljubčkov nikoli
dovolj.
Nikoli ne pozabi človeka,
ki ji je storil kaj dobrega.
Tisti, ki jo je razočaral, lah-
ko upa v odpuščanje, toda
kdaj pozneje mu bo to še oči-
tala.
(5. del)
Si želite angino?
Rešitev...
Voda, predvsem slana, je
bila vedno priljubljena točka
mojega počitnikovanja. In
ko sem zvedela, da Betty do-
bro pozna Blankenberge in
da bi ga rada spet videla,
sem bila takoj zato, da se od-
peljeva tja.
Belgija ima tri pomembna
obmorska središča. To so
Oostende, ki je največje in
kjer se lahko vkrcate tudi na
trajekt za Angljijo, nekoliko
manjši je Knokke, kljub te-
mu pa, da je Blankenberge
najmanjši, je še vedno večji
kot Portorož. Zanimivo je,
da je tam hotelov pravza-
prav zelo malo; prevladujejo
bloki, kjer turist najame ozi-
roma za nekaj' mesecev kupi
stanovanje. Pravzaprav je
Balnkenberge izmed vseh
treh omenjenih krajev naj-
bolj belgijski, torej name-
njen predvsem domačim tu-
ristom. Kljub temu, da je
majhen, pa je dobro poskrb-
ljeno za zabavo. Ogledate si
lahko lepo urejen akvarium,
številne restavracije, ki
v svojo ponudbo vključujejo
predvsem morske sadeže,
majhno pristanišče, na vsa-
kem vogalu pa si lahko izpo-
sodite tudi kolo, ki ima dva,
štiri, osem... sedežev. Tik ob
obali pa je izposojevalnica
koles, ki ima še posebno veli-
ko število strank. Tam izpo-
sojajo čisto svojevrstna kole-
sa; nekaterim manjka nekaj
vijakov, druga imajo elipsa-
sta kolesa, skratka, z nobe-
nim ni vse popolnoma v re-
du. In seveda je za vožnjo
z vsakim izmed teh koles po-
trebna določena mera spret-
nosti ...
Ne nazadnje pa je tam tudi
morje. Voda je konec poletja
še prijetno topla, saj ima pri-
bližno dvaindvajset stopinj,
tako da se je sprehajati v njej
izreden užitek. Kopanje pa
je nekaj čisto drugega. Na
vsakih sto metrov so postav-
ljeni stolpi, kjer stojijo reše-
valci, ki neprestano trobijo,
da si šel predaleč; preveč le-
vo ali desno... In tako ti je
na voljo le kakšnih petdeset
krat petdeset metrov. Poleg
tega so tudi še visoki valovi
in zelo velika razlika n
plimo in oseko, tako da
moraš kar naprej nekam ]
mikati. A tudi reševalci sv
stolpe pogosto premika
sledovi, ki za njimi ostaja
pa so dolgi približno šesU
set metrov.
In obala? Ta je pešče
dolga kakšne tri kilomei
in edino, kar je tam nepri]
no, je neznosen veter, ki
zelo močan in mrzel.
Torej: če sovražite šole
si, da bi se ji za nekaj ča
lahko izognili, želite angin
pojdite v Blankenberge. S
ma sem konec avgusta po
stem koncu hodila v pul
verju, pa me je pošteno z
blo. Ne vem pa, kakšne vrs
ljudje so Belgijci, saj so
okoli mene vsi sprehaji
v kopalkah...
(Se bo nadaljeval
Očetu
Se še spominjaš, draga mamica
tistih srečnih dni,
ko skupaj z očetom smo še bili,
ko veselili smo se življenja?
A usoda je hotela,
da zdaj skupaj nismo več,
da odšel je oče proč;
z roko smrti ga je vzela noč.
Sami sva ostali
kot sva že bili nekoč,
v črnino sva se oblekli
in žalovali.
Mnogokrat pomislim nanj,
želim si, da bi bil tukaj - zdaj,
da bi bili ponovno srečni,
da bi bila ta sreča večna.
Vem,
da se to nikoli zgodilo ne bo,
da za vedno sva izgubili očeta,
da nama nikdar ne bo tako lepo
kot nama je takrat z očetom bilo.
Nikoli več se ne bomo veselili
in čaše sreče nikdar več izpili...
VESNA TEVŽ
Top Of The City
(Kate Bush)
One more step to the top of the city
Where just a couple of pigeons are living
Up on the angel's shoulders
I don't know if I'm closer to Heaven but
It looks like Hell down there
These streets have never been paved with gold
Welcome to the loneliest city in the world
It's no good for you baby
It's no good for you now
Keep looking up for the ladder
I don't know if you '11 love me for it
But I don't think we should suffer this
There's just one thing we can do about it
Take me up to the top of the city
Take me up to the top of the city
Take me up to the top of the city
And put me up on the angel's shoulders
See how that building there is nearly built
There's a big fire over on the north of the city
I see you walking down the street with her
I see your lights going on and off
She's no good for you baby
She's no good for you now
Look I'm here with the ladder
I don't know if you love me or not
But I don't think we should ever suffer
There's just one thing we can do aboutt this
Take me up to the top of the city
Take me up to the top of the city
Up to the highest point of the city
One more step to the top of the city
Put me up on the angel's shoulders
And I don't mind if it's dangerous
I don't mind if it's raining
Take me up to the top uf the city
And I don't mind if it's dangerous
I don't mind if it's raining
Take me up to the top of the city
And put me up on the angel's shoulders
take me up to the top of the city
Mmm yes, one more step to the top of the city
And put me up on the angel's shoulders
V življenju ni nič stalne-
ga — razen smrti.
(Li-Tai-Po)
Št. 4 - 27. januar 1994
29
Ljubi Bog, pa naj še kdo reče, da sloven-
ska literatura ni v zvezi z litri! To pismo je
namreč ena prvih slovenskih literarnih kri-
tik in Zois je v njem ves ljudski. Levstik bi
rekel »iz ljudstva za ljudstvo«, zlobnež pa
bi dodal: »Liter na liter - literatura«.
Potem sploh ni nič čudnega, da smo Slo-
venci pred nedavnim vzeli za himno Prešer-
novo Zdravljico, ki - resnici na ljubo - za
táko in takó vzvišeno nalogo najbrž res ni
najbolj primerna, razen kajpak v tistem
delu, kjer govori o humanizmu in bratstvu
med narodi. Takole na pamet bi namreč
težko našli še kakšen evropski narod, ki bi
v himni pil in pel o sladkem vincu, hvalil
lepa dekleta in junaške mladenče, pretil
ljutemu sovragu, se veselil in dvigoval ko-
zarce v imenu vseh, »ki smo za to se zbrat'li,
ker dobro v srcu mislimo«.
Tu nam zgodovinski spomin po klancu
stoletij zdrkne navzdol. In že smo še pri eni
neskončno zanimivi dogodivščini našega
milega jezika. Ko so 1584. leta na Nemškem
naši protestanti po mnogih letih nadvse
napornega dela uspeh natisniti slovenski
prevod Biblije, se je pred učene može posta-
vilo skrajno banalno vprašanje: kako pre-
povedani protestantski prevod varno pre-
peljati med slovenske vernike? Odločili so
se za tisti čas menda najmanj sumljivo obli-
ko »kontrabanta«. Kalrih 1500 zajetnih bi-
blij so spretno zabili v vinske sode in jih
brez težav pretihotapili na Slovensko. Vino
je bilo v tistih časih, čeprav pogosto navad-
na kislica, pač povsem vsakdanja roba, na
katero se razni mitničarji niso kaj prida
ozirali. Tudi Valvazor zna povedati, da so
bila tovrstna opravila zelo pogosta, saj so
našega vipavca tovorili celo na Angleško.
Brez vina pač ni bilo ne posvetne in ne
božje službe. In božja služba je bila resnici
na ljubo že od nekdaj tudi vinska služba; to
vendar ve vsak ministrant, gospod župnik
pa sploh!
Recimo, goriški slavček Simon Gregor-
čič, ki se je v Gradišču, kamor so ga gospod
škof nasilno prestavili, silno zanemaril in
dan za dnem popival. Henrik Turna je svoje
srečanje z njim popisal takole: »Gregorčič
mi je prišel v veži naproti. Takoj sem opa-
zil, da je vinjen. Na moj pogled je Gregorčič
dejal: >Se vam čudno zdi, kajne? Vidite,
tako je z menoj. Čutim se tako zapuščenega,
da iščem tolažbe le v vinu. Sem pa že tako
opešal, da me vsaka kaplja zmaga<.«
Očitno so tudi kloštrski patri (pa ne zara-
di zapuščenosti?!) že od nekdaj iskah tolaž-
be v rujni kaplji. Zato pa tudi že od Noeta
slovijo kot najboljši kletarji in žganjarji. Le
kdo ne pozna odlične pleterske slivovke? Le
kdo ne pozna misli pokojnega stiškega pa-
tra Ašiča, da je (mineralna) voda najboljša
za v škorenj - sam je rajši prisegal na »rožce
in šnopček«.
