I
DELAVSKA
ENOTNOST

Mfi

DANES:
-POGOVORI 61":
Boris Kraigher: JASNEJŠE KONCEPCIJE V NAŠEM GOSPODARSKEM RAZVOJU Roman Albreht: NEKATERI DRUŽBENOPOLITIČNI VIDIKI DELITVE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE DELAVCEV PRI NAS Rado Miklič: RAZVOJ GOSPODARSKEGA IN DRUŽBENEGA SISTEMA OPOZARJA NA POMANJKLJIVOSTI ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH
Sobota, 7. januarja 1961 Štev. 1, leto XIX.
1 smo se torej poslovili od tarega leta.
m Slovo je bilo veselo in razgibani), hrupno in bogato (izpraznili smo trgovine, da bi obdarovali drug drugega in svoje otročičke), saj je bilo bogato tudi leto, ki je minilo — po izkušnjah in novih pridobitvah.
Zdaj je spet delavnik.
Delavnik novega leta.
prvega leta novega petletnega obdobja socialistične graditve
in dvajsetega leta naše revolucije.
Dvajset let...
»Kako hitro je minilo,« mi je ondan dejal delavec v »Sani«, »kako nenavadno hitro. In ven-
žive. Mi pa hitimo, drvimo naprej, zremo v prihodnost in če se že ozremo nazaj, storimo to zategadelj, da bi jasneje videli in vedeli, kaj moramo še storiti in kako.
Zato naši prazniki niso zgolj obujanje spominov, prazniki preteklosti, pač pa tudi prazniki prihodnosti.
To še zlasti velja za dvajseto obletnico naše revolucije.
»V »Sani« mi je delavec dejal:
»Lahko bi vam pripovedoval o naših gospodarskih uspehih, o tem, kaj smo naredili in koliko še bomo, pa vam bom povedal samo, da je občutek, ki je v človeku, ko enak med ena-
Moška zrelost naše revolucije
dar — koliko vsega smo v tem kimi sklepa in odloča, najlepše
času storili in doživeli«.
kar lahko delavec od življenja
in videl sem vso preteklost, pričakuje.«
»so pot in vsak korak in vse Lahko bi pisal o tem, da smo ovire na njej, in slišal klic Par- lani izpolnili petletni plan v štirje, prve strele upora, poslovil- rih letih in da smo v letu dni na vzklike talcev, jok otrok v povečali industrijsko pr.oizvod-Požganih vaseh, pesmi brigad in njo za 16 %, v vseh letih po hrum boja na življenje in smrt, osvoboditvi pa za štirikrat in da med, katerim se je porajala na- bomo v prihodnjih petih letih ša nova domovina. Slišal sem napravili še toliko in toliko no-vriske svobodi in videl ljudi, ki vega, toda, mar niso prav ti obnavljajo 'tovarne, proge in ce- uspehi — in perspektive, ki nam ste, vasi, zidajo, na novo grade jih odpirajo — rezultat tistega, in stiskajo pas in zobe, branijo o čemer mi je pripovedoval de-Pridobitve revolucije, ne kloni- lavec iz »Sane« — ustvarjalnih jo, iščejo nova pota življenja in prizadevanj slehernega izmed jih najdejo, postanejo uprav- nas, ki ustvarjamo nove odnose Ijavci in svobodno klešejo po- med seboj in svobodno vgraju-dobo svoje dežele, uravnavajo jemo v našo socialistično skup-svoj korak in uživajo sadove nost svoje delo in svoje nade.
svojega truda. Dvajset let...
Poslovili smo se torej od starega leta, poveselili smo se, ob-
Otroci, ki so takrat privekali darovali — doma, na izletih, j na svet, pa so jim očetje od restavracijah in tovarnah — in \ zibelk odšli v partizane, so da- drug drugemu zaželeli vso sre-
nes zreli ljudje.
čo v novem letu in vse tisto, kar
In zrelo je tudi naše življe- si sam želi. uje. Bohotno se je razraslo, pre- Zdaj pa je spet delavnik, depo jila ga je ustvarjalna sla člo- lovni dan dvajsetega leta naše
veka.
»Kako hitro je minilo..."
revolucije in ko se bomo v tem letu ozirali nazaj, na prehojeno
Ljudje, ki žive, kot pravimo, ''pot, bomo to storili zategadelj, iz rok v usta in se s strahovi da bi jasneje videli sedanjost in ozirajo v jutrišnji dan, počasi prihodnost.	J- V.
RAZGOVOR Z INŽENIRJEM TONETOM TRTBUSONOM O NAPOVEDANIH SPREMEMBAH V DELITVI
DOHODKA MED PODJETJEM IN DRUŽBO
I0DKA I OSNOVAH
S kakšnimi instrumenti delitve dohodka velja računati v tekočem in v naslednjih letih in kakšen bo njihov vpliv na pogoje gospodarjenja in krepitev samoupravljanja, to je bila tema pričujočega razgovora. Uredništvo se je odločilo za ta razgovor, ker naj bi bile nekatere spremembe v delitvi dohodka uveljavljene že v tem mesecu. Zanj pa je zaprosilo inž. Toneta Tribušona, člana tajništva Republiškega sveta sindikata Slovenije, ki je že jeseni v našem listu komentiral predloge za novo delitev dohodka.
I
večajo v povprečju obresti na osnovna in obratna sredstva, da se povečajo prispevki na osebne iohodke, večja naj bi bila masa davka na promet in uvedli naj bi rento.	*
»Ali bodo instrumenti, uveljavljeni že letos, trajnejše veljave?"
-Ce govorimo o novih instrumentih delitve dohodka, velja hkrati ob tem upoštevati tudi celoten sklop sprememb v gospodarskem sistemu, ki jih že uveljavljamo, recimo na področju zunanje trgovine, deviznega poslovanja, sprememb, ki jih bomo uveljavili na področju cen, bančništva, kreditiranja in podobne, ker vse to predstavlja določeno celoto. Toda, če ostanemo samo pri delitvi, velja reči, da nekateri instrumenti, ki bodo uveljavljeni letos, res še ne predstavljajo trajnih rešitev. Te spremembe pa vendarle vsebujejo kvalitetno nove elemente, ki na eni strani predstavljajo pomemben napredek, na drugi pa so osnova, na kateri bomo mehanizem delitve dohodka lahko v naslednjem obdobju še vnaprej razvijali in izpopolnjevali.
Poprej kot bi se podrobneje pomenkovala o novih instrumentih delitve dohodka, velja reči besedo dve, zakaj so ti potrebni. Administrativni elementi, ki jih vsebuje sedanja delitev, zavirajo spodbudo proizvajalcev, da bi dosegli večje rezultate v gospodarjenju in ne dopuščajo nadalj-
........'.i'«—111111 -»fe............................................................................................	.....................................................................................................
.......... ■■■■
njega razvoja delavskega samoupravljanja in komunalnega sistema. O tem je bilo v preteklem letu mnogo tehtnih razprav, pa tudi že mnogo napisanega.
Spremembe, ki jih sedaj uvajamo, govore o zmagi zdravih, zdravih naprednejših konceptov, ki so jih terjali proizvajalci. To je zmaga načel, ki naj pospešijo tako hitrejši razvoj gospodarstva, kot krepitev samoupravljanja."
»Za kakšne spremembe pravzaprav gre?"
»V bistvu je zamisel naslednja:
— Skupnost naj zajema sredstva za svoje potrebe v večji odvisnosti od činiteljev, ki vplivajo na oblikovanje skupnega dohodka podjetja. Kot je znano, so ti či-nitelji: vloženo opredmeteno in živo delo, privilegirani pogoji na trgu, izredno ugodni naravni pogoji proizvodnje;
- čim bolj uspe skupnost ob jektivizirano zajeti sredstva za družbene potrebe, tem bolj se zmanjša potreba po obdavčevanju dohodka. To je važno zato, ker ima obdavčevanje dohodka davkarski značaj, ker ne upošteva pogojev, pod katerimi je bil dohodek ustvarjen.
V konkretnih instrumentih za leto 1961 se predvideva, da se po-
'
**•••'• % : ......................................................
: ................• •• .................
-

