Za rod Slovenš'ne cele Pozdravni govor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana ob Prešernovem dnevu na jubilejnem koncertu Logaškega okteta Spoštovani g. logaški župan, spoštovane in drage Logatčanke, spoštovani Logatčani, spoštovani državni svetnik in podpredsednik Državnega sveta g. Marcel Štefančič, spoštovani nagrajenci, in, predvsem, spoštovani srebrni odmev - sedanji in lahko našel zase. Verjamem pa, da je del odgovora vsem nam skupen. Zato, ker celotno delo Franceta Prešerna govori o narodovi usodi in ker je celotno njegovo delo izpisalo trajni in za vse čase veljavni slovenski narodni program. France Prešeren je tako proti svoji volji postal ta čas eno od redkih, skorajda bi rekel edino stičišče, ki povezuje vse Slovence. Ta njegov programski pomen, ta razsežnost njegovega dela je dejstvo, y 4$ \ \ tir ' • V v i Pozdravni nagovor predsednika Milana Kučana (foto: M. J. nekdanji pevci Logaškega okteta! Ker mi je tako ljubeznivo ponujena beseda, jo želim izrabiti predvsem za čestitko, za čestitko ob slovenskem prazniku kulture; mislim, da brez tveganja lahko rečem edinem našem prazniku, ki ga sprejemamo za svoj praznik vsi Slovenci, ne glede na razlike med nami in ne glede na to, kaj nas sili k temu, da se temu irazniku poklonimo. Zvezali smo ga z delom in imenom Franceta Prešerna. Zakaj? Najbrž bi bilo mogoče veliko odgovorov, vsak bi jih ki bi ga bilo mogoče vzeti iz katerih koli verzov, ki jih je zapisal in bi to znal narediti vsakdo od nas. Skoraj si ne upam misliti, da je med Slovenci kdo, ki ne bi prepoznal n.pr. teh verzov: Iz krajev niso, ki v njih sonce sije; Cel čas so blagih sapic pogreš'vale, Obdajale so utrjene jih skale, Viharjev jeznih mrzle domačije. Obložile očetov razprtije s Pipinovim so jarmom sužnjo ramo; od tod samo krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije. ali tudi verzov, ki govorijo: Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo! Otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last." in verzov, ki pravijo: tje bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave. Izbral sem pač te verze; verjamem, da bi jih izbral vsakdo od vas po svojem izboru, ampak vsi bi v bistvu govorili to isto. Zakaj sem izbral prav te? Zaradi treh besed, ki se mi zdijo, da izpovedujejo ves naš narodni krč: edinost, sreča sprava. S tem je Prešeren pravzaprav povedal to, kar mislimo mi vsi: da Slovenci imamo pravico do sreče, da pa se je za to srečo treba potruditi, da se velja potruditi in da sta pogoj za to edinost - se pravi naša enotnost glede temeljnih interesov naroda, ki zadevajo sedanje naše življenje in našo prihodnost - in sprava. Sprava med seboj in sprava s preteklostjo za prihodnost. Da ne bi Prešeren ostajal edino stičišče, ki nas povezuje, ali skorajda edina vrednota, ki jo brez drugega vsi priznavamo, je potrebne v našem življenju več strpnosti; prek strpnosti pridemo do medsebojnega spoštovanja, do spoštovanja razlik, ki so med nami, tudi do pravice do te razlike. Druga moja čestitka velja, seveda, nocojšnjemu slavljencu, sre- brnemu odmevu - Logaškemu oktetu. Petindvajset let petja je samo po sebi lepa, odgovorna in hudo zaslužna stvar. Posebej, če gre za amaterski sestav - to, seveda, ne pomeni, da je petje amatersko: petje je vrhunsko, je profesionalno, ampak ker so to ljudje, ki niso profesionalni pevci, ki imajo svoje poklice, svoje odgovornosti, svoje delo - je za to vrhunskostjo toliko več volje, truda, dela in odpovedovanja. Rad sem sprejel povabilo, da sem pokrovitelj tega nocojšnjega koncerta. In v veliko čast mi je bilo to povabilo. Zato, ker gre za petje, za tisto zvrst kulture, ki pomeni obvladovanje najbolj čudovitega inštrumenta, to je človeškega glasu. In zato, ker je petje tista zvrst kulture in sploh aktivnosti človeka, ki ji niso mar razlike med ljudmi, razen ene same: to je barva glasu. Rad sem sprejel to povabilo zato, ker gre za kulturo, ki se ji nocoj poklanjamo, in, nenazadnje, tudi zato, ker gre za Logatec, s katerim sem - veliko manj kot bi to sam želel - zvezan skoraj toliko let, kot je star tudi Logaški oktet. In na koncu bi rad čestital tudi vsem nagrajencem, ki so dobili nocoj občinska prizanja. Ta priznanja pomenijo, da so to ljudje, ki so se več in bolje od drugih potrudili za to, da bi bilo življenje ljudi v tej občini prijaznejše. Če pa je, seveda, življenje ljudi v občinah prijazno, je prijazno tudi življenje ljudi v tej državi; to pa je navsezadnje tudi naloga vseh tistih, ki jim je zaupano upravljanje s to državo. Naj končam torej tako kot sem začel, s skupno čestitko z besedo, ki jo Prešeren v Zdravljici - v svoji pesmi, ki je postala naša himna -največkrat uporablja: z besedo živeti. Naj torej živi "Slovenš'na cela", vsi prijatelji "Slovenš'ne" in vsi dobri ljudje. Sanacija še ob pravem času Logaška občina je bila, gledano z gospodarskega gledišča, vse doslej oaza miru in dokajšnje stabilnosti. Niso je pretresale številne spremljevalke slovenske "tranzicije", prehoda iz samoupravnega v tržno gospodarstvo. Razen težav, s katerimi sta se spopadala Gradnik in Konfekcija, težjih pretresov ni bilo. Nezaposlenost v občini je bila najnižja med vsemi občinami v ljubljanski regiji in številčno med najnižjimi v državi. Pred dobrim letom dni, konec 1994. se je prvič resno oglasilo opozorilo v KLI, da so na vidiku težave. Leto kasneje je bil sprejet sanacijski program. Glede na kapitalske razmere podjetja, upajmo, še pravočasno. Nekaj več o tem v pogovoru urednika Novic z direktorjem KLI, ki ga objavljamo na 2. strani. Povabilo V soboto, 2. marca 1996 ob 10. uri bo Osnovna šola "8 talcev" v Logatcu slovesno odprla svoja vrata za vse šolarje, posebno tiste od 1. do 4. razreda, njihove starše, delavce šole, ugledne goste, prijatelje in vrstnike iz OŠ Tabor, Hotedršica, Rovte in iz Laz. Celodnevno dogajanje ob otvoritvi prenovljenega in polepšanega dela šole bo, poleg uradnega programa v dopoldanskem času, popestrila še prireditev Cicidan, ki se bo začela opoldne, namenjena pa bo predvsem otrokom do vključno četrtega razreda osnovne šole in predšolskim otrokom iz cele občine. Vabljeni k ogledu! Prazniku v čast Pozdravni govor župana Stanislava Brenčiča na koncertu od slovenskem kulturnem prazniku "Drage obiskovalke, spoštovani obiskovalci, spoštovani gostje, cenjeni g. predsednik države Milan Kučan, spoštovani voditelj nocojšnjega koncerta g. Tanko! Davolite mi, da Vas v imenu Občine Logatec in v svojem imenu prav lepo pozdravim. Najtopleje pa, sveda, pozdravljam tudi nocojšnjega slavljenca, to je Logaški oktet. Za vse narode, ki se ohranjajo že dolga stoletja, je značilno to, da črpajo moč v nečem, kar je neizmerljivo, v nečem, kar uničuje slabosti, ki se nenehoma porajajo med ljudmi. Tudi Slovenci smo narod, ki ima do- brega in stalnega vodnika, vodnika, ki nas v najbolj kritičnih trenutkih ni še nikoli zapustil ali izdal, in ta vodnik, ki nam daje moč, je kultura. Prav kultura, ki jo često pooseblja naš največji pesnik France Prešeren, je neusahljivi napoj, ki bo narod Slovencev tudi v bodoče obvaroval pred tem, da bi ga lastne zmote pahnile v zgodovino. Pomembno je, da se tega zavemo, zato Vam ob dnevu kulture oz. kulturnem prazniku iskreno čestitam! Ponosni smo na to, da lahko skupaj s kulturnim praznikom slavimo tudi častitljiv jubilej, 25 let umetniškega delovanja Logaškega okteta. Pretindvajset let prepevanja in gojenja lepe narodne in umetne pesmi, spoštovani slavljenec, pa ni samo vaše osebno zadovoljstvo; seveda je, prav gotovo, tudi to, ampak za občino Logatec pomeni 25 let vašega dela še veliko več, saj se je prav po vaši zaslugi ta zvrst kulturnega ustvarjanja izjemno razmahnila in predstavlja za občino kot celoto pravo bogastvo, ki sega že močno, močno prek naših meja in daje vzpodbudo tudi vzponu drugih zvrsti kulturnega ustvarjanja v občini. Zato se Vam, spoštovani pevci, ki ste kadar koli sodelovali v Logaškem oktetu, iskreno zahvaljujem. Da se zavedamo vrednosti, ki jo kulturno ustvarjanje predstavlja za splošno blaginjo življenja občanov naše občine, dokazuje tudi