——-
Dva fratra su zgudi stala,
ter skupa potovala
čez krajnsku deželju,
prišli su u goru strmu
drevovat u jednu krčmu,
majuč le tu želju.
Tam bila krčmarica
jederna ka ena srnica,
bela ino rumena.
Al pater takur joj pravi:
Oh ljuba, ti me ozdravi,
natur si rojena...
, (Fran Krsto Frankopan, Fratri putnici) .
\—----i-:--
Iz te »božje navade« se je ponorčevala I
celo Prešernova nezakonska hči Ernestina
Jelovšek, ko je v Spominih na Prešerna
spregovorila tudi o očetovih pivskih-nava-
dah: »Največjo slabost pa, ki se mu je mo-
gla očitati, imajo tudi >pobožne duše<, zlasti
božji namestniki: Rad je pil! Seveda, bil ni
tercijal...!« Tudi Janez Svetokriški, zna-
meniti slovenski" baročni pridigar, se je
očitno dobro zavedal, da »je dobro vino za
vsak nuc inu potrebo«. Kot človek in du-
hovnik je sicer nenehno nihal med mesenim
in duhovnim. Meseno mu ni bilo neznano,
a kot duhovni človek je vendarle vedel, da
volu ni dano, kar je dano Bogu. Zato je
v ognjeviti tretji adventni pridigi takole
oštel krojače: »Rad verujem, de bi nekateri
žnidarji radi imeh, de bi angeli za njih
šivah, kadar oni gredo kvartat, pijačovat
itd., de bi vodo u vino preobernili, de za
vsakatirim štiham en glažek vina bi popi-
li...«. In nekako spravljivo, a vendar očita-
joče nadaljeval (tokrat na račun ribičev):
»En ribič, kateri celu nuč je v vodi stal,
potrbuje vina inu si ga zašluži, kadar dosti
ulovi, de h pije, kar je prav; se opijant pak
inu vse v hoštariji pustit, kar je udobil, le-
tu nej prav. Bug pomagaj, vsaj nejste pijav-
ke, katere taku dolgu vlečejo, de same od
sebe dol padejo; nejste gobe, katere vso
tinto u sebe potegnejo; nejste uni vrči iz
Kane Galileje, kateri so bih taku polni, de
je čez vinu šlu...«
Podobno se je debelih sto let kasneje ob-
našal znameniti škof Anton Martin Slom-
šek, ki je leta 1842 v knjižici Blaže in Neži-
ca v nedeljski šoli takole poučeval mladi
rod: »Pa neka druga kuga se po naših krajih
širi, ki jo ljudje sami delajo — nesrečna žga-
njica...« Na vse kriplje je opozarjal, da je
piti ne le greh za dušo, ampak tudi za telo
nezdravo, na koncu pa je mladeniče in de-
kleta opozoril: »Ne okusiti žganja, najsi bo
hvaljeno, kakor rado; mlajši ko ste, huje
vam vsaka kapljica škoduje. Se boste kdaj
ženili, pijanke ne jemljite, naj bi ravno
v denarjih sedela. Grd je pijanec, desetkrat
grša pijanka...«
Zveze in razveze
Začelo se je lansko zgodnjo
jesen, ko se je britanska vlada-
joča konservativna stranka
kot vsako leto zbrala na svoji
redni letni konferenci. Mini-
stri politične desnice so se že
vse poletje trudili, da bi na
spisek najpomembnejših vpra-
šanj za letos uvrstili »problem
družine«.
John Redwood, minister za
Wales, je že maja lani opozoril
na »trend«, da se mlade ženske
odločajo za dojenčke, »ne da bi
sploh poskusile z očetom skle-
niti zakonsko zvezo ali vsaj
trdnejše razmerje«. Peter Lil-
ley, sekretar za socialno var-
stvo, je to misel razdelal na
konferenci konservativne
stranke in povedal, da se je
število samskih staršev, ki se
niso nikdar poročili, od šest-
desetih let sedemkrat pomno-
žilo. Lilley je modro ugotovil,
da prihaja do teh anomalij
v družbi »delno zato, ker je
bilo v vsem tem času politično
nekorektno podpirati tradici-
onalno družino; vsakdo, ki se
Je vendarle postavil na pravo
stran, je bil deležen zasmeho-
vanja.«
Breme družbeno
Tako je vlada Johna Majorja
novembra stopila na pot, ki se
J1 Je Margaret Thatcher raje
^ogibala. Pametne glave kon-
servativnih politikov so se od-
ocile, da bodo začele propagi-
rati »vrnitev k temeljem«,
z drugimi besedami - vrnitev
k tradicionalnemu pojmova-
nju družine, ki jo sestavljajo
ata, mama in trije otroci (ter
pes). Razlog za nenadno kre-
post britanske družbe je seve-
da čisto drugje - v denarju.
Družine samskih staršev (mi
jim običajno pravimo »samo-
hranilke«) so postale hudo
breme za državni proračun.
V Britaniji je 1,3 milijona sam-
skih staršev - večinoma (52 od-
stotkov) vzgajajo otroke sami
po razvezi zakona, toda število
tistih, ki nikdar niso živeh
v zakonski ah izvenzakonski
skupnosti, najbolj strmo raste
(od 160 tisoč leta 1981 na 430
tisoč leta 1991). Leta 1961 se je
samo 6 odstotkov otrok rodilo
izven zakona, danes pa jih je
že 39 odstotkov.
Milijon samskih staršev pre-
jema socialno podporo, noseče
nevezane ženske ah mlade
samske matere imajo prednost
pri dodelitvi solidarnostnih
stanovanj ter davčne olajšave.
Pogosto se namreč zgodi, da
oče otroka izgine brez sledu ali
pa ga mati noče imenovati - ta-
ko moškemu ni treba plačevati
za otroka in za podporo poskr-
bi država.
V vladi bi radi zdaj vsaj ne-
kaj spremenili - grozijo, da bo-
do materam, ki nočejo imeno-
vati otrokovega očeta, odvzeli
pravico do davčnih olajšav, da
se bodo morale ženske po fi-
nančno pomoč najprej zateči
k svojim staršem in da bodo
celo poostrili zakon o razvezi
zakona ter s tem pare skoraj
prisilili, da ostanejo skupaj.
Raziskava Javnega
mnenja
Zanimivo je, da se Britanci
ločujejo takorekoč sto na uro,
kljub temu pa jih je kar 63
odstotkov prepričanih, da po-
trebuje otrok ob sebi tako ma-
ter kot očeta. To je precej boje-
vito oznanil tudi minister za
notranje zadeve Michael Ho-
ward na lanski konferenci
konservativne stranke. Dejal
je, da imajo otroci, ki odrašča-
jo brez očeta, večje možnosti,
da postanejo kriminalci. Z no-
stalgijo se je spomnil tudi ča-
sov, ko so neporočene m^ere
dajale otroke v posvojitev. Ve-
čina vprašanih pa danes ven-
darle ni za tako radikalne po-
sege. Samske starše dojemajo
kot del moderne družbe in ni-
kakor ne kot nekaj, kar bi mo-
rali drugi obsojati ah kazno-
vati. Kar 93 odstotkov jih tudi
meni, da družba ne bi smela
kritizirati neporočenih mater,
ki ne potrebujejo državne pod-
pore.
Teorija in praksa
Zakon je torej v krizi, pravi-
jo Otočani, kar pa še ne pome-
ni, da so nad njim obupali. Kar
85 odstotkov jih vsaj enkrat
v življenju zavesla v zakonski
stan, če se le da, z nevesto
v belem in obredom v cerkvi
(čeprav britanski narodi sicer
niso ravno pretirano pobožni).
Kako zelo je britanski zakon
v krizi, dokazuje tudi propad-
la poroka med prestolonasled-
nikom princem Charlesom in
lady Diano Spencer. Leta 1981
sta bila simbol pravljične zve-
ze. Enajst let kasneje sta za-
prosila za razvezo. Ves denar
in obeti bodočega kraljevske-
ga para niso bih dovolj močni,
da bi zaustavili razpad verjet-
no najpomembnejše britanske
zakonske zveze.