"imS'
-3S0



v - i' ' v* 'i ■■ i ■

....;:>S88»S££2£

\ 1
-ii -^«2 \ ^ sms



S

m ....

%
v--. ■■'■.-rtf-Č*';;	■
-s
: rt .

isSiSi "1 : "	' ■



j.	......
r-M %/LF, 'i.jm A
■MT *

i. *'	%■.	' 1
’ ■' tA 'r'


Jt	i Itt	W  
£ ffl'/*—-________ ~~
i

.. . • f-
..........
’ i
Inž. Tone Tribnšon
Za povečanje teh dajatev pa naj bi se zmanjšala masa prispevka iz dohodka. Prispevek iz dohodka naj bi se odmerjal v sorazmerno majhnem odstotku in to proporcialno. Minimalni osebni dohodek, kot osnova za delitev, pa bo odpravljen.
Sredstva komun, ki so bila doslej odvisna predvsem od prispevkov iz osebnega dohodka, bo do bolj povezana z akumulacijo, ki bo ustvarjena na njenem področju."
»Dobro, toda bralce bodo zanimale nekatere številke, oziroma prednosti predlaganih sprememb."
»Z učinkovitejšim izločanjem vplivov privilegiranih položajev na trgu, vplivov izrednih naravnih pogojev in razlik v organski sestavi sredstev na formiranje dohodka dosežemo, da bo dohodek podjetja v večji meri kot doslej odvisen od rezultatov gospodarjenja.
Prav tako pa od teh rezultatov postane tudi bolj odvisen čisti dohodek podjetja. Sedaj predstavlja ta komaj približno 30 % dohodka. Predvideva pa se, da bi čisti dohodek porastel približno na 85 % dohodka. To pa pomeni učinkovito spodbudo za dobro oziroma boljše gospodarjenje."
»Kaj je v predloženem sistemu bistveno novega?"
»Mislim, da moramo med eno najbistvenejših novosti šteti ukinitev minimalnega osebnega dohodka kot merila in to celo izključnega merila za delitev do-5 tem je
seveda tudi sedanji mehanizem delitve, ki je slonel na njem.
To pomeni, da se deli ves dohodek med podjetjem in družbo in ne samo kot doslej razlika med dohodkom in minimalnim osebnim dohodkom. Doslej je skupnost na ta način pokrivala pretežni del osebnih dohodkov, ne glede na rezultate poslovanja^ kar je predstavljalo seveda tipični mezdni odnos in je pomenilo socialno zavarovanje slabega gospodarjenja. V bodoče postajajo osebni dohodki naravnost odvisni od rezultatov dela in ne od administrativno določenega instrumenta, ki ga je bilo povrh tega še moč prikrojiti s povečanjem števila zaposlenih in formalno prekvalifikacijo.
Proizvajalcu tako s temi spremembami tudi v instrumentih delitve priznamo njegovo funkcijo upravljavca.
Nadalje je novo to, (ja mehanizem delitve upošteva kot merilo ne samo živo delo ampak tudi vložena sredstva, kar bo zahtevalo večje ekonomiziranje s sredstvi.
Kot zadnjo novost naj omenim še ukinitev progresije obdavčenja in uvedbo proporcionalnega obdavčenja dohodka. To pomeni, da sredstva podjetja sorazmerno rastejo ali padajo z večjim ali manjšim dohodkom oziroma z boljšim ali slabšim poslovanjem. Vse novosti pomenijo seveda močnejšo diferenciacijo dobrih in slabih podjetij kot doslej.
Drugačno formiranje sredstev komune in njihova večja odvisnost od rezultatov gospodarjenja vseh proizvajalcev na njenem območju bosta ustvarjala nove odnose med proizvajalci — med podjetjem in komuno — in prispevala k razvijanju komunalnega sistema.«
»Kam bi bilo treba usmeriti pozornost v letošnjem letu glede na spremembe v gospodarskem sistemu in posebej v sistemu delitve dohodka?"
»Namen vseh sprememb je, da čimbolj omogočijo na trgu in v celotnem gospodarstvu delovanje zakona vrednosti. To pa konkretno pomeni, da bo ves sistem vedno manj prirejen za najslabšega proizvajalca. Vedno manj možnosti bo za neracionalno in neekonomično proizvodnjo. Važen bo posluh za trg, dalje čimvečja proizvodnja, ki jo bodo kolektivi dosegali ob čimmanjših stroških.
Za izpolnitev teh zahtev pa bo treba izkoristiti rezerve, ki so v izkoriščanju kapacitet, surovin in materiala, uporabi sodobne organizacije dela in sodobnih tehnoloških postopkov, uporabi dosežkov znanosti in tehnike, kooperacije, rezerv, ki so v racionalnem investiranju in podobno.