to, da je najpomembnejše priznanje, ki ga občina Logatec priznava svojim ljudem, prav Februarsko priznanje, prizanje za delo in uspehe na področju kulture. Veseli smo, da bomo lahko prav v nadaljevanju tega lepega večera ta priznanja tudi podelili." Srebrni odmev Logaški oktet je na Prešernov dan odpel celovečerni koncertni program ob svoji petindvajsetletnici. Do zadnjega sedeža polna dvorana poslušalcev je odzivno spremljala petje, pred tem pa tudi nagovore župana Občine Logatec - ta je bila pokrovitelj prireditve - Stanislava Brenčiča in častnega pokrovitelja, predsednika države Milana Kučana. Na začetku koncerta so bila podeljena tudi letošnja Februarska priznanja, ki so jih prejeli: Cveto Maček in Franc Mihevc za življenjsko delo na področju kulture ter Anica Perpar za izjemni dosežek, pesniško zbirko Limonovec. Prejemnike priznanj in koncertni dogodek bomo predstavili v naslednji številki Novic, prav tako tudi lanska prejemnika Februarskih priznanj. J.G. cooo Naglo večanje obsega poslovanja Dve leti bo, kar je v Logatcu začela poslovati carinska izpostava. Od sprva manjšega obsega opravljenih storitev se je dejavnost lani močno povečala, podvojila, kaže pa na nadaljnje povečevanje. je namreč nadvse priročna: le dober streljaj z avtoceste, marsikomu pa tudi sicer prav ob poti. To je danost; druga privlačnost pa je dokajšnja ek-speditivnost pri poslovanju, tako na špediciji kot na carini. To se je še Vsakdanji utrip prod carinsko izpostavo v Logatcu. (Foto: J.G.) Vodja enote špedicijskega podjetja Intereuropa v Logatcu g. Rupnik je povedal, da so se v minulem letu kar krepko učvrstili na tem mestu. Poleg najpomembnejših podjetij iz Logatca, ki tod carinijo blago, pripeljano s tovornjaki, se na logaško enoto vse pogosteje obračajo tudi podjetja iz sosednjih občin. Lokacija posebej dobro pokazalo potem, ko so lahko uvedli vsakodnevno poslovanje; v začetku je izpostava poslovala le tri dni v tednu. Sprejem nove carinske tarife je tudi špediterjem povzročil obilico dela, povezanega z vnovičnim'opredeljevanjem doslej že razvrščenih postavk. Vendar, pravi g. Rupnik, to je del življenja, v katerem se stvari pač nenehno spreminjajo. Ne nazadnje je bilo tudi odprtje logaške carinske izpostave sprememba, ki se ji je bilo treba prilagoditi. Špedicija v Logatcu zaposluje zdaj 4 delavce, ob dveh, ki delo opravljata za določen čas. To pa že pomeni, da je na voljo dovolj delovnih moči za uspešno in kakovostno delo. Na logaški carini lahko carinijo tudi zasebniki, in sicer blago, ki ga je moč cariniti v notranjosti države in za katero ni predpisano, da bi se moralo cariniti v posebej za to pooblaščenih carinskih izpostavah -denimo, motorna vozila. To je, vsekakor, lepa priložnost za skrajšanje čakalnega časa na večjih ali bolj oddaljenih carinskih izpostavah. Pred uvažanjem posameznih stvari kaže vnaprej pozanimati se o pogojih in možnostih uvoza. Špedicija v Logatcu priskrbi potrebne podatke in interesente lahko seznani z uvoznimi pogoji. Prenekatera pot je lahko prihranjena, in zapletom se lahko izognemo, če se za uvoz primerno pripravimo. Za manjše informacije so uslužbenci logaška enote Intereurope dosegljivi po telefonu, za zahtevnejše pa se je bolje osebno oglasiti pri njih; njihov poslovni interes vam zagotavlja, da bodo informacije trdne in zanesljive. J.G. Sanacija še o pravem času "G. Alojz Sajovec, tik pred koncem leta je bil sprejet sanacijski program enovitega podjetja KLI. Kaj je vplivalo na tolikšno poslabšanje dotlej ugodnih poslovnih rezultatov, da se je bilo treba odločiti za sanacijo?" "Podjetju KLI se je zgodilo tisto, kar so že poprej občutili tudi v drugih izvozno naravnanih in delovno intenzivnih slovenskih podjetjih: podcenjeni dolar, izguba pretežnega dela nekdanjega jugoslovanskega trga in nova konkurenca z različnih koncev sveta - ta je zredčila vrste naših kupcev v svetu, trganje trgovinskih stikov z Rusijo, vse to je pripeljalo KLI do negativnih poslovnih rezultatov. Temu se je pridružila še zahteva po povečanju plač, ki so jo delavci tudi dosegli." "Na precenjenost tolarja opozarjate že kar nekaj let. Narodna banka meni drugače. Omenili pa ste tudi plače?" "Tečajna politika je področje, na katerega ni mogoče neposredno vplivati. Opozarjali pa smo. V zadnjih petih letih smo zaradi takšne tečajne politike v podjetju bili prikrajšani za kakih 7 milijonov dolarjev. Bruto plače so se v štirih letih podvojile, cene, ki jih dosegamo na trgu, pa težijo k zmanjševanju zaradi že omenjene konkurence. Zato prihajamo v nasprotje med resničnostjo in željami. Plače v našem stroškovniku zajemajo zdaj pribl. 37%, v lesarstvu po svetu pa samo 20%." "Vodstvo verjetno ni križem rok čakalo, kako se bodo stvari razpletle?" "Konkurenca z Daljnega vzhoda v Ameriki ter iz Poljske v Nemčiji nas je silila, da smo v štirih letih zamenjali polovico kupcev z artikli vred. Nesreča pa je hotela, da so obenem razpadli tudi naši veliki trgovinski sistemi, zato smo morali sami iskati poti do kupcev. To pa je najmanj prijetna pot, saj je prav nasprotna svetovnim težnjam po čim večjem povezovanju proizvajalcev, da laže zadoste potrebam kupcev. Vendar je to bila pot, da smo se na trgih sploh obdržali. Najpomembnješi trgi za nas so Amerika, Nemčija in Avstrija." "Sprejeti sanacijski program predvideva rešitve, ki so uresničljive, zvečine pa tudi nezaželene?" "Na nekatere reči, ki so nas pripeljale v sedanji položaj, ne moremo vplivati; sem sodita, denimo, tečajna politika in konkurenca na vse bolj globalnem svetovnem trgu. Na nekatere pa lahko, in te smo zapisali v sanacijski program. Na prvem mestu je povečanje produktivnosti, ki je bila ob začetku izvajanja programa nekako 30 - 40% pod, denimo, italijansko industrijsko učinkovitostjo. V prvem mesecu smo produktivnost z manjšim številom delavcev povečali za dobrih 10 odstotkov; vendar je treba reči, da je bilo načrtovano višje povečanje in da gre ta odmik na račun skromnih naročil v oknarni in premajhnih prizadevanj v proizvodnji. Za zdaj je bilo od novega leta sem na čakanju 90 delavcev. Petnajst jih ježe spet poklicanih na delo. Opušča pa se proizvodni program v enoti Detel, ki v naslednjem tednu zapira vrata. Strojegradnja za potrebe lesarstva je v Sloveniji premajhna, da bi lahko učinkovito nastopala na svetovnem trgu. Edini, ki se v tej branži še uspešno uveljavlja, je Lestro, a z občutnimi finančnimi spodbudami." "V obrti so mojstri vse od prvih generacij učencev iz usmerjenega izobraževanja opozarjali na neustreznost tovrstnega izobraževanja za obrtne poklice. Se to čuti v velikem podjetju?" "Pa še kako! Časi množične proizvodnje za neznanega kupca so mimo, in prav za tako proizvodnjo je usmer- jeno izobraževanje usposabljalo učence. Serije so vse manjše, pa zato raznovrstnejše. Zahtevajo vedno bolj usposobljene delavce, ki znajo ne samo vlagati letvice v stroj, ta stroj morajo znati tudi nastaviti, saj ni časa in denarja, da bi za to imeli posebne delavce. V oknarni je ta prestop že bil narejen, v stolarni pa še ne. Zato se dogaja, da potrebujemo zares usposobljene mizarje, pa jih nimamo, ob tem pa je več kot 70 delavcev na čakanju. Manjka pa nam tudi mojstrov, kakršne je KLI že imel." "Rekli ste, da je sanacija še pravočasna?" "Kaže tako. Če bi se je lotili prej, bi bila še manj boleča. Vendar: s sanacijo soglašata največju banki, v prid ji gre dejstvo, da ima KLI še vedno več kot polovico lastnih sredstev, kar je pri podjetjih v sanaciji prej izjema kot pravilo. Kupci in dobavitelji se nam tudi še niso izneverili. Dobro je tudi to, da ljudje, vključno z najpomembnejšimi v organizacijski strukturi, ne odhajajo. Izguba vsakega vodilnega je v poslovnem smislu lahko velika preizkušnja za podjetje, posebej še, če se odpravi h konkurenčnemu podjetju. Podobno je z dobrimi delavci. Ob vsem tem smemo upati, da svetovna recesija v gradbeništvu in pohištveni industriji ne bo prehuda in da bomo z novimi programi in artikli - naš cilj je 70 novih v letu, lahko uspeli in podjetje spet postavili na trdne temelje. Produktivnost delavcev pa bo morala