Ženske
Zakon je že od nekdaj pove-
zan z denarjem, ugotavlja so-
cialna delavka Penny Mansfi-
eld. Ženske so se včasih mora-
le poročiti, da so se s tem fi-
nančno zavarovale. Tudi zdaj
velja, kot meni Mansfieldova,
prastaro prepričanje, da je tre-
ba v zakonu nekaj ponuditi ali
vanj nekaj prinesti, zato se
zdaj v Britaniji izogibata za-
konu dve veliki skupini žensk
— revne in slabo izobražene, ka-
terim partnerji ne morejo ah
nočejo nuditi finančne podpo-
re, in pa izobraženke brez ma-
terialnih težav, ki ne potrebu-
jejo partnerjeve denarne po-
moči. »Kjer so ženske finančno
močnejše, se število zakonov
zniža,« pravi Penny Mansfield,
»dajte ženskam ustrezno alter-
nativo in ugotovili boste, da
jih zakon preneha zelo zani-
mati.«
Kljub temu in podobnim
spoznanjem strokovnjakov pa
je tako v Britaniji kot drugod
živo prepričanje, da si prav
ženske obupno in obupano že-
lijo v zakon. O tem je napisa-
nih veliko pesmi, komedij, li-
monadnih nadaljevank in fil-
mov. Večina ženskih časopisov
je prav tako ubrana na temo
»kako ujeti vašega moškega«.
Ampak kar Britanke rade be-
rejo in kaj v resnici počnejo,
sta dve zelo različni stvari.
Številke opozarjajo, da si žen-
ske dejansko tako goreče res
ne žehjo več v zakon. Kot je
pokazala raziskava leta 1990,
jih samo 31 odstotkov meni, da
so poročeni ljudje na splošno
srečnejši od samskih. Močnejši
spol je ob tem vprašanju poka-
zal več sentimentalnosti, saj je
v to prepričan kar 36-od-
stotno.
Moški
Če se zakon torej ne obnese
več, če ženske niso več pri-
pravljene prenašati obnašanja
moških, ki je bilo sprejemljivo
stoletja — pa naj gre za tiste, ki
zahtevajo razvezo zakona (v
75 odstotkih začne razvezo že-
na) ah pa druge, ki se sploh
nočejo vezati (in jih zdaj vese-
lo psuje britanska država
s konservativno vlado na čelu),
ah ne bi bilo mogoče spreme-
niti — partnerjev, so se vprašali
v časopisu Independent. Ob
tem so navedli razlago dr. Jac-
ka Dominiona iz ene izmed
mnogih zakonskih posvetoval-
nic, kajti izjavil je naslednje:
»Zdaj je zaposlenih več žensk
kot v preteklosti. In ker niso
več finančno odvisne od svojih
mož, se to, kar so pripravljene
prenašati, radikalno razlikuje
od tistega, kar so prenašale ge-
neracije pred njimi.«
Na konferenci o družini,
otrocih in kriminalu, ki so jo
konec novembra organizirali
v Londonu pod pokrovitelj-
stvom časopisa Independent
on Sunday, pa je bilo med dru-
gim rečeno, da bi morah še en-
krat premisliti, kaj imajo mo-
ški za »moško« obnašanje in
poiskati nov (ženskam ustrez-
nejši) model moškega, po kate-
rem bi se lahko zgledovah
fantje, ki so zdaj morda še
v plenicah.
Piše: Mojca Belak
Št. 4 - 27. januar 1994
3(
Št. 4 - 27. januar 1994
31
Št. 4 - 27. januar 1994
Tokrat se ponovno srečuje-
mo na modnih straneh, kar si-
cer ob koncu meseca ni bilo
v naši navadi. Vendar smo
prepričani, da vas bo gotovo
zanimalo, kaj meni naša mod-
na svetovalka Vlasta Cah-Že-
rovnik o modnih dodatkih.
Naj vas spomnimo, da bo
Vlasta v soboto, 29. januarja
ob 10.30 uri tudi gostja na va-
lovih celjskega radia. Še zad-
njič bo spregovorila o zimski
modi in seveda odgovarjala
tudi na vaša vprašanja ter žre-
bala nagrade.
Kot že rečeno, danes se vr-
tinčimo skupaj z modnimi do-
datki, ki so za končni videz in
urejenost še kako pomembni.
Pa poglejmo, kako o pokriva-
lih, križih, pasovih in še čem
razmišlja Vlasta.
Uredništvo
Dodatki z nostalgijo
Pa zaključimo letošnje zim-
sko vrtinčenje s tistim členom
modne verige, brez katerega si
modnega videza sploh ni mo-
goče zamisliti, saj slehernemu
oblačilu navdihne tisti končni,
»usodni« pečat.
O dodatkih in detajlih smo
seveda pred prvo spomladan--
sko modo še dolžni spregovo-
riti. Pravzaprav se zimski
modni dodatki bistveno ne ra-
zlikujejo od spomladanskih in
to je še en razlog več, da si
odločno in samovšečno prisvo-
jite kakšno variacijo predlaga-
nih trendov.
Ker si modi ne drznem stori-
ti krivice, moram seveda na
prvem mestu omeniti letošnja
pokrivala. Širokokrajni, gi-
gantski, malce preveliki in
umetelno pomečkani klobuki
imajo nalogo greti in krasiti
glave modno osveščenega žen-
skega sveta. Prav tako imenit-
ne so tudi brezoblične barete
ter nostalgično zavezane Her-
mesove rute.
Asketsko-religiozne bizan-
tinske križe, ki so si na mod-
nem prizorišču pojavili kot
pravi »dark horse«, smo v na-
ših zmenkih enkrat že omenili.
Ker namerava njihov blišč
skupaj z ovalnimi kamejami in
renesančnimi podobicami
obeležiti tudi spomladansko
modo, si jih velja zabeležiti
v spomin. Ja, pa na pasove ne
smemo pozabiti — znova so ši-
roki, usnjeni, z zlatimi spon-
kami in po vzoru emp irskih
oblek dvignjeni visoko nad
pas. To staro novo linijo še po-
sebej zagovarja modni velikan
Lacroix, ki trdi, da takšen
modni detajl postavo optično
neverjetno podaljša. Se boste
prepričale, ah ima prav?
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca januarja:
KAKŠNO POKRIVALO NOSITE LETOŠNJO ZIMO?
a)	Volneno ruto,
b)	bareto oziroma pleteno čepico,
c)	eleganten klobuk oziroma krzneno kapo,
d)	nobenega.
STROKOVNJAK SVETUJE
Lipa
Lipa (Tilia cordata Mill.)
spada v družino lipovk, ki je
zastopana predvsem v trop-
skih krajih. Zajema 40 rodov
s približno 400 vrstami, ki so
drevesa ali grmi ter so vse dla-
kave. Tudi hp je okoli 50 vrst,
ki jih je težko natanko oprede-
liti, ker imajo veliko različkov
in se med seboj rade križajo.
Rod lip je doma v zmernoto-
plem in subtropskem pasu se-
verne poloble. Vse te vrste so
listopadne in imajo srčaste li-
ste z nazobčanim robom. Pre-
cej socvetja obrašča podolgo-
vat prilist in je padalo ali krilo
za plodove, kijih odnaša veter,
ko dozorijo. Cvetovi širijo ne-
pozaben vonj in čebele so kar
nore na nektar, ki ga najdejo
v obilju v petih skledičastih
listih.
Nekoč so uporabljah ličje in
skorjo za izdelovanje vreč in
podplatov, vrvic in rogoznic.
Nas pa zanima samo lipovo
cvetje, ki je priljubljena zdra-
vilna droga. Cvetje nabiramo
junija in julija in nabrano
cvetje hitro posušimo v senci
na prepihu.
Lipovo cvetje vsebuje nekaj
eteričnega olja z monoterpeni
kot so farnezol, geraniol, euge-
nol, nato flavonoide, precej
sluzi, nekatere heterozide in
glikozide, gume, voske, smola-
ste snovi, rumeno barvilo, čre-
slovine, terpenski alkohol, ki
daje cvetju značilen vonj. Ko
so cvetovi popolnoma razcve-
teni, nimajo prave vrednosti,
zato lipovo cvetje nabiramo
tedaj, ko začne cveteti. Iz lipo-
vega lesa pridobivajo lipovo
oglje, ki ima veliko absorbcij-
sko moč in se uporablja pri
zdravljenju prebavnih motenj,
zlasti pri tistih, ki so se zastru-
pili s hrano.