Jasno pa je, da je eden osnovnih pogojev za doseganje večjih rezultatov aktivna udeležba vseh proizvajalcev v gospodarjenju. To je mogoče doseči samo z nadaljnjim izpopolnjevanjem in razvijanjem samoupravnega mehanizma in da hkrati ob tem razvijamo in izpopolnjujemo notranjo delitev dohodka po delu, za kar p>rav'spremembe v delitvi do-•da9g9»=ustrczno osnovo««
DELAVSKI SVET SKUPNOSTI ŽTP SLOVENIJE SKUSA FREPREČITI,
DA BI VOZILI VLAKI
25 kilometrov na
A fr zaIr®s.! Na nekaterih progah v Sloveniji bodo vozili To je fotografija naših želez-V letos vlaki s hitrostjo 25 km na uro. Atomska hitrost nic’ Posmta na zadnjem zaseda-
Tov. Ervin Dougan
PREDSEDSTVO RS SINDIKATOV SLOVENIJE JE RAZPRAVLJALO VČERAJ O POMEMBNIH PROBLEMIH S PODROČJA
DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA
SREDIŠČE VSEM POBUD
ali ne? Toda nov vozni red predvideva (sneti zinnniša- !liu delavskega sveta bivšega ^ nje hitrosti nekaterih vlakov od prehitrih 35 na 25 km ŽTP ^;ilJbl-lana- Članek bi bil
I M„”rk?oklej '-akT "fr?
^ ivioma ktlo poreče: »Se polnih pet mesecev velja sedanji no urejteo. Povprašal sem -@ vozni red, ta pa nam piše o novem. Sicer pa je vozni kako?
X red pomemben za potnika le v toliko, da ve, kdaj naj Tako so mi povedali: »Letos W hi vlak pripeljal, pripelje pa tako in tako z zamudo ...« naše železnice niso povsem izpol-^	.	nde načrta. Niso se skladno raz-
Le je tako ah drugače, vseka- Zato, da ne bi bilo nesreč in da vijale. Kot veste, smo 15 let po-Kor ■ pa vozni red ni preprosta vse pomembnejši kočevski bazen trebovali za elektrifikacijo že-stvar. Ze od avgusta lani so se ne bi ostal še brez železniške leznice do Borovnice. Zdaj je vrstile mednarodne konference o zveze (cesta je tako in tako sla- elektrificirana, po njej bi lahko novem voznem redu in toliko ča- ba), bo nujno potrebno v najkraj- V0zlli električni vlaki, mi pa niša se pripravljajo nanj tudi naši šem času preurediti ta del proge, mamo električnih lokomotiv. No-strokovnjaki doma. Jasno je, da _ ,	vi vozni red predvideva vleko
železniškega transporta ni brez , T°da to m edina proga. Po- po nekaterih progah z Diesel lo-voznega reda. In zato je tudi za ?obno z drugimi. Medtem, ko komotivami, mi pa še ne vemo
železniška transportna podjetja 1I"ai;.lslrala skoraj popolnoma ali jih bomo sploh dobili. Lani so
obvezen. Novi zakon o organiza- ^ odernizirnna in bodo po njej nam obljubili 30 štiriosnih pot-ciji Jugoslovanskih železnic do- °,z , vfe b° -1 sodobni vlaki, so niških vozov, dobili smo le štiri toča, da mora tisto železniško °ftal.e stranske proge v taksnem slišali ste načela, po katerih se
r^darPlačat? o£	Sv^oltm
lo pa: upamo, da bo sedaj, po
transportno podjetje, drži voznega škodnino oškodovanemu železniškemu transportnemu podjetju.
Tudi zaradi tega je delavski svet bivšega ŽTP Ljubljana na svojem zadnjem lanskem zasedanju sklenil:
• da mora pri sestavi novega voznega reda obveljati načelo, da vsako železniško transportno podjetje prevzame toliko dela, koli-
kor ga je zmožno opraviti (s pred- mislinjsko progo, je — 25 km na pisano kakovostjo).	uro!
Takšnega sklepa še doslej ni "Ce Sm° rC,di recimo še sprejelo nobeno železniško pod
štev ne le za obnovo teh prog,
T, Potrebno vzdrževanje. reor^acTifnaših železni c/kr*?-Stare lokomotive bodo sle v po- n[i„ na holie« koj, prometa na progah ne morejo ukiniti in tja bodo poslali P. S.: Zapisali smo, da je de-druge z glavnih prog, ki so jih lavski svet (bivšega) ŽTP Ljub-zamcnjali z boljšimi. Promet na ljana posvetil največ pozornosti
™ - ?r°gf^ •Pa bi, ^ vozneniU redu. Naj zapišemo še varen, ce bi . vlaki vozili s kako ,	.
spodobno hitrostjo. Edina pri. to> da s'0 Prav na tem zasedanju merna hitrost, na primer za mi- -P0 . . s^eP 0 razdružitvi tega
podjetja in o ustanovitvi pet