postati vsaj enaka tisti, ki jo dosegajo delavci v Italiji." "Upajmo, da se bomo ob letu pogovorili o uspešni sanaciji." IMAMO POLEG ZELJA TUDI VOLJO ? Gospodarski forum SDSS Logatec je na svoji zadnji seji razpravljal o možni krizni situaciji v gospodarstvu občine Logatec. Predvsem je razpravljal o dolgoročni viziji razvoja drobnega gospodarstva in podjetništva v občini. Po doslej zbranih podatkih smo se prepričali, da nimamo dolgoročne usmeritve razvoja na tem področju. Čeprav so bila sredstva za razvoj drobnega gospodarstva za leto 1995 v proračunu predvidena, se niso primemo uporabila. Po predvidevanjih, da se lahko negativni trend vzpodbujanja razvoja nadaljuje, predlagamo v občini Logatec naslednjo pobudo: Gospod Slavko Brenčič, župan občine Logatec, naj ustanovi koordinacijski odbor, ki naj bi bil sestavljen iz predstavnikov: - Obrtne zbornice Logatec, - Kluba podjetnikov Gospodarske zbornice Slovenije, - Zavoda za zaposlovanje, - Ljubljanske banke in A banke v občini Logatec, - vseh političnih strank (predstavnika predlaga stranka), - logaškega gospodarstva. Tako izoblikovani odbor bi omogočil predhodno usklajevanje različnih mnenj in pogledov na razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva s posebnim povdarkom na zaposlovanju. Izdelani predlog projekta bi omogočal, da se v proračunu do leta 1997 določi namen m dinamika porabe sredstev nujno potrebnih za posodobitev obstoječih in naložb v nove dejavnosti v naši občini. Menimo, da je pobuda vredna premisleka za vse navedene dejavnike, ki jim gotovo ni vseeno, kako se bodo v občini posodabljale in razvijale obstoječe dejavnostim odpirala nova delovna mesta ali kakšno možnost bodo imeli za odpiranje novih dejavnosti m samozaposlovanje bodoči in sedanji tehnološki viški v naši občini. Premislite skupaj z nami, saj je samo gospodarsko močna občina osnova za razvoj. gospodarski forum SDSS predsednik Anton Mali Šolska knjižnica v Rovtah ali klic na pomoč! Vsaka šola potrebuje svojo šolsko knjižnico. V njej učenci pridobivajo in dopolnjujejo svoje znanje, učiteljem pa pomeni dragocen pripomoček pri poučevanju. Tudi v naši šoli se je našel prostor zanjo. Opremljen je z lepimi knjižnimi policami, vendar žalostno samevajo, ker ni knjig. Zato je šola še vedno odvisna od krajevne knjižnice, ki pa ne zadovoljuje vseh potreb, saj primanjkuje leposlovne literature. Knjige za domače branje učiteljca prinaša iz matične knjižnice v Logatcu, ker jih v Rovtah sploh nimajo. Upada tudi zanimanje za bralno značko, kajti učenci teško pridemo do knjig, še posebej tisti, ki niso včlanjeni v krajevno knjižnico. Zato si zelo želimo, da bi čimprej opremili šolsko knjižnico, saj bi s tem rešili mnogo problemov. Je preveč, če prosimo vse vas, ki imate doma leposlovne knjige in jih ne berete več, da jih podarite šolski knjižnici v Rovtah? Le tako bomo spoznali Pestrne, Rokovnjače, Samorastnike, našo zgodovino in vse velike može od Prešerna do Kocbeka, Trubarja in Jančarja. Ali pa bomo ostali le - Butalci?! Opravičilo V lanski zadnji številki Logaških novic je v članku "Koalicija s SKD pred razpadom", objavljenem na na 6. strani, prišlo do neljubih napak. Avtorju članka inž. Albinu Čuku in vsem prizadetim se opravičujem. V odgovoru na prvo vprašanje je bil napačno napisan priimek. Objavljamo celotni drugi odstavek odgovora, ki se pravilno glasi:" Vendar smo se po drugih volitvah v vlado vrnili močnejši in izkušenejši. Vložili smo veliko napora v to, da je v tej vladi dobila prostor tudi SDSS z Janezom Janšem na čelu in nismo kuhali zamere do njegovega prizadevanja za strmoglavljenje prve demokratične vlade . Nasprotno! Ko se je LDS in ZLSD pred dvema letoma zarotila proti njemu kot ministru za obrambo z interpelacijo, nas je vseh petnajst poslancev SKD soglasno glasovalo proti njegovi razrešitvi. Smo pa krščanski demokrati slabo leto dni pred volitvami v DZ, žal, ponovno pred tem, da nas koalicijski partnerji pahnejo v opozicijski aut." V odgovoru na vprašanje: "Katere cilje ste zasledovali in katere vam je uspelo uresničiti ter kakšno se vam zdi sodelovanje s koalicijskimi strankami?" pa je izpadel 3. odstavek odgovora, ki se glasi: "Nove vrednote pa žal niso skupne sedanji koaliciji. Zato je marsikateri projekt tudi propadel. Sam sem veliko energije in časa vložil v projekt podaljšanja porodniškega dopusta, ki kljub vsesplošni naklonjenosti javnega mnenja zaradi ideoloških razhajanj v prvi fazi ni doživel zadostne podpore. Kljub temu pa je parlament zadolžil vlado, da v roku enega meseca na osnovi razprave sama pripravi tak predlog. Rok je potekel že v začetku avgusta. Zato prav te dni pred božičnimi prazniki po enem letu ponovno vlagamo predlog zakona, ki upošteva vse strokovne in politične razprave in ponuja kompromisne rešitve. Močno upam, da bo večina teh rešitev tudi podprta v parlamentu." Urednik Salus animarum suprema lex Rešitev duš je najvišji zakon PREJELI SMO Iz pogovora z g. župnikom Tonetom Komparejem po končanem misi-jonu v župniji sv. Nikolaja Logatec Gospod župnik, zakaj ste se odločili za sv. misijon, zakaj se vam je zdel v tem času tako pomemben? Vsakega dušnega pastirja dnevno spremlja skrb, če s svojim delovanjem ustrezno odgovarja na potrebe časa, kraja in ljudi. Rešitev duš je temeljno načelo duhovnikovega dela. Jezus namreč pravi: "Kaj pomaga človeku, če si ves svet pridobi, sebe pa pogubi ali si škodo stori?"/Lk 9, 25/ Najtežja in najboj odgovorna duhovnikova naloga je torej čimveč ljudi pripeljati k Rešitelju duš. Za to nalogo je treba uporabiti sredstva, ki pomagajo k temu cilju. Ali menite, da je misijon tista prava oblika in najboljše sredstvo oznanjevanja? Čarobna formula, seveda, ni. Če bi jo kdo iznašel, bi jo vsi radi uporabili. Misijon je eno od duhovnih gibanj, ki trajajo določen čas. Nekdaj se je ob misijonu v župniji vse zganilo. Če kdo ni opravil sv. spovedi ali če se ni na tak ali drugačen način odzval, so ga imeli za trdovratneža in Bogu sovražnega. Svoj čas so taki ljudje zaradi drugačnega socialnega in družbenega okolja tudi več razmišljali o večnih vrednotah. In kakšni so časi sedaj? Spremenjene razmere so miselne strukture precej obrnile. Gospod enako kliče kakor nekdaj. Tudi sporočilo ni danes drugačno. To, kar se je spremenilo, je manjša sposobnost poslušanja. Ljudje danes slabo slišimo. Med množico različnih glasov so glasovi, ki jih radi slišimo in se nanje hitro odzovemo, so pa še drugi, ki zahtevajo od nas spremembo mišljenja "in življenja. V takih primerih se pa zatakne. Redkokateri človek danes razume besede: "Bojim se Gospoda, ki gre mimo" (Timeo Dominum transentem). Bojim se zato, ker ga lahko spregledam in preslišim. Kje vidite poplavo ponudb v današnjem času? Današnjega človeka zaposluje množica stvari. Vsak dan se kopičijo nove ponudbe in izzivi: kulturni, gospodarski, razvedrilni, športni, izobraževalni... Množica ponudb - gre celo tako daleč, da se človek odloča za tisto, kar je najbolj vsiljivo, čeprav še zdaleč ni najpomembnejše. Tu je težava. Sposobnost prave izbire je upadla. Človeška narava navadno išče lažjo pot. Običajno je prav lažja pot tudi najbolj škodljiva in napačna. Kako ocenjujete srečanja za mladino v času misijona? Z mladimi misijonarji smo želeli vnesti med mladino malo več dinamike in življenja. Verjetno je težko v nekaj tednih nadomestiti tisto, kar čutimo kot vrzel. Želja je bila, da bi sodobna mladina začutila potrebo nekaj storiti za druge. Ne samo čakati, da bodo drugi zate naredili vse. Če je kaj tega pri kom uspelo prebuditi, hvala Bogu. Sankcije na povprek Uvodoma bi radi pozdravili odločitev uredništva LEP-a, da v celoti predvaja posnetke sej občinskega sveta in s tem omogoči javnosti vpogled v njegovo delovanje in s tem v delovanje odgovornih v občini Logatec. Upamo, da bo tudi v bodoče tako, saj volilci le tako "preverjamo" predvolilne obljube posameznih strank in posameznikov v zavzemanju za to in ono v času izvrševanja obljub po volitvah. Zadnja seja občinskega sveta 11. januarja 1996 nam je gotovo pokazala veliko zavzetost in skrb večine svetnikov