Lipovo cvetje uporabljamo
kot čaj in je poleg bezgovega
cvetja najbolj znano zdravilo
za potenje. Primerno je za par-
ne kopeli, ki naj pospeši pote-
nje. Zaradi eteričnega olja je
čaj iz svežega cvetja izredno
dišaven in podoben vonj ima
tudi hpov med. Lipovo cvetje
krepi obrambne moči telesa,
zlasti pri prehladnih obolenjih
in gripi. Zato je najbolje, da
pri začetnih znakih prehlada
popijemo nekaj skodelic lipo-
vega čaja. Zelo dobro pomaga
hpov čaj pri prehlajenih otro-
cih in če pijejo čaj pravočasno,
se prepreči prehlad in s tem
lahko zmanjšamo pretirano
uporabo antibiotikov. Lipov
čaj tudi sprošča napete živce
in daje dobro spanje. Ker po-
spešuje potenje, s tem tudi
vpliva na prekrvavitev vseh
notranjih organov, pospešuje
izločanje urina, blaži krče pri
težavnem uriniranju, pospešu-
je prebavo in čisti kri. Odlična
je uporaba lipovega čaja za
umivanje nečiste kože in za
kopeli in umivanje las. Ti do-
bijo po tem lepši lesk.
Za čaj vzamemo eno zvrha-
no žlico drobno zrezanega li-
povega cvetja in jo prelijemo
s skodelico mrzle vode ter se-
grejemo do vrenja. Nato takoj
odstavimo, pokrijemo in pu-
stimo, da se vse nekoliko ohla-
di. Precedimo ter zasladimo
z medom. Pijemo zelo vroč čaj
večkrat na dan. Za potenje si
lahko pripravimo čajno meša-
nico iz enakih delov lipovega
cvetja, bezgovega cvetja in ka-
milic. Močan lipov čaj lahko
uporabljamo tudi kot tonik za
polepšanje tena, ker odstra-
njuje pege in druge madeže
s kože na obrazu. Ljudsko
zdravilstvo uporablja tudi
sveži lipov sok, ki ga dobimo
tako, da spomladi navrtamo
deblo, v luknjo vstavimo žlebi-
ček in prestrežemo. Vsak dan
je potrebno popiti tri žlice sve-
žega soka, kar pomaga pri
protinu, ledvičnih kamnih in
pesku. Cisti tudi kri.
aSTROLOSKI KOTICE
Astrologarne CUAN
Šifra:
Prijateljstvo
Zelo rada si dopisujem
z ljudmi iz tujine. Rojena sem
v znamenju Dvojčkov, ne vem
pa kje imam ascendent ter me-
sec in druge planete. V življe-
nju si želim veliko potovati,
zaenkrat pa me starši ne pusti-
jo same prav nikamor. Kaj mi
kaže na področju mojega inte-
resa za umetnost, ne vem ali se
naj odločim za ples ali slika-
nje, ali pa oboje. Vsekakor pa
mi napišite prosim tudi s kate-
rimi znamenji se najbolje uja-
mem v liubezni.
Ivana: Če začnem odgovar-
jati od konca proti začetku bi
ti povedala nekako tako: v živ-
ljenju človeka in vseh živih bi-
tij so tri takoimenovane svete
stvari ali dogodki: rojstvo, lju-
bezen in smrt. In popolnoma
neetično bi bilo karkoli reči in
vplivati na ta najbolj intimna
doživetja! Zdaj pa k drugim
vprašanjem. Tvoje Sonce se
nahaja v tretji dekadi zname-
nja Dvojčkov, Mesec imaš
prav tako v Dvojčkih, Ascen-
dent pa v znamenju Škorpijo-
na. Ta kombinacija pa daje
izredno potencirano radoved-
nost, željo po gibanju in notra-
nji nemir. V življenju boš res
še veliko potovala, zato naj se
ti zaenkrat nič ne mudi, raje
poskrbi, da boš uredila vse
v zvezi s šolo, čeprav na tem
področju najbrž nimaš težav.
V življenju se boš dobro razu-
mela s Tehtnicami, Levi, Ovni
in tudi Škorpijoni. Strelci pa
te večkrat ne bodo razumeli,
čeprav jih boš kar nekaj poz-
nala. Kar se tiče umetnosti se
odloči za oboje, kajti mislim,
da si take narave, da rada ska-
češ iz ene stvari v drugo in ne
preneseš dolgčasa. Previdnej-
ša bodi v novembru in decem-
bru, takrat lahko izgubiš pre-
cej energije. Dovolj spanja,
redna prehrana in nekoliko
manj nemira v čustvih, to so
zadeve na katere bodi pozorna
Šifra: Zdravje
Že dolgo imam težave
z zdravjem, pravzaprav se
skoraj ne morem spomniti ob-
čutka popolnega zdravja.
Imam artritis, pa tudi težave
s presnovo hrane, pa tudi led-
vice ne delujejo prav dobro.
Nekaj časa sem jemal zdravi
ki pa so imela veliko stranst
učinkov, sedaj pa jemljem
naravne pripravke. Zanit
me kaj mi kažejo zvezde gl«
izboljšanja v letošnjem letu,
Ivana: Sevedj} ne smete ob
pati, kajti na vsako vprašaj
je nekje odgovor. Za va
zdravje leži morda rešit
v preselitvi v toplejše kra
kajti v horoskopu vam p|
manjkuje ognja, imate toi
revmatizem, ki ga tibetana
medicina imenuje hladni ¡
vodni tip revmatizma. Gle
na to, da vam manjka eleme
ta ognja imate tudi bolj poča
no ter moteno presnovo. Sa
ce, toplota in topla, vroča ht
na vam bosta zagotovo izbol
šali stanje. Če se ne morete p
polnoma odseliti iz teh kraj«
pa vsekakor odidite za čas i
novembra do aprila, v n
sprotnem primeru se vam !
zdravje samo še slabšalo. Mo
da vam bo letos uspelo na;
sezonsko delo na morju ah k
v južnih krajih v drugi drža\
Če boste delali na tem med p
vim februarjem in 20. marce
boste uspeh. Morda bo v prvi
nekaj mesecih letošnjega le
še nekaj zastojev, v drugi pol
vici leta pa se bo vaše denaro
in tudi zdravstveno stanje g*
pravilo. Morda boste navezć
tudi prijateljske in čustvei
stike z nekom iz tujine, spo:
nali boste ljudi, ki vam boc
pomagali, kajti prav letos
leto, ko bo tranzitni Jupiti
prišel do vaše natalne Venei
v Škorpijonu. Za vaše zdra'
stveno izboljšanje pa bi va
priporočala še dodatne pripi
močke: aparat za klinično ra
sažo stopal, redno obiskovan
savne in solarija, zdravljen
z magnetno terapijo z apar,
tom Elmag in redno uživan;
večjih doz cvetnega prahu ti
plavanje.
Ime in priimek:
Točen naslov:.
Št. 4 - 27. januar 1994
331
Leto 1993: uresničena pričakovanja
Lanska pričakovanja oziro-
ma napovedi o prodaji osebnih
avtomobilov so se uresničila.
Skupaj so na slovenskem trgu
v letu, ki je za nami, na novo
registrirali 59.945 osebnih av-
tomobilov. To pomeni, da je
bila lanska kupčija z osebnimi
avtomobili skoraj še enkrat
boljša kot leto prej, čeprav je
res, da je bilo leto 1989 in 1990
v Sloveniji po tej strani še
uspešnejše; vendar je bila to
druga država in drugačni časi.
Lani so na trgu pod Kara-
vankami prodali največ fran-
coskih renaultov (15.338), kar
seveda ni izjemno preseneče-
nje. Tržni delež Renaulta ozi-
roma Revoza je 25,5 odstotka.
To je nedvomno spoštovanja
vredna številka, ki pa je bolj
ali manj pričakovana. In drži,
da je večino renaultov na slo-
venskem prostoru prodal no-
vomeški Revoz, kajti sivi uvoz
je bil skoraj neznaten. Koprski
Cimos in francoski Citroen sta
lani pri nas prodala 4.965
osebnih avtomobilov in si
s tem zagotovila 8,2-odstotni
tržni delež. Zelo dobro je šlo
lani češki Škodi, ki je prodala
7.267 škod ali 3,5 odstotka
vseh avtomobilov, ki so lani
nastali v tovarni v Mladi Bole-
slavi. Škodin tržni delež na
podalpskem avtomobilskem
prizorišču je 12,2-odstoten, pri
čemer je letošnji prodajni na-
črt ljubljanskega Avtoimpexa
kot generalnega zastopnika te
tovarne še nekaj ambicioz-
nejši.