»B«, je dejal med razpravo neki
-Delavski sveti so zbirališče jetje. Po domače bi povedali: član delays£ega sveta. »Odločili železniško-transportnih
1_ : _ •	. *	,	TV T	- *	-	,	w. ..	Q	C CV /-(O	. 1 /-T1 t- v-vr /~\     ^
manjših (ŽTP Ljubljana, Maribor Postojna, Nova Gorica in Novo mesto). Potrdili so tudi organizacijsko shemo uprave skupnosti podjetij
Slovenije. Potniki, upajmo, da bo nova organizacija odpravila dose-
vseh iniciativ, na osnovi kate- "Ne mečimo si peska v oči, če- SP1° se’ da “basiramo« lokomo-rih je treba sklepati!« je dejal sar ne zmoreš, ne zmoreš.« Vsi že tive in vagone. »Kasirajmo« še
član Republiškega odbora Zveze govorimo o zvišanih tarifah na proge. Mislim, da proga, o kateri danje pomanjkljivosti (blago re-sindikatov, tovariš Ervin Dougan. železnici. Morda bo res sprva govorimo, sploh ni več spodobna čeno) in, da bomo že letos bolj V razgovoru z našim sodelav- manj potnikov, toda kdor bo mo- za promet, kot ga zahteva da- zaupali voznemu redu in bomo, cem, je dan pred zasedanjem kri- ral na pot, bo plačal tarifo, ka- našnji čas.«	skratka, tudi bolj zadovoljni z Je-
tično ocenil delo naših samo- kršna bo. Zahteval pa bo od že- Zakon „pvprl, np rVnn«Pa »P leznieo. Priznajmo, brez nje ne upravnih organov. Opozoril je na leznice	primerno kakovostno leznišMm tranmortnim	moremo...
pomanjkljivo uveljavljanje de- uslugo. Kakovost usluge pa naj	ttatvttto
lavskih svetov ob vrsti zakonov, upošteva tudi novi vozni red. '	’	asirale« neko progo.	DANILO DOMAJNKO
Lani smo se, največkrat po lokalnih progah, vozili tudi tako, pred kratkim pa so naši železničarji sklenili, da letos ne bodo več prevažali potnikov v tovornih vagonih
JESENIŠKA INDUSTRIJA PODPIRA KMETIJSTVO SVOJE OKOLICE
m a m i Tik m
tudi novi vozni
ki jim dovolj na široko odpirajo Prav zato so toliko razpravljali za vrata v odločnejše gospodarjenje, potnike (tako »zgodaj«) že o no-Iniciative — dobre in slabe. — se vem voznem redu... v mnogih primerih porajajo le v Načrt bivše Generalne direk-glavah vodilnih posameznikov, cije JZ je glede tega predvide-katerih odnos do organov' uprav- val:
Ijanja v podjetjih je vse preveč	vlakov	s	0	vleko	naj	bj
formalističen. Formalizem - v	bik) •	zato	pa	bi več	potni-
odnosu med vodstvi m upravljav- kov prepeljali motorniki. Tovorni ci pa lahko postane usoden ru-	et naj bi se na progah skup.
silec vseh naših prizadevanj,	.f;.osti ZTP	Slovenije povečal	za
da bi se uveljavil vsak elan	3 odstotke
kolektiva kot samostojen,-••odgo- ' icpL ‘	, . ,
voren upravljavec^ usmerjevalec Prodlogipno bi bdo moc mcc-določene proizvodne aktivnosti. sar očitati, če bi omenjena skup-V kolikor so se upravni organi noft.ve^ lokomotiv, več osvobodili pasivnosti pri reševa- PolD18^1!1 '^o20^^ ve^ motorni kov nju vprašanj vzgojne in izobra-	in	ProSo v boljšem stanju. Tako
ževalne vsebine, še vedno osta-	P'n	1® delavski svet ugotovil, da
jajo ob strani pri vprašanjih, ki Predvidenih nalog ne bo moc iz-
zadevajo proizvodnjo, gospodar-	Polmti, Torej zmanjšati naloge in	.
jenje. Družbene organizacije v ~ bar s'cer velja za vse gospo- Jesenicah: nekoliko hladneje, po- valnice Planike in zdaj je konec kj ;e razen druaeea Dosodila ob- skali in sp nrenričaii , podjetjih čestokrat varajo same darstvo - realno planirati.	spesene priprave za novoletno negotovosti. Mleko je, v stekle-	ljudskemu odbon, 30 pcrsnektivlh	njegovih
sebe z zavestjo, da so že usme- Noben potnik ni zadovoljen, praznovanje, sicer pa vse po sta- mcah, po 50 dinarjev za liter. milijonov dinarjev za preskrbo rile v dovoljni meri aktivnost	Pa	najsi še tako ponosno izzve- rem. rudi v mlekarnah. Pravza- Višja cena je upravičena. Zna- Jesenic z mlekom Ta denar ie ■	L", •V	"“T
delavca v vsakdanji ritem dela	niif> podatki o porastu števila	Prav prodajalnah mleka, saj na	no j6j da je v Ljubljani že nekaj	dobilo kmetijsko	posestvo Poli-	j^dustnjsKi	kraj	ne	more pnča-