pri doslednem izvajanju zakonodaje ter reševanju skupnih problemov in še več zdravega razuma, predvsem pa strpnosti predstavnikov preostale, običajno preglasovane manjšine. Zanimivo je, da svetniki toliko časa posvečajo že izvedenim tistim investicijam, ki so del projektov, začetih v času prejšnje garniture in skrbi za probleme, ki niso več v pristojnosti občin, zelo malo ali nič pa strategiji reševanja problemov, ki pa nedvomno so v pristojnosti občine in za katere je svet imenoval posamezne odbore. Če se sedanjemu županu g. Stanislavu Brenčiču oporekata obe dodatni oz. preseženi investiciji v Rovtah, pa nas ob sicer zakonsko prekršenem dejtvu zanima, zakaj se že pri načrtovanju investicije v OŠ Rovte prej ni upošteval večji finančni zalogaj pri nakupu opreme ter učil. Preseneča nas dejstvo, da se vsa razprava vrti samo okrog tega, kako so se stvari izvedle pravnoformalno napak, nič pa o vsebini in kvaliteti izvršene investicije (ali pač to v takem primeru ni potrebno?). V pravni državi se ve kakšne so sankcije za posamezne prekrške, upamo pa tudi, da se ve, da je od javnega opomina do materialne ali še kakšne druge kazni paleta sankcij, pri izrekanju katerih pa je verjetno treba upoštevati, ali se je denar neracionalno in negospodarno potrošil, ali pa je šlo v širšem pogledu za gospodarno ravnanje. V primeru polaganja javne razsvetljave je nedvomno treba upoštevati, da se je ravnalo gospodarno, v primeru nabave opreme in učil za šolo v Rovtah pa ne pozabiti na dejstvo, da pomenijo take naložbe nalaganje denarja v javno dobro v najširšem smislu, kar pa je osnovna naloga novih občin. Ob tem vprašanju bi od logaških svetnikov pričakovali razpravo na nekoliko drugačnem nivoju. To pa seveda ne pomeni, da oporekamo njihovemu trudu pri zavzemanju za dosledno upoštevanje zakonodaje. In, če smo že dosledni (in prav je da smo), bi kot davkoplačevalci želeli še vsaj dva odgovora na izjavi, ki jih ni nihče od svetnikov komentiral - na tisto o vzrokih prekoračitev posameznih postavk prejšnjega proračuna (mnogi projekti se ne končajo in ne začnejo z novimi volitvami ter novo občinsko vlado) in na tisto o prejmanju neto plače v višini bruto plače g. Puca v času njegovega mandata na občini Logatec. Sicer pa še sugestija uredništvu Logaških novic - občane bi lahko seznanili kdaj tudi o nedokončanem "kraterju" na Sekirici, o načrtih in dilemah posegov v občutljivo kraško površje površje ipd. Bibijana Mihove in skupina občanov Dol. Logatca in Rovt (podpisi v uredništvu Logaških novic) Imate za zakonce in mladino, ki se niso odzvali in niso obiskovali srečanj, kakšen nasvet? Gre za temeljno voprašanje, ki naj bi si ga vsak kristjan pogosto zastavljal: ali razumem svoje poslanstvo? Kaj pomeni biti član konkretne skupnosti v župniji? Kako doseči sposobnost čutenja s Cerkvijo? Brez pravega odgovora na ta vprašanja ne moremo govoriti o zreli veri. Da to dosežeš, moraš zastaviti sebe samega za nekaj konkretnega v občestvu. Za tako odločitev pa je potrebna vera. Pa smo spet tam. Veste, ne smemo pozabiti, da je vera dar. Blagor mu, ki ima osebno vero. Kaj pa neverni? Za vse ljudi velja: poslušaj svojo vest. Po njej Bog govori, ne glede na to, ali si musliman, hindujec, kristjan ali neveren. Brž ko živiš po vesti in jo poslušaš, že na nek način ustvarjaš dialog z Resnico. Vest pa je treba oblikovati. Tu se razlikujemo. Kje je objektivna moralna norma za to? Sem to jaz sam in moja kaprica? Je to življenje Jezusa Kristusa? Je to sveto pismo? Kaj pa moja vzgoja? Je to tisto, kar mi koristi zdaj? V izbiri teh modelov se razlikujemo, zato pravimo, da ima ta bolj prav oblikovano vest, kdo drug pa ne. Samo vest je tista, po kateri bomo sojeni. Kakšen vtis so dobili misijonarji? Predstavili smo se kot poprečna slovenska župnija z dobrim jedrom. Nad posamezniki so bili zelo navdušeni. Kaj so menili o župniku? O njem niso dali ocene, ker je bistveno manj pomemben od občestva. Župnik je sicer pripravljen sodelovati z vsemi, iskati želi pot. Z živim občestvom si prizadeva Z veseljem -če bi bilo mogoče Na urednikov naslov je prišla prijazna pobuda J.F. Štimpfla: "V Logaških novicah št. 10- 11 sva zasledila članek "Večer z Mihom Dovžanom in Jožico Kališnik". Z veseljem bi obiskala to in tudi druge prireditve, a sva zaradi preslabe obveščenosti zamudila to in že več prireditev. (Meniva, da se bo marski kdo strinjal s tem.) Predlagava, da bi lokalni časopis imel rubriko "Kulturni koledar prireditev", ki bi za tekoči mesec izdal napovednik. Približajte nam pregled prireditev, smo prezaposleni, da bi iskali "plakate", ki so ali pa ne objavljeni tik pred prireditvijo. V nasprotnem primeru boste še pisali o neobiskanosti prireditve." V pojasnilo naj povemo, da bi takšno rubriko z veseljem uvedli, če bi le bilo poldrugi mesec vnaprej znano, kaj se bo dogajalo. Morda bi s tem preprečili tudi podvajanje prireditev na isti dan in ob istem času. Novice pa so glasilo, ki izhajajo mesečno. Za zadnjo ureditev, tisk in raznos je potrebnih sedem dni. To pomeni, da bi moral biti seznam prireditev znan vsaj pet tednov vnaprej. Žal, res žal, temu niti od daleč ni tako. Zato se v časopisu napovedo le najpomembnejše bližnje prireditve, ki so zatrdno časovno opredeljene. Vsaka naknadna sprememba ure - kaj celo dne - vnese preveč zmede in nejevolje, da bi se za takšne objave odločili. Še enkrat pa zagotavljamo, da bi take napovednike radi objavili, kot smo vrsto let objavljali spored logaškega kina, kjer pa odstopanj od napovedanega - razen v primerih višje sile - ni bilo. Urednik napraviti kaj lepega za to življenje. Pripravljen je graditi srečno večno življenje. je bil misijon uspešen? Nekoč je neki župnik po končanem misijonu med večerjo pripovedoval pevcem in drugim sodelavcem o uspehu misijona. Dejal je, da je bilo veliko spovedi, obhajil, udeležba dobra... Oglasil se je tudi eden od pevcev in rekel: "Mislim, da bo naš misijon uspešen, če se zgodi, da bom jutri stal ob cesti s pokvarjenim avtomobilom, pa bom hitro dobil pomoč mimoidočih". Življenje bo pokazalo, kakšen je bil resnični uspeh. Pogovor pripravil Simon Istenič Prva šolska proslava Učenci 5. razreda so dramatizirali Aškerčevega Brodnika - ob 5. obletnici samostojne Slovenije. Nova osemletka iz Rovt je na svoj način pripravila program za zadnji dan v letu 1995 in za 5. obletnico plebiscita za samostojno Slovenijo. Kot prva je nastopila dramska skupina: 17 učencev z učiteljico Mil-ko Treven. Zaigrali so nam staro zgodbo "Božič očka Martina". Nato so pevci otroškega pevskega zbora zapeli šest pesmi. Največ je bilo ljudskih, ker je njihova prva želja negovati ljudsko pesem. Za njimi so učenci 5. razreda predstavili Aškerčevo pesem Brodnik. Tudi za najmlajše je bilo poskrb-ljeno. Predvsem njim so bile namenjene lutke. Skupino lutkarjev vodi Jerneja Tušar. Zaigrali so igrico "Strahec", za kar so jih učenci nagradili z dolgim aplavzom. Gospod Robert Grom, učitelj športne vzgoje, je najzaslužnejšim tekmovalcem na občinskem atletskem tekmovanju podelil diplome, sošdolci pa tople aplavze. •Po programu nas je g. ravnatelj Mitja Turk povabil na malico in na ples. Špela Logar, 7. raz. OŠ Rovte Kulturni praznik v Rovtah Tudi v Rovtah je bil 8. februarja bogat kulturni utrip. Osrednja slovesnost je bila večerna proslava v Domu Krajanov. Slovenost se je začela z Zdravlji-co in nekaterimi drugimi Prešernovimi in ljudskimi pesmimi Mešanega in Moškega pevskega zbora iz Rovt. Sledili sta hudomušna pesem Od železne ceste in deklamacija balade Neiztrohnjeno srce. Dramski krožek osnovne šole je pripravil dramatizacijo Povodnega moža in Lepe Vide, za zaključek pa so nam postregli z igro Kava ob treh. V njej so največji slovenski pesniki in pisatelji mešali štrene dvema profesoricama slovenščine in poželi velik aplavz. Sledilo je povabilo na ogled šol- ske razstave o Prešernu v šolski avli. Videli smo lahko zbirko njegovih poezij v različnih izdajah in slikanice njegovih pesmi. Na ogled so bile tudi upodobitve Prešerna izpod čopičev nekaterih znanih slovenskih slikarjev. Omeniti velja tudi šolsko