Ford in Opel sta med tistima
tovarnama, ki sta lahko z lan-
skim poslom v Sloveniji prav
tako zadovoljna. Ford je pro-
dal 5.533 avtomobilov in si za-
gotovil 9,2 odstotka tržne slo-
venske pogače, Opel pa je za
svoje avtomobile našel 3.940
kupcev (6,5 odstotka vseh pro-
danih avtomobilov). Zanimivo
je, da sta tako Opel kot tudi
Ford v skupini tistih tovarn, ki
sta uradno, torej preko urad-
nih zastopnikov, prodala tri-
krat ali celo štirikrat manj kot
sivi uvozniki. Italijanski Fiat
je bil prav tako uspešen (4.136
avtomobilov oziroma 6,8-od-
stotni tržni delež), dobro se je
godilo Volkswagnu (2.464, 4,1-
odstotni tržni delež), prav tako
japonskemu Nissanu, ki je
prodal 1.024 avtomobilov in si
zagotovil 1,7 odstotka sloven-
skega avtomobilskega trga.
Zanimivo je, da je bil lanski
december najslabši prodajni
mesec, da je osem japonskih
avtomobilskih tovarn pri nas
prodalo skupaj 3.330 avtomo-
bilov in si zagotovilo 5,5-od-
stotni tržni delež in da je bil
najbolje prodajani avtomobil
renault 5 (7.373), na drugem
mestu je škoda favorit (6.252),
na tretjem pa renault elio
(4.875). Skratka, kupčija v letu
1993 je bila tako ugodna, da si
bo večina želela letošnje pono-
vitve.
Letos jeseni tudi novi polo
Volkswagen je ena tistih
evropskih avtomobilskih to-
varn, ki je lani morala prizna-
ti, da so ugodni časi bolj ali
manj spomin. Proizvodnja je
bila tako manjša za dobrih 18
odstotkov, prav tako tudi pro-
daja in Ferdinand Piëch, ne-
( sporni in izjemno avtoritativni
prvi človek vsega koncema
VW (še Audi, pa Seat in Ško-
1 da), se je loteval radikalnih
poslovnih ter vseh drugih po-
tez. Med tiste, ki naj bi pripo-
mogle k boljšim poslovnim re-
zultatom, je seveda tudi napo-
ved o obnovi pola. To je naj-
manjši avtomobil pri VW, na
avtomobilskem svetu že skoraj
12 let, vendar nikoli ni bil niti
približno tako uspešen kot ne-
kaj večji golf. Polo bo torej od
jeseni naprej povsem nov in
drugačen, na voljo pa v karo-
serijski izvedenki s tremi ali
petimi vrati. Vsak nekaj karo-
serijskih potez dokazuje so-
rodstvo z golfom oziroma dru-
gimi volkswagni, vsekakor pa
bo novi polo navzven moder-
nejši, znotraj pa prostornejši.
Opreme bodo tri (CL, GL in
GT), motorji pa vsaj štirje,
medtem ko naj bi bilo za do-
plačilo na voljo tudi veliko do-
datne opreme (ABS, pa dve
zračni varnostni blazini, pre-
stavna avtomatika ipd.) Na
sliki: novi VW polo.
Po Hyundaiju in Daewooiii
še Kia Motors
Kia Motors je tretja južno-
korejska avtomobilska to-
varna, ki se skuša uveljaviti
na evropskih avtomobilskih
trgih. V svojem prodajnem
Programu ima tri avtomobile
- malčka pride, pa kombi li-
muzino oziroma limuzino
sephio ter terensko vozilo
sportage - pri čemer se bo
evropske avtomobilske pu-
blike lotila predvsem s stiri-
ali petvratno sephio. Zače-
tek prodaje avtomobilov te
južnokorejske avtomobilske
tovarne na slovenskem trgu
Je se precej nejasen, čeprav
naj bi bil uradni predstavnik
poslovni sistem Za avto.
Vsekakor je jasno, da se bo
skušala Kia tako v Evropi
kot tudi pri nas uveljaviti
z dokaj sprejemljivimi in
konkurenčnimi cenami,
ustrezno kvaliteto in vsem
drugim. Na sliki: kia sephia.
Sodelovanje Forda in Mazde?
V avtomobilskem svetu kakšne posebne prijaznosti ne poz-
najo, pa vendar se združujejo tudi največji konkurenti. Razlog
je logičen - zmanjšati stroške proizvodnje in doseči boljše
poslovne rezultate. Tako naj bi se japonska Mazda in ameriški
Ford načeloma že sporazumela o izdelavi nekaterih mazd v For-
dovih evropskih oziroma britanskih tovarnah. Če se bo to res
zgodilo, potem naj bi v britanskem Dagenhamu in Halewoodu
nastajali Mazdini avtomobili v razredu fieste in escorta. Takšno
sodelovanje tudi v preteklosti ni bilo nekaj izjemnega, v prihod-
nosti pa utegne recesija še pospešiti načrte o. podobnih proiz-
vodnih porokah.
Volkswagen in njegov koncept 1
Nekatere stvari so večne,
zato naj bodo vsaj približno
večni tudi avtomobili. Mednje
gotovo sodi skoraj legendarni
Volkswagnov hrošč, avto, ki so
ga prenehali izdelovati sredi
sedemdesetih let (vsaj matična
tovarna v Wolfsburgu) in spa-
da med tržno najuspešnejše
štirikolesnike vse avtomobil-
ske zgodovine (izdelali so več
kot 21 milijonov avtomobilov).
Vse pa kaže, da bodo slovitega
hrošča znova obudili k življe-
nju, kajti VW je na nedavnem
detroitskem avtomobilskem
salonu predstavil avtomobil
s preprosto oznako koncept 1.
2e na prvi pogled je več kot
očitno, da gre za novega hroš-
ča, ki naj bi - tako pravi tovar-
na — združeval preteklost in se-
danjost. Ko gre za karoserij-
sko linijo koncepta 1, je treba
priznati, da ponuja veliko zna-
nega in tudi novega. Celotna
podoba namreč spominja na
hrošča, hkrati pa je tako so-
dobna in obla hkrati, da o mo-
dernosti avtomobila ne more
biti dvoma. Avto je dolg 3824
milimetrov, visok 1500 in ši-
rok 1636 milimetrov, z dvojni-
mi vrati in verjetnim prosto-
rom za štiri ljudi. Koncept 1 je
nastal v Volkswagnovem ame-
riškem obhkovalskem studiju
(Simi Valley), povzema pa
nedvomno osnovne značilnosti
hrošča: je simpatičen, pa eno-
staven in prijeten, tudi origi-
nalen, skratka pravi herbi.
Avtomobil naj bi poganjali ra-
zlični motorji, vsi ekološko
prijazni. Štirivaljni turbodi-
zelski agregat naj bi bil prva
pogonska možnost (gre za mo-
tor, ki ga VW serijsko vgrajuje
v skoraj vse svoje avtomobile),
razmišljajo pa tudi o tako ime-
novanem kombiniranem pogo-
nu (trivaljni turbodizelski mo-
tor z direktnim vbrizgavanjem
in električni motor z močjo 18
kW) in zgolj o električnem mo-
torju (37 kW, z enim polnje-
njem nikeljkadmijevih aku-
mulatorjev naj bi prevozil naj-
manj 125 in največ 250 kilo-
metrov). Koncept 1 je seveda
— kot pove že oznaka oziroma
ime - zgolj načrt, ki ga bo
wolfsburška avtomobilska to-
varna pretehtala in se nato od-
ločila. Ampak zdi se, da kon-
cept 1 ne bo ostal le konceptno
vozilo. Na sliki: VW koncept 1.
Mercedes Benz bo letos
odpustil osem tisoč delavcev
Recesija je lani temeljito
spremenila poslovno filozo-
fijo večine avtomobilskih to-
varn, kajti vse doslej so krize
prizadele predvsem množič-
ne izdelovalce avtomobilov.
Lani je bilo drugače, kajti
s težavami se je začel ukvar-
jati tudi sloviti Mercedes
Benz. Zato je bilo že sredi
1993 jasno, da bo treba šte-
vilo zaposlenih zmanjšati
vsaj za 14 tisoč in tako dose-
či ponovno konkurenčnost.
Že lani je stuttgartska avto-
mobilska tovarna, sicer naj-
večji in najpomembnejši del
koncema Daimler Benz, od-
pustila oziroma upokojila
šest tisoč delavcev, sedaj pa
napoveduje, da naj bi bilo ob
delo že kar letos še osem ti-
soč zaposlenih. Sindikati se
še niso oglasili, vendar je ve-
liko vprašanje, ali se sploh
bodo. V razmerah, kakršne
so, drugega izhoda skoraj ni
in tako bo moral tudi Merce-
des Benz priznati, da nič več
ne bo tako, kot je bilo.