in proizvodnosti; one bi morale	prepeljanih potnikov, če se mora	Jesenicah nimajo mlekarne.	(iasa po 45 dinarjev in ne gre	fe k; nai bi že v maiu tega leta	<°1Va1tl	svojega	kmetijskega
biti most zaupanja med kolekti-	voziti v vlakih, ki so polni kot Pritisnil je mraz in vrsta go-	ponavljati, zakaj je taka cena.	dajalo Jesenicam	600 litrov mle-	?Pfedja	^osebr’c>	pa.	se s PeS^1
vom in organi samoupravljanja,	škatle sardin, ali čelov tovornih	^odin^kl s° cSo6 le3 k^čaK v	AV°Z do,.Jfenic pa sta"?‘ ^a;	ka dnevno. To je	približno toliko,	v	^ i® ^
med upravnim vodstvom in po-	vagonih, da o tem, kdaj prispe	ni ^efaia. aa cesto> le kača v	zen tega (tako so vsaj sklenili),	k0t
sameznimi člani kolektiva.	na cilj, sploh pe govorimo.	prodajalni je imela več repov, bodo mleko v steklenicah prodali
Tem uvodnim mislim, o kate- Zato je delavski svet sklenil: Prodajalka je zajemala mleko z tudi y nekaterih, špecerijskih rih je včeraj razpravljalo pred-	_____njenco_in v _iv?^a v V!'^e in kan- trgovinah. Zaradi tega bodo v
Konec negotovosti: Jeser|ičani niso ostali brez mleka.	Uiški občini, toda prav	na meji	sijo, ki je	ugotovila, da ima po-
Odslcj ga tudi v tem industrijskem kraju prodajajo vste-	2 ieseniško, tako, da so	mu celo	sestvo čez	200 glav goveje živine
kleničenega, in sicer iz Ljubljanskih mlekarn! Mleko iz	^	t?10* in- da1 h.0.^0^ obveznost do Je-
Ui ui\~	v	t •v • £•	- lija«. Se več. Na zadetku minu- seme lahko izpolnjevalo. Medtem
bližnje okolice bv bilo cenejše. Zato so Jesenicam finančno	iega leta so na pobudo Občinske-	pa so tudi	člani sveta za blagovni
podprli razvoj posestva Poljče. Optimistične ali ne preveč	ga ljudskega odbora	Jesenice	promet sklenili, da si bodo vsi
optimistične perspektive.	podjetja združevala sredstva in ogledali posestvo Poljče. Tudi
■jih namenila kot posojilo za raz- člane delavskega sveta jeseniške
Zadnji dnevi minulega Ma n, mleko pet le,. Prevaele so poa.m	KSTS ^0™^?“ oC
To pa je bistvo stvari. Noben
j • j ''?• Pr.lbbzn° to^ko, v redu preskrbovalo, če mu ne ga zdaj dobivajo z Bleda. bo pomagal vsaj na noge. Jese-Ali bo posestvo izpolnilo ob- ničani so ubrali to pot. Razum-Vcznost? Kdaj bo zmožno proiz- Ijivo pa je, da zdaj od kmetijstva
5 ?	1 O F1 X v-. T T /T W-l	Alt C* /-T	___ ^ „	4.. .—11	_*	_ * -■	•	*
sTdstvoV^ajaZToavVariš° Ervhi Tovornih vagonov v potniškem SS." Po	iS S dti mleSih SšL vle ^rda	še več mleka? Ali so smo- tudi nekaj pričakujejo? p-rav^je;
Dougan še v^sto problemov o rlz- SaTnf progah skJpnLtt	je ?ač kdo zahtevaL , Pa jih sploh ne' bo, ker gre tudi ^^^Tla žolezarTa?’ Ab ji™ tl* zani™ai° .zani- Ce b? treba.
tat itfovathtILvrV	-4««^ M^Sr^r^
rahljali na progah skupnosti ŽTP Slovenije. Te vozove, ki so bili
ročiih o obotavliaiočih korakih sv°^as Preurejeni za prevoz 44 dinarjev za liter. Toda, govo-rocjin, o oboiavijajocin korakih, potnikov (se pravi, da so v njih rij0j da ga po novem letu ne bo.
ki vodijo nekatera naša podjetja postavili klopi) bodo nreuredili A w 1	,	-	ne-
V r2»nPnP Pw,-kP n^invn^n Posravui Klopu, dooo preureain O tem bi se morali naši občinski >>H
Tako°mi 'ie2razlaga? možakar je ml?ko P°dražife- Res da dobro ptostemT laico mi je razlagal mozaMar, zasiužim0) toda vendar...«	-
Prav ta »vendar.
8a je dala Železarna? Ali so	bodo posestvu	še	pomagali če	pa
upravičene kritike na račun po- je kaj narobe, pa bodo terjali ,	sestva, češ da gospodarjenje ni	izboljšanje.
Nekateri s0 zadovoljni,	dru-	najboljše - letos na primer niso	»Nemogoče	si	je zamisliti,	da
t*-	. ,.,	.	i------— ——t--.. ———gttui ui se morali naši oocinsKi TT.	. v	Pospiavili koiuze s treh hekta- bi tak kraj, kot so Jesenice, ostal