glasilo Žarek besede, ki ga je ob tej priliki izdala osnovna šola. Letošnji kulturni praznik je minil v res pravem vzdušju. Prireditev je pripravila Osnovna šola Rovte v sodelovanju s Kulturnim društvom. Nova osemletka se je tako že prvo leto odlično vključila v kulturno dogajanje in mu dala nov zagon za naprej. Marijana Kune, 7.r. OŠ Rovte Prizor iz Lepe Vide na Prešernovi slovesnosti v Rovtah Praznote srca nas sam Bog varuj S prav čednim vabilom so učenci osnovne šole Tabor (iz Gor. Logatca) naznanjali več dogodkov v kulturnem tednu, nemenjenemu Prešernu. Bi dejal, da so učenci z učiteljicami pripravili za vsakogar nekaj: začelo se je v ponedeljek z igrico vzgojiteljic iz otroškega vrtca Štirje fantje muzikantje, nadaljevalo z razstavo čipke in Ivana Cankarja, ki mu je bil naslednjega večera - zaradi letošnje 120-letnice rojstva -posvečen cel recital; dalje so staršem pripravili predavanje Jane Kalin o učinkovitosti učenja. Tretjega dne sta svoja vrata odprla razred z razredne in razred s predmetne stopnje. Bogastvo dogajanj se je sklenilo ob učni uri z logaškim odličnjakom -Pihalnim orkestrom - v Narodnem domu. Bilo je treba - res: treba je bilo - izbrati nekaj zase. Skoraj nekako izzivalno se je ponujal večer Cankarjeve besede v Kulturnem domu v Gorenjem Logatcu z nagovorom: "Vsaka mladost je polna sreče in radosti, sijajnega sonca in prešernega smeha. Vsaka mladost." In potlej se je zgodilo: žlahtni re-citatorji z glasbenimi spremljevalci so nas z obilnimi prgišči utrinkov iz Cankarjeve mladosti pomlajali, radostih in osrečevali. Vsa gloria Cankarjevih spoznanj nas je obšla. Kolikim mamicam, kolikim očkom, kolikim stricem in tetam, bratom in sestricam, prijateljem in prijateljicam - kolikim vse je bilo namenjeno odčarano srečanje s Cankarjem...? Kaj praznota dvorane, - praznota srca. maš Sanje Temni oblaki hite čez nebo, iz njih letijo beli metulji, stopinj boje se, nemirno lete, nemirno, kakor sanje. A kakšne so sanje te -sanje mrtvaške? Sanje moreče? Kako ste začarale me? Oh, ne hodi, ne hodi še smrt, nočem še v grobu ležati, ležati mrtev in trd. Na svetu še hočem ostati. (Franc Bogataj) Prebudili smo lutke Vedno poslušamo negodovanja starejših, da mladi ne znamo prav ničesar ustvariti, da izgubljamo čas za nepomembnosti in sploh vse, kar počnemo, je brez cene. Učenci Osnove šole Rovte pa dokazujejo prav nasprotno. Vodstvo šole se je resnično potrudilo in omogočilo učencem mnogo krožkov, kjer se dopolnjujejo, učijo in koristno izrabljajo svoj prosti čas. Vsa njihova udejstvovanja govorijo proti prepričanju mnogih starejših. V okviru kulturnega društva se je rodila ideja, da bi ponovno obudili lutke, ki so že več let samevale in čakale, da bi z otroki ponovno zaživele in razveseljevale staro in mlado. Lutke same ne zanjo govoriti, če pa so v pravih rokah, nam povedo marsikaj. V dogovoru s šolo, ki je ideje in želje podprla, za kar smo ji zelo hvaležni, smo začeli z vajami že jeseni. Štirinajst ukaželjnih učencev je sprva s strahom opazovalo tihe "stvarce", a prav kmalu so na njihovih ročicah spregovorile, se nežno razgibale. Vaje vsak teden, pridnost, napori ter odrekanja so obrodili sad. Prvič smo se predstavili na dobrodelnem koncertu Karitasa - in uspeli. Ljudje so strmeli in se čudili neverjetni sproščenosti mlade skupine. Prvo uspešno predstavo smo kronali s torto. Lutkarji pa nismo mirovali. Pred novim letom smo se predstavili še v vrtcu in šoli, kjer smo povabili tudi gledalce, da so preizkušali svoje spretnosti, kar jim je dobro uspelo. Konec januarja smo nastopili še v idrijskem domu za ostarele in razveselili tamkajšnje varovance. In načrti? Mnogo jih je. V tem letu nameravamo pripraviti še predstavo s tremi novimi igricami in se odzvati vabilom domov za ostarele v bližnji okolici, vrtcev in knjižnic. Jerneja Pogovor z dr. JožetomPirj e vcem Logaška knjižnica je sredi januarja pod vodstvom Alenke Furlan pripravila zanimivo srečanje z dr. Pir-jevcem, rednim profesorjem zgodovine Vzhodne Evrope na padovanski univerzi ter dopisnim članom SAZU. Gosta je v skorajda polni modri dvorani knjižnice predstavil direktor koprske založbe "Lipa" Jože Hočevar, ki je bil avtorja svoj čas spodbudil k pripravi slovenske izdaje knjige "Jugoslavija 1918-1992", v kateri opisuje nastanek, razvoj ter razpad Karadjorjevičeve in Titove Jugoslavije. Na to temo je dr. Pirjevec že pred letom 1991 pripravil obširen niz oddaj za tržaški radio, ki pa so šle v eter šele potem, koje že bilo očitno, da na smrt obsojena Jugoslavija ne bo preživela. Nato se je odločil, da prikaže celotno zgodbo o nastanku, rasti in propadu te države, kar je zaokrožil s knjigo Vidov dan, ki jo je leta 1993 v italijanščini izdala radijska založba v Torinu. Zaradi velikega zanimanja je ta knjiga v Italiji doživela kar tri izdaje. Slovenska izdaja pod naslovom "Jugoslavija 1918-1992" nosi letnico 1995 in je dopolnjena s podatki iz kasneje dostopnih ruskih, britanskih in ameriških arhivov. V prisrčnem razgovoru z navzočimi je avtor še nazorneje prikazal razloček med Vzhodom in Srednjo Evropo, kar je vplivalo na usodo Srbov, Hrvatov, Slovencev in drugih narodov. Predstavljeni so bili tudi pogubni vzroki bolezni, ki so napadale Jugoslavijo, da je shirala in razpadla. Zanimiv večer je marsikomu prinesel nova spoznanja o naši novejši zgodovini. Dal pa je tudi mnogo snovi za kasnejše razmišljanje o dejstvih, ki so navedena v predstavljeni knjigi; ta je na voljo bralcem knjižnici. tudi v logaški F. Bogataj Razstava Mateja Pečenika V dvorani logaške glasbene šole je mladi slikar Matej Pečenik "na ogled postavil" 17 oljnih slik, večinoma logaških vedut ter nekaj portretov. Poleg teh olj je umetnik razstavil tudi sliko, na kateri je upodobil klasike glasbe: Mozarta, Čajk-ovskega, Schuberta, Brahmsa in Liszta; podoba bo krasila dvorano glasbene šole. Odprtje te rastave so popestrili učenci glasbene šole z nekaterimi krajšimi skladbami ter solistka Špela Petkovšek ob klavirski spremljavi Polone Gantar. Razstavo, ki je bila odprta od 2. decembra do 2. januarja so si ogledali le maloštevilni obiskovalci. Škoda za vsak kulturni dogodek, ki gre skoraj neopazno mimo nas. F. Bogataj Božični koncerti Hitro se je pri nas udomačila navada prirejanja božičnih koncertov, ki jih pod tem nazivom nismo bili vajeni nekako od konca 2. svetovne vojne sem. Na Štefanovo se je v polni dvorani Narodnega doma iztekla slavnost v počastitev državnega praznika in 5. obletnice plbiscita za samostojno Slovenijo. Organizator je bila logaška občina. Župan Stanislav Brenčič je uvodoma poudaril pomen plebiscita, ki je pred petimi leti tako vehementno napovedal skorajšnjo osamosvojitev Slovenije. Zatem je g. župan podelil kulturniški priznanji za leto 1995: Andreju Žigonu za izjemne dosežke in Petru Gromu za življenjsko delo, posvečeno kulturi na Logaškem. V programu so nato sodelovali: najprej Logaški vokalni kvartet - vodi ga LovroGrom - s štirimi domovinskimi in prigodnimi pesmimi, Logaški oktet (pod vodstvom Janeza Gostiša), ki je po vrnitvi z argentinske turneje znova zapel na domačem odru, to pot četvero domovinskih skladb, ter Pihalni orkester Logatec pod imenitnim vodstvom Matjaža Albrehta, ki se je tudi prvič predstavil domačinom po osvojitvi zlatega odličja na mednarodnem tekmovanju v češki Ostravi. Kakovostna raven nastopajočih je bila vredna dosežkov minulih mesecev. Prireditev je povezoval Marko Škrlj. Predzadnji dan leta je v dolnjelogaški cerkvi zapel Mešani cerkveni pevski zbor Adoramus, ki se je sredi decembra vrnil z evropske turneje. V goste je povabil Mešani pevski zbor župnije sv. Martina iz Moravč, ki ga vodi Lojze Štefan ter dekliški sekstet iz domače župnije pod vodstvom Mihaele Gostiša. Sodelovali so še štirje klarinetisti, dve flavtistki in klaviaturist Janez Gostiša. Gostje iz Moravč so najprej zapeli s kora ob spremljavi orgel, zatem v prezbiteriju še četvero skladb. Zboru se pozna, da je uglajen, da pa zvečine poje ob spremljavi orgel in brez dirigenta. Dekliški sekstet je odpel ubrano in zanesljivo, da poslušalec ni bil v skrbeh za intonacijo in zmogljivost pevk in je lahko res v vsej polnosti podoživljal peto izpovednost. Gostiteljski zbor Adoramus je pod vodstvom Marjana Grdadolnika nakazal nadaljevanje usmeritve v zahtevnejšo pevsko literaturo. Lepo so zazvenele božične kolednice ter štiri skupne pesmi ob spremljavi kvarteta klarinetistov, flavt in klaviatur. Zbor sam pa se je najbolje predstavil z zahtevnejšo skladbo VVhite Christmas ob instrumentalni spremljavi. Ob koncu koncerta je bil impresivno izveden kanon "Tebe, Boga, slavimo" s simboličnim zaobjetjem vseh poslušalcev v srčno skupnost, skupnost miru in prijateljstva. Koncertni program je tekoče povezoval Marko Škrlj. 