Št. 4 - 27. januar 1994
dežurstva trgovin
Celie
Potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti, Dolgem polju,
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Trnovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v	Šmartnem v Rožni dohni,
Škofji vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štručko, Ado in
Pekarno v Štorah ob sobotah
od 7. do 13. ure, Štručka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11.	ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7.	do 13. ure, ob nedeljah pa od
8.	do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah odprte samopo-
strežne trgovine: Center od
7.	do 13. vue, Logarska in Vo-
glajna od 7.30 do 13. ure, Rio
od 6. do 14. ure, Sedmica in
Solidarnost od 7. do 15. ure,
Otok in Ložnica od 7.30 do
15. ure, Adut pa od 8. do
12.	ure. Nakupni center Lava
je ob sobotah odprt od 7. do
13.	ure. Samopostrežna trgovi-
na Savica je odprta od 7. do
14.	ure, kadar je dežurna pa do
17. ure. Ob nedeljah pa je de-
lovni čas Centrovih prodajaln
od 8. do 11.30 ure, odprte pa so
naslednje samopostrežne trgo-
vine: Otok, Sedmica, Solidar-
nost in Ložnica. Ob nedeljah
od 7. do 11. ure vam je na voljo
celjska tržnica. Poleg celjske
tržnice v Rimljanki na Savino-
vi	3 je vsako soboto od 6. do
13. ure in nedeljo, od 7. do
11. ure odprta Pekarna in Mes-
nica Prekoršek iz Vojnika.
V Vojniku pa je njihova Mes-
nica odprta od 7. do 12.ure.
Vsak dan je od 7.3do 23. ure
odprta trgovina Dragstor na
Mariborski 119, mini market
Gaj v Ozki ulici vsak dan od
8.30 do 22. ure, ob nedeljah in
praznikih od 8. do 22. ure, tr-
govina Plemič Teharje - sobote
od 7. do 14. ure, nedelje od
8.	do 11. ure, trgovina Figec
Štore - sobote od 7.30 do
20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7. do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
11.	ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21. ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22. ure, trgovina Nadi v Šmar-
jeti pri Celju in vsak dan od
8. do 20. ure, trgovina Papica
na Ljubljanski cesti 67 je od-
prta vsak dan, ne glede na
praznik od 6. do 22. ure, odpr-
ta pa je tudi trgovina Sneja
v Kocbekovi 6, od ponedeljka
do petka od 6.30 do 21. ure, ob
sobotah od 7.30 do 19., ob ne-
deljah in praznikih pa od 7.30
do 16. ure.
Od 7.30 do 15. ure je ob so-
botah odprta tudi Mercatorje-
va trgovina na Hudinji, kupu-
jete pa lahko tudi v trgovskem
podjetju Ponudba na Dobojski
cesti v Celju in sicer ob sobo-
tah od 7. do 20. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12.	ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Tophcah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure,
Market Zlatorog ob sobotah
od 7. do 15. ure in ob nedeljah
od 7. do 12. ure ter prodajalna
Ježek ob sobotah od 7. do
16. in ob nedeljah od 8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman, na Vrhu tr-
govina Deželak ob sobotah od
8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa
od 9.doli.ure, v Rimskih To-
plicah trgovina Marjeta in si-
cer ob sobotah od 7. do 19., ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 12. ure ter Market Brez-
nica na Breznem pri Laškem
ob sobotah od 7. do 20. ure, ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 13. ure.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjurju v so-
boto od 8. do 17. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 11. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter in
Prebold ter samopostrežbe
Cankarjeva Žalec, Vransko,
Pirešica in Liboje, medtem, ko
je blagovnica Polzela odprta
od 8. do 12. ure, samopostrež-
na trgovina Tabor pa od 7.30
do 11.30. Trgovina RR je ob
sobotah in nedeljah odprta
non-stop od 7. do 22. ure, mar-
ket Eni ob sobotah od 8. do 17.,
ob nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marehca v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
11. ure, Minimarket Špela
v uhci Florjana' Pohlina
3 v Žalcu ob sobotah od 7. do
17. ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tru v Savinjski dolini ob sobo-
tah od 7. do 13. ure, ob nede-
ljah je po novem zaprta. Ob
sobotah od 7.30 do 16. in ob
nedeljah od 8. do 12. ure je od-
prta tudi samopostrežna trgo-
vina in bife Kmetijske zadruge
Petrovče.
Mozirje
Ob sobotah od 7.do 14.ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
V	tem mesecu je odprta tr-
govina Ere Prehrana in sicer
ob sobotah od 7. do 19. ure, ob
nedeljah pa od 8. do 11. ure.
Odprta je tudi samopostrežna
trgovina KK Ptuj na velenjski
tržnici, ki je ob sobotah odprta
od 7. do 14., ob nedeljah pa od
8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
V	Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah, odprt pa je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure. V Zrečah je ob
sobotah od 7. do 19. ure in ob
nedeljah od 7. do 12. ure odprt
diskont Tornado, na Rogli pa
Market Tornado in sicer ob so-
botah in nedeljah od 7. do
19. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. vue
in Atomska vas od 8. do
12. ure. Market Lipa Šmarje je
ob sobotah odprt od 7. do
19. ure, ob nedeljah pa od 8. do
12.. V Rogaški Slatini je vsako
nedeljo od 8. do 11. ure izme-
nično odprt Market Ratanska
vas ali Prehrana, prav tako pa
so odprti gostinski obrati
Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
Šentjur pri Celju
Poročila sta se dva para, od
teh: Jožef VIDEČ iz Podgrada
in Tatjana HRIBAR iz Litije.
Šmarje pri Jelšah
Poročili so se: Gvidon ŠKO-
DIČ iz Kristan vrha in Petra
PODHRAŠKI iz Topol, Vladi-
mir KRIŽNIK iz Plata in Dar-
ja GRETIČ iz Brestovca,
Zvonko PEER iz Rogatca in
Sandra PEŠIĆ iz Irja ter Aleš
COLNARIČ in Danica FRAN-
GEZ oba iz Cerovca pod
Bočem.
Velenje
Poročila sta se Andrej GOR-
ŠEK iz Škal in Karmen PO-
GOREVC iz Velenja.
Žalec
Poročila sta se Jože ME-
KLAV in Elizabeta KASES-
NIK, oba iz Dobriča.
КШуНИШ
Šentjur pri Celju
Umrl je Ivan TOMPLAK, 61
let iz Črnolice pri Šentjurju.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Janez ŠALE KAR,
80	let iz Imena, Franc LE-
SKOŠEK, 84 let iz Kačjega
dola, Frančiška ŽLENDER, 82
let iz Pristave pri Mestinju,
Terezija PRESKAR, 84 let iz
Pokleka pri Podsredi in Alojzij
STRNAD, 70 let iz Vrha.
Velenje
Umrli so: Marija CESTNIK,
93 let iz Dolenje vasi, Alojzij
FALE, 70 let iz Grajske vasi,
Frančišek ŠKARJA, 79 let iz
Velenja, Elizabeta RIHAR, 85
let iz Mozirja, Alojzij SLA-
TINŠEK, 69 let iz Šmartnega
ob Paki, Alojz HOLEŠEK, 67
let iz Velenja, Anton KOLAR,
81	let iz Gor j an, Andjela GO-
STEČNIK, 73 let iz Dolenje
vasi, Alojzija KOLENC, 89 let
iz Rečice ob Paki, Franc RAT-
NIK, 74 let iz Velenja, Jožef
MELANŠEK, 64 let iz Lokovi-
ce in Jožef VODEN, 79 let iz
Velenja.
Žalec
Umrli so: Miroslav DRNOV-
ŠEK, 72 let iz Kasaz, Franči-
ška KOMOČAR, 85 let iz Žal-
ca, Elizabeta ŠVAJGER, 76 let
iz Žalca, Vincenc STOPAR, 65
let iz Podvrha in Marija
OCVIRK, 83 let iz Sp. Grušo-
velj.
DEŽURSTVA I
LEKARN j
CELJE: Redni delovni čas
Lekarne na Stanetovi ulici
v Celju je od ponedeljka do
petka od 7. do 20. vue, ob sobo-
tah od 7. do 13., od 13. ure da-
lje v soboto, do ponedeljka do
7. ure zjutraj pa je organizira-
no neprekinjeno dežurstvo.
Enako velja tudi za praznike.
ŠENTJUR: Redni delovni
čas lekarne je od 7. do 18. ure,
ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
LAŠKO: Lekarna je odprta
od ponedeljka do petka od
7.30 do 18. ure, ob sobotah od
8. do 12.