različne oblike pc^lovnega za prevoz koles in prtljage.	možje bolj pozanimati.«	^	^v, orodje imajo tudi pozimi na brez mleka. Dobili bi ga ne vem
3F5S3& S-KSfS-KTS H »»*««»	« *>»
še vedno slone na zastarelih no- drz£dl na nogah, oziroma na ko-
ki sem ga ogovoril. Stal je zad-lesih, le še s poslednjimi močmi, nji v vrsti. Prav je imel, le ne-bodo za vselej izločili iz prometa, kaj
Prav tako vse tiste lokomotive, ljudski odbor že dalj časa misli
tranjih principih organizacije v podjetjih.
braku^pozorfl tovari^Ervin kj 50 že/davnaj sodile med kupe kako organizirati preskrbo mleka Dougan še na problem, ki posta- slnrf?a ,zelfa> Pa se vedno s po- na Jesenicah, ja iz leta v leto bolj pereč v od- Pravl!lJz dneva v dan vozijo in
nosu podjetij do svojih proizvod- Povzr°cn.]o zamude...	Ali bodo ostali brez mleka ali
nih planov, ki so večkrat zgolj Temu pravijo »kasiranje«. ne> s9 Jeseničani že dalj časa akt, potreben zunanjim činite- »Kasirali« naj bi tako 24 loko- ugibali. Dnevno- ga popijejo 4500 Ijem, manj pa premišljen in pre- motiv različnih vrst. Lokomotiv litrov. Od tega jim je 4000 litrov tehtan instrument lastne gospo- pa že doslej ni dovolj in jih bo mleka dobavljala Planika, mle-darske politike.	po vsem tem kar 32 premalo. karna tolminske poslovne zveze,
O teh, v kratkih, informativ- Prva nevšečnost povzroča dru- To podjetje je imelo na Jeseni-nih besedah predstavljenih vpra- go. Po sicer milih merilih za cah svoje prodajalne, kjer so šanjih, je vperaj razpravljalo »kasiranje« lokomotiv, bo ven- Prodajali mleko, tako kot smo na predsedstvo Republiškega odbora darle potrebno izločiti tudi tri začetku opisali. Prodajali so ga Zveze sindikatov. V prihodnji lokomotive serije 23. Nepoučene- po	ceni, saj je občinski
številki našega glasila bomo bral- mu bralcu številka serije ne pove ljudski odbor prispeval k vsake-ca podrobneje seznanili z vsebi- veliko. Gre za lokomotive, ki mu litru pet dinarjev, no uvodnega referata in z disku- vozijo po kočevski progi. Ko jih »Tudi ta regres je konec kon-sijo, kakor tudi s sklepi in z ne bo več, bodo po tej progi mo- ce? plačal vsak Jeseničan sam, ugotovitvami predsedstva.	rale voziti močnejše. Del te. pro- saj. natn. sredstva ne pritekajo 2
D. K. ge pa ne prenese takih lokomotiv neba,« je dejal tovariš Valentih
Jeršin, predsednik Sveta za blagovni promet jeseniške obične!
od kod,« mi je dejal predsednik . Vsa ta vprašanja terjajo od- sindikata Železarne, »toda bolje
m	zš&ržJžž&fŠg fptt&ssphisi sss.mtLisssa
foijce. posestvo je sicsi v radov- na posestvo v Poljče svojo komi- doma.«
D. D.
DELAVSKA ENOTNOST Ustanovljena 20 novembra 1942 List izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo Glavni in odgovorni urednik MITJA ŠVAB
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR DORNIK PETER OASPERSK SONJA MAVER MI1.AN VOUIC JANEZ TEHNIČNI UREDNIK
ianez Šuster
List Izhaja v ureamski povezavi 1 -Radom- - Naslov ureonISfvs In uprave: Ljubljana Kopltarieva ul 2 poštni predal 313 VI tele fon uredništva 33 722 In 30 672 - RaCun pri Komunalni banki v LJubliani št simi 705/1 63 - Posamezna številka stane 20 din -Naročnina Je- četrtletna 250 polletna 500 in letna lomi din - List tiska CZP -Liudska pravira - - Poštnina olačana v gotovini
»Bilo je samo še vprašanje, kako dolgo se bomo še šli ovinke z regresi.«
V Tolminu grade tovarno mlečnega sladkorja, zaradi tega bi lahko od tam dobavljali mleko Jesenicam le še nekaj mesecev,' najdlje do maja. Pozneje bodo vse mleko predelali v Tolminu in ga ne bo več za »izvoz«. Treba se je bilo že zdaj preusmeriti. Ljubljana ni veliko dalj kot Tolmin, Ljubljanske mlekarne so sodobno urejen obrat z vpeljana odkupno mrežo. Obvezale so še, da bodo Jesenicam dobavljale
- Tovariši, končno so načrti za rekonstrukcijo le gotovi in potrjeni. Predlagam, da takoj naročimo nove, da bomo vsaj z načrti na tekočem...