20. januarja pa sta v dolnjelogaški cerkvi koncertirala še Logaški vokalni kvartet kot gostitelj in kot gostje Dekliški nonet AEDA iz Cerknice, ki ga vodi prof. Tanja Matic. Koncert je zgledno in tenkočutno povezovala Katja Kokalj. Fantje so sprva brez spremljave zapeli četvero skladb v prezbiteriju, zatem še štiri ob orgelski spremljavi Mihaele Gostiša na koru. Dekleta so celotni program odpele a capella. Obe nastopajoči skupini smo poslušali tudi septembra v zelškem kulturnem hramu - tedaj je koncert povezoval Marko Škrlj, AEDI pa je bil to poslovilni koncert z zborovodkinjo Alenko Šuster, sicer tudi ustanoviteljico noneta. Reči je treba, da je bil zelški koncert, morda (samo?) zaradi občutno tehtnejšega repertoarja, impresivnejši od tega logaškega. Pohvaliti pa velja: pri fantih večjo uravnoteženost glasov pri petju brez spremljave, pri dekletih pa ne preveč občuten nihaj v kakovosti zaradi zamenjave zborovodkinje. Program sta skupini ponovili še v Radljah ob Dravi. Na nadaljnje lepe pevske dogodke! Jago NAŠ GLAS NAJ SEŽE DO VAS Kronika dogodkov za mesec december je pestra, saj so nas obiskali mnogi, ki so prinesli najboljše želje in voščila za novo leto. Z učenci OŠ Ivan Cankar, mladimi člani Rdečega križa, smo okrasili novoletne jelke in prostor za zabavo; pomagali so mali prijatelji iz vrtca Pri pošti, ki nas tudi redno obiskujejo. Proti koncu decembra je nastopil pevski zbor Društva invalidov z Vrhnike, instrumentalni kvintet pa nas je izzval k plesu. Sledila je otvoritev slikarske razstave gojencev Zavodov za prizadete z Nizozemske in iz Centra za delovno usposabljanje v Podlipi. Novoletno zabavo je obiskal tudi dedek Mraz, razburkal jo je šaljivi kviz, vznemiril pa srečelov. Tu je bil tudi harmonikar J. Kogovšek. V januarju smo z našimi pevci praznovali rojstne dneve. Na praznike sta nas spomnili tudi dve gledališki igri: Miklavževa ztiodba. ki io ie prikazala skupina Nazaret Koliko pove en sam stisk roke iz Logatca, in Božič očka Martina, ki so jo zaigrali člani dramskega krožka iz Rovt. Vera Priznanje ZLATO VRTNICO je gospodu Janezu Škrlju za dosedanje delo v Socialdemokratski stranki Slovenije izročil predsednik stranke g. Janez Janša. Sedma obletnica SDSS V petek, 16. februarja 1996, je bila v dvorani Doma kulture Mengeš, prireditev v počastitev sedme obletnice ustanovitve SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE (SDSS). Slavnostni govornik je bil predsednik SDSS g. Janez Janša. Povdaril je, da SDSS v preteklih sedmih letih ni samo spremljala naš čas, ampak ga je tudi sooblikovala. Po slavnostnem nagovoru je predsednik SDSS g.janež Janša, podelil visoka priznanja. Med osmimi prejemniki je ZLATO VRTNICO prejel tudi logaški socialdemokrat, g. Janez Škrlj, ki je v zahvali dejal: "da sprejema ZLATO VRTNICO, ki pa ni namenjena samo meni, ampak vsem socialdemokratkam in socialdemokratom na Logaškem". Prireditev so v umetniškem delu vrhunsko oblikovali pevski zbor Lubnik iz Škofje Loke, g.Tone Kuntner, Juan Vasle s pianistom Leonom Engelmanom, godalni kvartet iz Maribora in mladinska gledališka skupina Katoliškega prosvetnega društva iz Sel na avstrijskem Koroškem. Veseli smo, da je ZLATA VRTNICA v Logatcu, kar pomeni dodatno spodbudo našem delu in zastavljenim ciljem; med drugim tudi državnim volitvam. Čestitamo! Predsednica OO SDSS Logatec Ladka Furlan DOM 0 GASI! CEV ' RnvTF mi Urejeno pročelje in urejena notranjost zaslužita priznanje _ Urejenost gasilskih domov Ker sta videz in urejenost gasilskih domov in njihove okolice pomembna tako za urejen kraj kot za prostovoljna gasilska društva, je Gasilska zveza Logatec sodelovala v akciji "Iščemo najbolj urejeni kraj v Sloveniji". Razen krajev (večja, srednja, manjša mesta, turistični, hriboviti in drugi kraji ter zdravilišča) so pri urejanju sodelovali gasilski domovi pa tudi šole, vojašnice, policijske in železniške postaje, trgovine, turistične kmetije... Z ekskurzije lastnikov gozdov v dolenjske gozdove Sredi novembra je Zavod za gozdove Slovenije organiziral strokovno izobraževanje za lastnike gozdov iz logaške občine. Devetin-trideset "gozdarjev" si je pod vodstvom direktorja območne enote Ljubljana inž. Andreja Kermavnarja ogledalo obširen kompleks bukovih gozdov bivše Auerspergove vele-posesti Brezova reber. Primerjava negovanih in nene-govanih gozdov je potrdila upravičenost dela v gozdu skozi vse življenjsko obdobje - ne le takrat, ko potrebuje lastnik les za ostrešje, in mogoče potem še, ko posadi kako smrečico na posekani površini. Na poti po dolini Krke in na povratku so bili udeleženci seznanjeni tudi s pravicami in obveznostmi lastnikov gozdov po novem Zakonu o gozdovih in z delovanjem Zavoda za gozdove, ki naj bi bil predvsem v strokovno pomoč lastniku pri gospo- darjenju z gozdom. Terenski ogled se je končal s kosilom. Ekskurzijo je finančno omogočila občina Logatec; zahvala gre g. županu, ki je organizacijo izleta podprl. Tomaž Hrovat Logatčani so prisluhnili gozdarskim izkušnjam Dolenjcev. (Foto: T.Hrovat) Pomagajmo polomljenemu gozdu Sredi letošnjega januarja je Slovenijo in logaške gozdove prizadela ujma mokrega snega in požleda. Žledi navadno vsakih sedem do deset let; zadnjič je žledilo leta 1995. Zaradi teže mokrega snega, ki ne more zdrsniti z vej, ali pa dežja, ki sproti zmrzuje na iglicah, vejah in vrheh, se deblo upogiba, obloženi vrh in veja se odlomita, včasih zlomi celo drevo; pri nerazvitih koreninah pa teža krošnje izruva drevje. Gozdarji ocenjujemo, da je podrtega toliko drevja oz. lesa, kolikor ga priraste v enem letu. V doraščenih gozdovih je polomije manj, v mladih goščah in med letvenjaki pa je povečini pravo razdejanje. Najbolj so poškodovani smrekovi gozdovi, zlasti umetno zasajeni. Veliko bolj so ohranjeni mešani in naravno nastali gozdovi. Na odlom-Ijenih vrhovih in poškodovanih drevesih smreke pa lahko pričakujemo namnožitev lubadarja, ki škodo lahko možno poveča. Zato je dolžnost lastnikov prizadetih gozdov, da nemudoma začno z reševanjem poškodovanega gozda. Posebno važno je, da bodo varstvena dela opravljena pravočasno. Prav je, da gospodarji uvrstijo letos gozdna dela v spomladanskem času na prvo mesto. Gozd naj bo pospravljen, še predno začne delo na polju. Koristna bo prav vsaka delovna roka. Seveda, bodo gozdarji Zavoda za gozdove iz Slovenije z odločbami odrejali kako in kaj. Če lastnik ne bo zmogel vsega dela, mora zaprositi za pomoč. Če bi se zaradi neopravljenega dela namnožil lubadar in povzročil škodo tudi v sosedovem gozdu, bi nastala denarna oz. kazenska odgovornost. Zato naj gospodarji gozdov pregledajo svoj gozd in se pripravijo na resno in zahtevno delo. Pripraviti je treba orodje, stroje in razne pripomočke za reševanje in vleko, da bo delovni dan izkoriščen in delo nagrajeno z učinkom. Država pa bo primaknila svoj denarni delež za vzpodbudo, saj je zasebni gozd pomemben tudi za skupnost. Jože Omerzu Turistična zveza Slovenije je opravila svečano podelitev priznanj 24. novembra 1995 v Portorožu. Na več kot triurni sklepni prireditvi je predsednik Gasilskega društva Rovte Franc Trček prejel priznanje Turistične zveze Slovenije za najlepše urejeni gasilski dom v kategoriji gasilskih domov, zgrajenih v obdobju od 1930. do 1970. leta. Gasilskemu društvu Rovte čestitamo za prejem priznanja z željo, da bo njihov gasilski dom še dolgo v ponos gasilcem in Rovtarjem. Gasilska zveza Logatec Laže vam bo, če