MOZIRJE: Redni delovni
čas je od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah pa je lekarna odprta od
7. do 12. ure.
SLOVENSKE KONJICE je
med tednom odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob so-
botah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa redno dežurstvo
traja od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih pa imajo organizi-
rano dežurstvo, z enourno pre-
kinitvijo od 12. do 13. ure.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Redni delovni čas med tednom
je od 7.30 do 18.30 vue, ob so-
botah od 7.30 do 13. ure.
ŽALEC: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
19.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 14. ure, vsako nedeljo pa je
lekarna dežurna od 8. do
11. ure.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
Organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-urno dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoh, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti khčite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7. do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13.«ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19.ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE KONJICE:
Redna zdravstvena služb
organizirana od 7. ure zjv
do 21., od 21. do 7. ure zj„
pa je na voljo redno nočno
žurstvo. Telefon 754-522
ZDRAVSTVENI DOM
LENJE: Redno obratov
ordinacij je od 7. do 20. цг?
20. ure do 7. ure zjutraj nas
njega dne pa je organizmi
dežurstvo. Telefon 856-71]
ZDRAVSTVENI ђ
ŠMARJE: Delovni čas ii
tednom je čez dan od 7. m,
21., zatem pa je od 21. ure
lje do 7. ure zjutraj organi^
no nočno dežurstvo. Dežy|
služba je organizirana \\
v Rogaški Slatini, izmene
pa je po tedenskem razpon
organizirana dežurna slu
tudi v Bistrici ob Sotli, K
jem in Podčetrtku. Tele
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM j
LEC: Redni ambulantni
lovni čas je vsak dan od '
do 13.30 ure, neprekinjeno
žurstvo pa je organizirano
15. do 7.30 ure naslednji
dne. Telefon 711-251.

VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. vue na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
30. januarja bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 831-
219, od 31. januarja dalje pa dr.vet.med. Ciril Kralj, telefon
841-410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, 27. januarja bo še dežuren dr. vet. med. Franci
Zapušek, telefon 741-935, od petka 28. januarja dalje pa bo
dežural dr. vet. med. Jože Pangerl, telefon 743-128.
borza dela
Št. 4 - 27. januar 1994

Št. 4 - 27. januar 1994
Št. 4 - 27. januar 1994
371
Št. 4 - 27. januar 1994
Št. 4 - 27. januar 1994
39i
Št. 4 - 27. januar 1994
Ministrstvo za zdravstvo je teden gripe proglasilo,
da bi v podjetjih čim večjo storilnost ohranilo.
Toda kaj, ko naše delovne navade
bolj slišijo na ime razvade.
Zdaj lekarne spet polne so gneče,
saj C-vitaminu le redko se kdo odreče.
Podpisali naj bi konvencijo o človekovih pravicah,
čeprav nekateri še hodijo okrog v modricah.
Sicer pa ob vseh lepo zapisanih vrsticah
vedno sem spet presenečen ob črnogledih novicah.
Tudi ob visoko donečih političnih govorancah
pri naših strankah ni mogoče govoriti o tolerancah.
Javni tožilci spet burkajo medijsko javnost,
češ da ne vedo, kam spada njihova dejavnost.
Če že tožilstvo res ni pravosodni organ,
čemu pravosodnemu resorju nadzor nad njim je dan?
Vpliva dnevne politike se ne bojijo zaman,
saj preveč dobro poznajo, kako izgleda sodni dan.
Pa pustimo ob strani njihov vsakdan,
sicer še kdo nedolžen bo za krivega spoznan.
Pohorska Zlata lisica — slovenski ponos,
v svet ga ponese televizijski prenos.
Več deset tisoč glava množica, to je pravi odnos!
Pa saj ni čudno, ko pa dekleta so ta čas edina,
ki naj še ne vlečejo za nos.	FRANCI ČEČ
Pivo, nogavice in rokomet
Po nesrečnem porazu z Wallauom je celjske
rokometaše na klopi tolažil tudi Tone Turnšek,
ki je Romanu Pungartniku očitno namenil še
nekaj poslovnih nasvetov. »Vse bo v redu >Pun-
gi<. Nogavice bomo še naprej kupovali v tvoji
trgovini, za uslugo boš pil Laško pivo, rokomet
pa se bo tudi ob porazih še naprej igral.«
Izza žimnice
Med tujimi državljani, zaposlenimi na Celj-
skem, so po uradnih podatkih zavoda za zapo-
slovanje, na prvem mestu hrvaški, nato bosan-
sko-hercegovski, državljani ZR Jugoslavije ter
Skupnosti neodvisnih držav. Da, prav ste pre-
brali, gre pa za državljanke bivše Sovjetske
zveze, ki nastopajo v erotičnih programih. Pri
tem je zanimivo, da ima velika večina Rusinj,
Ukrajink in drugih (ne)srečnic fakultetno izo-
brazbo. Pa naj še kdo reče, da predstave niso
na nivoju !
Romunska zveza
Zveza med Nočnim barom hotela Celeia ter
Izletnikom je bolj ali manj jasna, manj pa
s Slovenskimi železnicami. Pri okencu železni-
ške postaje Stranje so v preteklih dneh ponu-
dili zajetni kupček reklamnih lističev z »girls,
girls, girls« - dekleti, dekleti, dekleti... Očitno
ne gre za sezonske kmečke delavke, pač pa za
Romunke iz »Erotic-live-showa Nočnega bara
Celeia«, kot je pojasnjeno. Če bo to spravilo
Slovenske železnice pokonci, se še tudi ne ve.
Kontrola prav pride
Med obiskom v velenjskem rudniku se mini-
ster Maks Tajnikar in sekretar Boris Sovič
nista niti pol toliko zanimala za jamo kot po-
slanec Franc Avberšek. Zanimanje slednjega
je popolnoma razumljivo, če vemo, da je bil
svojčas celo direktor tega rudnika. Menda med
pohajkovanjem sploh ni klepetal, temveč le
opazoval.
Mozirska simbolika
Poslanci v mozirski skupščini so takoj po-
tem, ko so izvolili novega izvršnika Jakoba
Presečnika, že imenovanega tudi vrgli. Sicer
res le iz komisije za volitve in imenovanja, zato
upamo, da gre zgolj za simboliko.
Medijska katastrofa
Zbor Velenjčanov na Titovem trgu, ko naj bi
čakali na Hermana Rigelnika, se je sprevrgel
v medijsko katastrofo. Na zboru je bilo »od
oka« več novinarjev kot zborovalcev, zgodil pa
se je en velik nič. Velenjčani samo tarnajo, da
bi lahko bila tudi uradna politika za sedmo
silo tako zanimiva, kot so dogodki te vrste.
Za samski stan
Na Šmarskem so začetek leta družine obele-
žili čisto po svoje. V občini je precej samskih
kmečkih fantov, pa tudi deklet, domača vlada
pa se jih je spomnila s stoodstotno podražitvijo
prispevka za sklenitev zakonske zveze. Tako
bodo lahko v bodoče plačevali po dva tisoč
tolarjev prispevka. Res je, da se hudo dražijo
mladoporočenske mape ter drugi občinski
stroški, pa vendar...
Za šalo Ček, ki nam jo je poslala Cvetka
Leskovšek, in za katero smo dobili največ
kuponov, je glasovala tudi Jožice Brilej iz
Radeč, ki smo jo izžrebali za našo klasično
nagrado.
V najnovejši Petici, ki jo bodo odslej lah-
ko prebirali le naši naročniki, poglejte, ka-
terih pet bralcev smo osrečili z dvodnevnim
izletom Stranke šaljivcev, ki bo v maju.
Pa še to. Prav je, da nas bralci opozarjajo
o prepisanih šalah. Dalibor nas je obvestil,
da je bila šala Zavist prepisana iz 7D. Tiste,
ki bodo dobesedno prepisovali, bomo drugič
objavili z imenom in jih izključili iz nagrad-
ne igre. Še enkrat: pošiljajte šale, ki krožijo
med ljudmi.
Šala tedna
Ček
Neka stara gospa pride na
banko in mora podpisati ček,
pa ne ve, kako naj to na-
pravi.
»Podpišite se tako, kot na koncu pisma,«
ji svetuje uslužbenka.
In ženica napiše: »Poljublja vas vaša teta
Neža.«
Petelin na gnoju
Dva petelina na gnoju se žalostno ozirata
naokrog in nikjer ni nobene kure. Petelin
z velikim grebenom predlaga: »Veš kaj, poj-
diva k mesarju kurje noge gledat!«
Za ženo
Tone se ustavi pred trgovino z električni-
mi aparati. V izložbi opazi napis: Možje,
mislite na svoje žene!