Varaždin: MESTO DIJAKOV
IN KOMUNA MLADIH
ML1DSNCI SO POGOSTO LS »PEEDSTOTIKIu ¥ OSGSNIH UPRfiVLIMJIS — ČUDNO MNENJE, DS SO SAMSKI HOTELI LEGLO NEMORALNOSTI — DRUŽBENA PREHRANA BO V KRATKEM POVSEM UREJENA
Doslej smo pisali o položaju mladih delavcev v Manbora in Bom. ¥ obeh mestih si pristojni vidno prizadevajo, da bi bilo »mladinsko vprašanje« urejeno čimprej in kar najbolje. Razprava na nedavnem skupnem plenumu Centralnega sveta ESI in Centralnega komiteja LMJ bo še bolj pomagala družbenim in političnim delavcem v nelahkem prizadevanj« za ureditev mnogih vprašanj v zvezi z življenjem in položajem mladih delavcev.
V	Varaždinu kakor tudi v mnogih drugih krajih so mladi delavca v velikih podjetjih v drugačnem položaju kot tisti, ki so zaposleni v manjših podjetjih ali Pri privatnikih. Velika podjetja — večje možnosti! To je razumljivo, vendar ni povsem v redu, če ugotovimo, da tam, kjer ni »-možnosti-«, tudi ni razumevanja, zakaj eno je položaj mladih delavcev v treh varaždinskih »bogataših« »Varteksu«, »Florijanu Bobiču« in v »Varaždinski industriji svile«, drugo pa problem njihovih vrstnikov v številnih fnajhnih komunalnih podjetjih.
»VELIKI« SI PRIZADEVAJO, TODA...
Tudi tu je stanovanjski problem najhujši, največji in najteže rešljiv. To ni nič novega, zanimivo pa je, da nimajo enotnih stališč, kako bi ga najprej in najučinkoviteje rešliii. V nekaterih mestih gradijo samske hotele, ki rešujejo poglavitne probleme. Ponekod menijo, da so samski hoteli zastareli, in gradijo številne garsonjere za samce.
V	Varaždinu so glede tega raz-bčna mnenja.
V	Varaždinu je močna »struja« proti gra'ditvi samskih hote-lov, češ da so gnezdo nemoralnosti med delavsko mladino. Ko smo se pozanimali za nemoralne Pojave, smo izvedeli za mnenje, da bi se taki hoteli spremenili
V	navadne igralnice na slepo srečo. Ker se tudi nam to ne zdi fnoralno, ne zamerimo, če kdo noče, da bi do njih prišlo, čudno Pa je, če se proti temu borijo s tem, da za samce ne gradijo stanovanj.
DELAVKE V TOVARNI ALI HIŠNE POMOČNICE
okviru mestne gostinske mreže, •ki je dajala abonentom popust, tako da so plačevali za hrano le okoli 6000 din mesečno.
V želji, da bi pomagal samskim gospodinjstvom in vsem, ki se ne morejo hraniti doma, je varaždinski občinski sindikalni svet sprožil akcijo za graditev velike restavracije družbene prehrane. Večino sredstev bodo dale gospodarske organizacije. Tako bo zagotovljena prehrana še 4500 delavcem in nameščencem.
ALI JE SOLA KAJ VREDNA?
Sistem delitve dohodka v varaždinskih podjetjih ni posebno naklonjen mladim delavcem. Vzemimo primer: Ko sklene učenec, ki je dokončal industrijsko tekstilno šolo, s podjetjem delovno razmerje, ima enako plačo kakor priučen delavec z vasi. Način nagrajevanja v večini gospodarskih organizacij spravlja mlade delavce v neenakopravni položaj glede na starejše. Pojav opravičujejo s pomanjkanjem kvalifikacij mladih, ki nimajo izkušenj, ali pa ga sploh ne pojasnjujejo, češ da je že od nekdaj tako.
Ker so v Varaždinu številne industrijske šole tehnične smeri (tekstil in rudarstvo) in ker prihaja večina mladih delavcev iz šole naravnost v proizvodnjo, nastopajo tudi vajenski problemi, ki so v mnogih primerih povezani s splošnimi problemi delavske mladine v Varaždinu.
Zaskrbljenost družbenih in političnih organizacij tega mesta
Povečati bo treba zmogljivost obratov družbene prehrane in no pripravljati na kar najsodobnejši način
zbujajo zlasti vajenci. V posebno težavnem položaju so tisti vajenci, ki se učijo pri privatnikih, saj jim skoraj redno odpovejo, brž ko imajo za seboj tri leta učne dobe. Statistika kaže, da jih polovica ne hodi na letni dopust (prav gotovo ne zato, ker ne bi hoteli, nad 60 % pa ne prejema redne mesečne nagrade, petina pa dela izven bodoče stroke.
MLADINSKI VODITELJI —
DRUŽBENO NEKORISTNIH)
Izvedeli smo za primere, da so mladinski voditelji v nekaterih gospodarskih organizacijah (tudi v Varteksu) razporejeni na delovna mesta, ki jim prinašajo zelo nizke zaslužke, češ da so — kakor trdijo nekateri — »družbeno nekoristni«, ker prebijejo mnogo časa na raznih sestankih in sploh »zapravljajo« čas.