boste vedeli... Težave z uhajanjem urina ali blata so lahko zelo neprijetne. Prisotne so v vseh življenjskih obdobjih, še najpogosteje pri starostnikih. Uhajanje urina ali urinska inkontinenca je po statistiki prisotna pri 15 - 30% starejših oseb zaradi različnih bolezni ali stanj. Naprijeten vonj po urinu bolniku omejuje dostop v družbo. Ne ostanite s svojo težavo sami! Posvetujte se z osebnim zdravnikom. V lekarnah pa lahko izberete različne negovalne pripomočke iz materialov, ki niso škodljivi okolju: predloge, posteljne predloge, hlačne predloge različnih velikosti in oblik. Vsak bolnik, ki uporablja pripomočke za inkontinenco ima preko zavarovalnice mesečno odobren denarni znesek glede na stopnjo inkon-tinence. Ustanovljeno je tudi društvo INKO z namenom, da preprečuje nastajanje inkontinence in pomaga prizadetim. Zloženke z naslovom društva dobite v lekarni. N. Kfanjc trgovina DOJENČEK Janezova vas, Krimskega odreda 11, Vrhnika tel.: 756-001 Vam nudi: - veliko izbiro otroških vozičkov - avto sedeže, posteljice, stajice, hojce, nahrbtnike... - kozmetiko - konfekcijo od o • 3 let - otroško hrano in sokove HIPP KOMPLETI ZA KRST Vljudno vabljeni! Delovni čas: 9 -12, 16 -19 sobota 9-12 Logaški dan na sejmu Alpe Jadran Od 18. do 23. marca bo na Gospodarskem razstavišču 35. mednarodni sejem s področja turizma, športa in umetnosti Alpe - Adria 96. Logaška občina se bo na njem predstavila skupaj z drugimi notranjskimi občinami pod geslom "Krpanova dežela nas združuje". "Logaški dan" na sejmu bo v sredo, 20. marca. Za sodelovanje na sejmu se lahko zainteresirani še prijavijo ge. Mariji Gale na tel. 741-270. Vsi pa, seveda, vabljeni tudi k ogledu sejma in še posebej notranjskega paviljona: za ogled, primerjavo in za spodbudne pripombe ter pobude. Jago URADNE OBJ/IVE OBČINE LOGATEC Logaške Novice št. I -2/96 23.02.1996 Stanovanjski sklad občine Logatec na podlagi 91. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91), 8. člena Pravilnika o posebnih pogojih delovanja neprofitnih organizacij (Uradni list RS, št. 64/93) in 4. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 26/95) objavlja JAVNI RAZPIS za oddajo neprofitnih stanovanj v najem I. Predmet razpisa je oddaja neprofitnih stanovanj v Možinovi hiši in 8 neprofitnih stanovanj v mansardi objekta "Stara sodnija" v Logatcu, ki bodo predvidoma vseljiva v IV. kvartalu tega leta. Stanovanja bodo upravičencem dodeljena na podlagi prednostnega reda, ki bo izdelan na podlagi tega razpisa. II. Upravičenci do pridobitve neprofitnega stanovanja v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo stalno prebivališče na območju, občine Logatec, katerih neto mesečni dohodek na družinskega člana v letu pred razpisom presega višino, ki znaša: 1. za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29% vsakokratne povprečne plače v državi ali 21.237,00 SIT, 2. za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34% vsakokratne povprečne plače v državi ali 24.899,00 SIT, 3. za otroke do 15. leta starosti do zaključnega rednega šolanja 42% vsakokratne povprečne plače v državi ali 30.757,00 SIT, 4. za odrasle 52% vsakokratne plače v državi ali 38.080,00 SIT in ne presega višine, ki znaša: 1. za posameznika 108.160,00 SIT 2. za dva člana družine 90.133,00 SIT 3. za tričlansko družino 72.107,00 SIT 4. za štiričlansko družino 63.093,00 SIT 5. za pet in veččlansko družino 60.089,00 SIT. III. Na razpisu ne morejo sodelovati: - lastniki stanovanj, ki so stanovanja odkupili skladno z določbami Stanovanjskega zakona o privatizaciji in državljani, ki so lastniki primernega stanovanja ali stanovanjske hiše, - tisti, ki jim je bilo v času do uveljavitve stanovanjskega zakona že dodeljeno družbeno stanovanje in so po sklepu sodišča stanovanjsko pravico izgubili. IV. Kriteriji za sestavo prednostnega reda: Prednostni red bo sestavljen na podlagi kriterijev, ki jih določa Pravilnik o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 26/95). V. Vloge in dokazila: Vlogo za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki ga udeleženci dobijo v vložišču občine Logatec, Tržaška cesta 15, soba št. 20. Na vlogi je potrebno potrditi naslednje podatke: - podatke o denarnih prejemkih in delovni dobi, potrdi izplačevalec prejemkov, - podatke o stalnem prebivališču in številu družinskih članov potrdi Upravna enota Logatec (nekdanji Oddelek za notranje zadeve občine Logatec, Tržaška cesta 13), - podatke o premoženjskem stanju in podatke o dohodku iz opravljanja dejavnosti potrdi Republiška uprava za javne prihodke, izpostava Logatec, Notranjska 4, - podatke o bilanci uspeha (dobiček podjetnika) potrdi Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje - podružnica Logatec, Notranjska 4. Vlogi je potrebno priložiti naslednje listine: 1. potrdilo o državljanstvu vlagatelja, 2. najemno oz. podnajemno pogodbo ali odločbo o dodelitvi stanovanja oziroma kupoprodajno ali darilno pogodbo ali sklep o dedovanju za stanovanje, v katerem biva vlagatelj, 3. spričevalo, diplomo ali drug dokument, s katerim se dokazuje najvišja stopnja dosežene šolske izobrazbe vlagatelja, 4. potrdilo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Območna enota Ljubljana, Izpostava Logatec, Notranjska 14, o morebitni trajni vezanosti vlagatelja ali njegovega družinskega člana na invalidski voziček, 5. izvid ali mnenje pristojne komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije oziroma komisije za razvrščanje, če gre za: - invalidnost, zaradi katere je udeleženec razpisa ali odrasli družinski član nesposoben za samostojno življenje in delo ali - gre za družino z mladoletnim otrokom, ki ima zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo. VI. Višina najemnine: Najemnina za razpisana stanovanja se oblikuje skladno z Meto- dologijo za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih v višini 3,8% od vrednosti stanovanja. VII. Kavcija: Najemnik je dolžan pred izročitvijo ključev položiti kavcijo v višini 2% od vrednosti stanovanja, izračunane po prejšnji točki. Vrednost kavcije se valorizira na način, ki ga določi UO sklada in se koristi za financiranje morebitnih popravil, ki bi jih bil dolžan opraviti najemnik ob izpraznitvi, pa jih ne opravi, oz. za poravnavo drugih neporavnanih obveznosti najemnika. VIII. Rok za vročitev vlog: Vlogo s prilogami je treba vročiti osebno ali poslati po pošti do 10.3.1996 na naslov: Občina Logatec, Stanovanjski sklad, Tržaška cesta 15, Logatec. Seznam upravičencev za oddajo bo objavljen v 15 dneh od sprejema sklepa. Na podlagi 57. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 72/93, 6/94, 57/94 in 14/95) Zakona o financiranju občin in Zakona o financiranju občin (Ur.l. RS, št. 80/94) ter 21. člena Statuta občine Logatec (LN, št. 4/95) je Občinski svet občine Logatec na svoji 13. redni seji, dne 06.02.1996 sprejel SKLEP o začasnem financiranju javne porabe občine Logatec v letu 1996 1 .člen Do sprejetja proračuna Občine Logatec za leto 1996 se javna poraba Občine Logatec začasno financira po proračunu za leto 1995. 2. člen V obdobju začasnega financiranja se uporabljajo sredstva v višini povprečnih mesečnih dvanajstin realiziranih odhodkov proračuna za leto 1995. Realizirajo se tudi naloge v izvajanju po že sklenjenih pogodbah iz leta 1995. 3. člen Prihodki in odhodki, doseženi v obdobju začasnega financiranja, so sestavni del bilance prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1996. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu, uporablja pa se od 1. januarja 1996 dalje. Štev.: 01 2-4/96 Datum: 06.02.1996 predsednik občinskega sveta Jakob NAGODE, 1.r. Na podlagi 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Loatec (Uradni list RS, št. 65/93) in 21. člena Statuta občine Logatec (Logaške novice št. 4/95 in 7/95 - popr.) je občinski svet občine Logatec na svoji 13. redni seji dne 06.02.1996 sprejel SKLEP o določitvi izhodiščne vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1996 I. Izhodiščna vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Logatec znaša od 01.01.1996 dalje 0,021 SIT v enaki višini za vse uporabnike. II. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 414-1/96 Datum: 06.02.1996 Predsednik občinskega sveta Jakob Nagode, 1 .r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur.l. RS št. 72/93, 57/94 in 14/95) in 21. člena Statuta občine Logatec (LN št. 4/95 in 7/95 - popr.) je Občinski svet občine Logatec na 13. redni seji, dne 06.02.1996 sprejel naslednji SKLEP o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v občini Logatec v letu 1996 1. člen Povprečna gradbena cena za 1 m2 koristne stanovanjske površine brez stroškov komunalnega urejanja znaša na dan 31.12.1995 99.950.00 SIT. 2. člen Povprečni stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč na območju občine Logatec za III. stopnjo opremljenosti in 2. skupino gostote naseljenosti (100-200 preb./ha) znašajo na dan 31.12.1995: - za individualne komunalne naprave 5.890 SIT/m2 koristne površine objekta in - za kolektivne komunalne naprave 6.220 SIT/m2 koristne površine objekta. 3. člen Odstotek od povprečne gradbene cene za določitev cene stavbnega zemljišča na dan 31.12.1995, znaša: - za območje urbanistične zasnove Logatca 1 % oziroma 1.000 SIT, - znotraj ureditvenih območij ostalih naselij 0.8% oziroma 800 SIT, - za ostala območja pa 0.6% oziroma 600 SIT. 4. člen Cena določena v 1., 2. in 3. členu tega sklepa se med letom valorizira skladu s povprečnim indeksom za stanovanjsko gradnjo, ki ga mesečno objavlja GZS - Združenje za gradbeništvo in IGM. 5. člen Ta sklep se objavi v Logaških novicah in velja od dneva objave dalje. štev.: 381-1/96 Datum: 12.02.1996 Občina Logatec Občinski svet predsednik sveta Jakob Nagode Glede na sklep Občinskega sveta občine Logatec z dne 11.01.1996, da je občinskemu svetniku g. Pavlu Kranjcu prenehal mandat člana občinskega sveta na podlagi 5. alineje 37. a člena in 2. odstavka 37. b člena Zakona o lokalni samoupravi (Urad. list RS štev. 72/93, 57/94 in 14/95) ter na podlagi 18. in 30. člena Zakona o lokalnih volitvah (Urad. list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94 in 70/95), je Občinska volilna komisija na 12. seji dne 24.01.1996 UGOTOVILA, da je mandat občinskega svetnika Občinskega sveta občine Logatec prešel na naslednjega kandidata z liste kandidatov Slovenskih krščanskih demokratov v 2. volilni enoti. Ta kandidat je g. Štefan KOCIPER, roj. 24.12.1952, dipl.soc, stanujoč Logatec, Tržaška c. 90 I. Kandidat je dne 18.01.1996 podal pisno izjavo, da sprejema mandat člana Občinskega sveta občine Logatec. Štev.: 008-1/96 Datum: 24.01.1996 OBČINA LOGATEC Občinska volilna komisija predsednik Občinske volilne komisije Tomaž SMRTNIK, dipl.iur. Usposabljanje bolničark Štab civilne zaščite občine Logatec je v skladu z letnim načrtom organiziral dva tečaja za pomožne bolničarke in obnovitveni tečaj za bolničarke. S programom praktičnih znanj, Tečaj, ki sta ga v Rovtah vodila dr. Jože Skvarča in Lado Korenč, je obiskovalo 14 tečajnic in Rovt, Medvedjega brda in Vrha Sv. Treh Kraljev ter ga uspešno zaključilo 20. oktobra. V Dol. Logatcu pa sta tečaj vodili sposobnosti in spretnosti so kandidatke spoznale pravilni odnos do zdravja in zdravega načina življenja, humano ravnanje s poškodovancem in bolnikom, požrtvovalnost v korist poškodovancev in bolnikov, osvojile odgovornost, odločnost in samoiniciativnost, ki zagotavlja kvalitetno delo pomožnega bolničarja v ekipi za prvo pomoč. dr. Katarina Turk in Irena Petkovšek. Obiskovalo ga je 21 tečajnic iz Dol. Logatca, Laz, Jakovice in Hotedršice. Tečaj se je končal 14. novembra. Obnovitveni tečaj za bolničarke v Civilni zaščiti je končalo 23 žena in deklet v lanskem novembru pod vodstvom dr. Turkove in Petkovškove. met Sekirica je oživela Smučarska vlečnica, ki je na Sekirici več let samevala zaradi pomanjkanja snega - dodobra jo je že načel zob časa - je konec januarja povsem oživela. Letošnja zima je z obilico snega prebudila pristojne, da so začeli razmišljati o tem, da bi vlečnico primerno usposobili. Občina Logatec se je odločila, da vlečnico odda v najem, ter sklenila najemno pogodbo z zasebnikom z Vrhnike, ki jo je pripravil tako, da na veliko veselje ljubiteljev bele opojnosti obratuje vsak dan od 8. do 16. ure. Za dobro smuko je tudi smučišče na celotnem pobočju hriba dobro urejeno in redno vzdrževano. Ob vznožju smučišča je moč dobiti tudi tople napitke in prigrizek. Če bodo ugodne vremenske razmere, se ljubiteljem smučanja ne bo treba podajati na oddaljena smučišča, saj imamo Logatčani smuko takorekoč pred domačim pragom. Ta ustreza tudi šolskemu športnemu društvu, ki lahko med zimskimi počitnicami organizira na Sekirici smučarski tečaj za učence od 1. do 5. razreda. Nedvomno, urejeno domače smučišče pomeni popestritev turistične ponudbe Logatca. F. Bogataj Ob vznožju Sekirice je živahno, kot je bilo nekoč (Foto: F.B.). LOGAŠKE NOVICE Izdaja Občina Logatec, Občinski svet. Glavni in odgovorni urednik Janez Gostiša. Tisk, oblikovanje in tehnično urejanje "mali" Logatec. Naklada 3000 izvodov. Glasilo prejmejo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Po mnenju Urada Vlade za informiranje Republike Slovenije, št.: 4/3-12-1622/95-23/346 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. 40 let Gasilske zveze Logatec Sredi decembra smo gasilci počastili 40-letnico delovanja GZ Logatec. Gasilska zveza (GZ) je s svojim delom, s povezovanjem članov gasilskih društev v humano usmerjeno dejavnost opravila pomembno delo. Uspešno pa je povezala tudi več kot stoletno gasilsko tradicijo s sodobnimi načeli in nalogami gašenja in reševanja ob požarih in drugih nesrečah. Poročilo o delu v minulih desetletjih je govorilo najprej o težavah, ki so spremljale nakup gasilskega orodja, opreme in vozil, pa o naporih pri gradnji in obnovi gasilskih domov, o prizadevanjih za kar najboljšo izurjenost članov za gašenje in reševanje, in, nazadnje, o večjih požarih v teh letih. Prireditev so s svojo prisotnostjo počastili logaški župan Stanislav Brenčič, član predsedstva GZ Slovenije Lojze Ljubic, vodstvi GZ Cerknica in Vrhnika, ustanovni člani in dosedanji predsedniki zveze. S'skromnimi priznanji se je GZ Logatec oddolžila vodstvom gasilskih društev in Občini Logatec za tvorno sodelovanje. Ob 40. letnici GZ Logatec Pomladni odmev, Karin Lavrič in mladinke GD Dol. Logatec so proslavo popestrili s prijetnim kulturnim programom. met Naravoslovno - raziskovalni tabori v Logatcu V Logatcu je naravoslovni aktiv dveh osnovnih šol organiziral od leta 1993 že tri naravoslovno - raziskovalne tabore. Vanje so bili vključeni učenci iz obeh osnovnih šol: "8 talcev" in Tabor. Udeležba na taboru je nagrada za tiste učence sedmega in osmega razreda, ki so zelo uspešni na različnih tekmovanjih z naravoslovnega področja, so aktivni pri krožkih in imajo zelo dober šolski uspeh. Učence smo izbrali učitelji, ki jih poučujemo in vodimo krožke. Vseh taborov se je udeležilo 78 učencev. Prvi in drugi raziskovalni tabor smo organizirali v planinski koči Cajnar v Novem Svetu. Z zunanjimi sodelavci smo učencem popestrili tridnevno bivanje z dodatnimi aktivnostmi. Ogledali so si zanimive kraške jame v okolici Logatca, naselbino v Hrušici ter ob pomoči Astronomskega društva Ljubljana opazovali zvezdnato nebo. Tretji naravoslovno - raziskovalni tabor pa smo imeli v domu Medved na Medvedjem Brdu. Novi Svet in Medvedje Brdo sta vasi blizu Logatca, vendar ju učenci, zvečine, poznajo samo po imenu. Delo na taboru smo organizirali v treh skupinah: biološka, geografska in fizikalna. Učenci so opravili določene naloge, ki so jih pripravili učitelji glede na lokacijo tabora. Biološka skupina je raziskovala v izredno zanimivi Žejni dolini pri Hot-edršici, v kateri je veliko še naravno ohranjenih močvirnih travnikov z redkimi in ogroženimi rastlinskimi vrstami. Opravili so natančen popis rastlin in živali ter fizikalno - kemi- jskih dejavnikov v močvirju pod Kmetovim breznom. Poiskali so njihova slovenska in latinska imena, jih razvrstili v skupine in si jih natančno ogledali pod mikroskopom in stereolupo. OBVODNI T>lRAT ?iraX