»Želite prosim?« ga vpraša prodajalka, ko
vstopi v trgovino.
»Prebral sem napis v izložbi...«
»Seveda! In kaj boste izbrali?«
»Ali imate morda električni stol?«
Zgled
Mati zaskrbljeno gleda spričevalo svojega
sinka: »Kaj pa je to? V vedenju si dobil
štirko! Vzemi si za zgled svojega očeta, ki so
ga zaradi lepega vedenja eno leto prej spu-
stili iz zapora !«
Sreča
Medtem ko Peter sloni na oknu in opazuje
ptice, ki letajo naokrog, se obrne k bratu:
»Srečo imam, da nisem ptič, sicer bi na-
drsal!«
»Zakaj le?« ga začudeno vpraša bratec
Simon.
»Zato, ker ne znam leteti!« mu resno od-
vrne Peter.
Pogovor
l\eki mož v gostilni pravi: »Moja žena se
ukvarja z jahanjem, ker bi rada shujšala.«
»Se že kaj pozna?« vpraša prijatelj, ki je
sedel zraven.
»Ja. Konj je shujšal za deset kilogramov,«
odvrne mož.
Šale so prispevali: Cilka LIPNIK iz Rogaške
Slatine, Amadej JAZBEC iz Žalca, Hedvika
MUŠIČ iz Škofje vasi, Miroslav JERNEJŠEK
iz Škofje vasi in Dalibor STOJILKOVIČ iz
Celja.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:.
MoJ naslov:_
Franci ne mara kuharic
Verjamete ali ne, toda ko se je Tržanov
Franci ženil, je moral igrati na svoji ohceti. Pa
ne, da mu je hilo škoda denarja, le muzikant je
razigrani družbi pobegnil že po prvi larmi ob
desetih. In tako bi se skoraj zgodilo, da bi
Franci pri igranju zaslužil, saj je bila še druga
larma. Vendar se je odločil, da ves izkupiček
nameni kolegu, ki je pomagal igrati na kla-
rinet.
Franci je bil doma v Prožinski vasi, kjer je
bilo veliko otrok in tudi harmonika. Vendar je
bila harmonika zaklenjena v omari in le včasih
mu je uspelo, da je z zadnje strani prišel do nje,
jo naložil v koš in smuknil v gozd. Ko se je
vračal, je na harmoniko, ki je bila seveda pri-
merno zaščitena, naložil kupček drv, da ni oče
opazil. Resneje se je spoprijel z instrumentom
pri 18-ih, po bratovem godovanju, ko je videl,
kako lepo zvenijo klavirke prijatelja, s katerim
sta še isti dan naredila kupčijo. Igranje mu ni
delalo težav, tudi jezik je imel nabrušen, zato
mu ohceti niso predstavljale problema. Seveda
si je kmalu našel tudi ženo, ki pa je bila običaj-
no doma, kot vse zveste muzikantove žene. Na
neki ohceti je svate zelo zanimalo, kakšno ženo
si je našel. Franci je s svojim nabrušenim jezi-
kom prepričeval prisotne:
»Grda je. Ko gre na njivo, se vrane tako
ustrašijo tega strašila, da za tri leta nazaj vr-
nejo koruzna zrnca. V cerkev dolgo nisem ho-
dil, ker imam doma hudiča. Veste, pozimi sem
se ženil, pa je bil tako visok sneg, da sem prišel
le do prve hiše. Pri drugem sosedu so sicer
imeli luštne punce, pa ni bila narejena >gaz<.«
Dva dni je tako govoril o »svoji«, dokler
ženin in priča nista potrkala na vrata Pavle
— Franclove žene:
»Se je Franclu kaj zgodilo?« jo je zaskrbelo.
»Ne. Bom kar po pravici povedal, vaš mož
nenehno govori o vas. Lepo vas prosim, pojdite
z nama, da vas pokažemo ljudem, ker ste zelo
simpatični.«
»Se nikoli nisem šla za svojim, če pa je tako,
pa grem!«
In so šli. Najprej je stopil skozi vrata ženin
in med veselo družbo je nastala smrtna tišina.
Potem pa sta prišla noter še starešina in Pavla.
Nastala je prava eksplozija smeha, verjetno
tudi ob pogledu na začuden Franclov obraz. Pa
ni bil Franci presenečen le na svoji in na tej
ohceti.
Na Pragerskem, kjer je bil zelo znan, je je-
zični kuharici »smuknil« iz pečice kuro, name-
sto nje pa v ponev dal poleno, ki je ob pečenju
tudi prijetno zasmrdelo. Kuharica mu seveda
ni ostala dolžna. Ko je bilo vsega konec in s
spili še kozarček, je kuharica zamenjala hal
moniko v kovčku s težko opeko.
»Približno tako daleč, kot od Svetine d
Štor, sem vlekel kovček. Bil sem ves vesel, k<
se je vse tako lepo odvijalo. Res je bil kovče
nekam težak, vendar sem mislil, da sem pa
utrujen, in da moram zato kar naprej počivat
Gostilničar na postaji me je prepričal, da š
eno zaigram za železničarje, s katerimi sem b
zares v dobrih odnosih. Ko sem odprl >kufer< i
potegnil velik >cigu< iz njega, sem okamene
Nisem vedel, al' sem zmešan al' pijan al' za
span. Od tedaj sem pustil kuharice na miru.«
Presenečen je bil tudi v Virštanju, kjer
s kolegi igral na veselici. Prišli so še pr<
začetkom in se malo sprehajali po kraju. Г
mestu, kjer so se pasli konji, je eden od muz
kantov s klarinetom »zarezgetal«. Konj je po
gledal, se nasršil in zapodil za muzikanti, ki
bežali, kolikor so jih noge nesle.
»Naravnost v koruzo smo leteli. V-koruzi i
je vse lamalo. Obupno je bilo, saj smo v
mislili, da je konj za nami. Ko sem že bil brf
moči, sem snel harmoniko in hotel konja z vi
močjo udariti. Ko sem se obrnil in že skor
zamahnil, sem zagledal kolega. Pritekel je
drugi, konja pa nikjer. Že pred koruzo se
obrnil, mi pa smo z glasnim lamanjem dri
drugega strašili. To je s hriba opazovala gosti
ničarka, ki je seveda iz tega naredila veli
cirkus.
Na ohcetih smo se zabavali ob številnih igri
cah. Poznate tisto: Kosci kosijo. Ne?
Prisotni naredijo krog s stoli, ki so obrnjer
proti sredini, kjer je glavni kosec. Med stoli j
nekaj razmaka in glavni kosec pokaže srne
košnje in reče: »Kosci kosijo !> Prisotni se pre
sedejo v tisto smer, kamor je nakazal glavni
Če je le-ta hiter, ni nobenega dvoma, da se kd<
ne bi usedel v prazno, kosec pa se usede n¡
prost stol. Tisti, ki je ostal brez, ga zamenja, p'
še kazen v materialu mora plačati. Nato sodiš'
če ugotavlja, od koga je kateri predmet. Vred'
nejši je, večjo kazen dobi. Te so na primd
lajanje pod mizo ali vpitje >auf biks< na prag11
hiše, nekdo pa vrže nanj vedro vode...
Včasih je bilo toliko ohceti, da sem se moral
večkrat skriti za matični urad, da me ne bi
obdavčili. Danes jih je manj, mislim na tisti
domače. Navadno vzamem harmoniko tudi пг
kakšne koline. Če sem samo mesar, pridert
domov še isti dan. Če sem tudi muzikant, sert
doma čez dva, če pa nam uide še prašič, pa če''
tri dni.«
EDI MASNEĆ
Ena iz Franclovega rokava
V Štorah ni bilo toliko plesov, zato se
Franci odpravil v Poljčane, kjer je v kotu tai
zagledal luštno deklino in jo povabil na p\
sišče.
»Vi pa niste iz teh krajev!«
»Kako veš?«
»Zato, ker naši fantje že vedo, da ne more
plesati, ker nimam nog.«
Franci ni odnehal in ji predlagal, da bi
mogoče malce rada imela.
»Veš, ko nisi iz Poljčan in nič ne veš! iVa
fantje me odnesejo v gozd, obesijo na drevc:
tam obdelajo.«
In Franci tako tudi stori. Ker je bil olikan,}
je odnesel nazaj domov. In mati je že na vrat
vedela: »Vi pa niste iz Poljčan!«
»Ja, kako pa to veste?«
»Vem. Naši fantje jo običajno kar na dr e ve.
pustijo!«
Št. 4 - 27. januar 1994