Kljub temu je v organih delavskega upravljanja na območju varaždinskega okraja 350 mladincev. Vendar so ti mladinci po mnenju mladinskega vodstva pogosto le »predstavniki« mladinske organizacije, nikakor pa ne resnični upravljavci. Med ukrepe, da bi mladi postali bolj aktivni v organih upravljanja, sodi tudi akcija za organiziranje klubov mladih proizvajalcev. Klubi doslej še niso dosegli vidnih uspehov, pogosto so bili le na papirju in niso dobivali potrebne podpore. Zdaj se položaj spreminja.
VRATA SO VSEM ODPRTA
Novi predsednik občinskega komiteja ljudske mladine Varaždin Mihovil Sprem ima množico zamisli in tudi že precej uspehov pri aktivizaciji mladine, zlasti delavske. Ker je tudi sam delavec, dobro pozna vse, kar žuli mlade. Mladinski komite in druge družbeno-politične organizacije so v kratkem času izobliko-
Marsikatera mlada delavka opravlja najtežja hišna dela za skromno sobico ali ležišče v kuhinji
vale vrsto novih možnosti za aktivizacijo in izobraževanje mladih delavcev. Tribuna mladih ima lepo perspektivo, ker so ji ponudili sodelovanje številni kulturni in javni delavci tega mesta. Sekcije za kulturno in tehnično izobraževanje, ki so bile doslej »rezervirane« le za srednješolce, so odprle vrata tudi mladim delavcem. Predavanja in prireditve v novem mladinskem domu so dobile nove opazovalce in udeležence — mlade varaždinske delavce. Kdor enkrat pride, potem redno zahaja v dom.
Ni dovtip, če rečemo, da je Varaždin mesto dijakov in komu-
na mladih. V srednje velikem mestu je nad 6000 deklet in fantov, starih od 14 • do 24 let, iz dneva v dan jih je več, ker iz okoliških vasi nenehno prihajajo v industrijo novi, mladi delavci. Kakor v večini drugih krajev jih tudi tu čakajo mnoge težave, predvsem stanovanjske. Od njihove dejavnosti je odvisno, koliko bodo sami pripomogli k rešitvi,!.teh problemov. Tako mladinskemu komiteju kakor delavski univerzi ni žal sredstev in truda, da bi te delavce kar najbolj izobrazili in jih čimveč naučili, da ne bodo le opazovalci v organih upravljanja.
Končna postaja - tekoči lignit
Šest sto vagonov debelejših vrst lignita naložijo vsak dan velenjski rudarji, če le dobe dovolj vagonov. In hlapon razvozi ta premog po deželi. Premogov prah — 800.000 ton na leto — pa pokurijo v šoštanjski termoelektrarni.
Jutrišnji dan tega črnega bogastva bo drugačen. Premog bo potoval po ceveh, spreminjali ga bodo v plin, v umetna gnojila, zdravila in plastične mase, nosili bomo obleke iz lignita. Kako, oblačila in vse drugo iz premoga, ki zanj pove vsaka gospodinja, da ne da in ne da prave toplote? Prav si prebral, dragi bralec.
Zakaj bo tako?
Med več kot tisoč mladimi samci stanuje pri varaždinskih stanodajalcih 400 delavk »Var-teksa«, kar ni prav nič pohvalen Podatek o skrbi tega velikega Podjetja za delavce. Če upoštevajo, da so to začetnice z nižjimi zaslužki in da so stanovanjske Najemnine v teh primerih visoke, jasno, da ni gmotni položaj jladih delavk niti najmanj lahek. Po podatkih občinskega ko-jiteja ljudske mladine so v Va-raždinu pogosti primeri, da mla-he delavke po delu v tovarni opravljajo najtežja hišna dela in se spreminjajo v služkinje, ki razen tega plačujejo še najemnino. Ljudski odbor je skušal s siste-jom pogodb med stanodajalci in stanovalci izboljšati položaj sam-Cev, vendar nima preglednega Nadzorstva nad izpolnjevanjem teh določb.
KMALU: POCENI PREHRANA ZA VSE
Delavci »Varteksa« lahko do-Ptjo dva obroka dnevno za 3500 Po 4100 din, kar je velika olajša-za samce in za mlade delavce. Toda mnogi samci so bili doslej °dvisni od družbene prehrane v
Velenjski premog je mlad, lesen. Če bi ga dali pod stiskalnico, bi teklo od njega. Če bi ga potem posušili še v pečeh, bi bil naposled kar za polovico lažji. Toliko vode, naravne vlage je v njem, toliko nekoristne teže za zdaj kupujejo potrošniki. Toda, nikar napak razumeti! Velenjski rudarji tega niso niti najmanj krivi. Kopljejo pač tisto bogastvo, ki je pod zemljo zorelo sto in več tisoč let, vendar še vedno premalo časa,, da bi bilo bolje, kot je.
Znanost je že našla, tehnika pa uresničila možnosti, da tudi iz mlajših premogov pridobimo
bolj žlahtno energijo, ki je skoraj brez teže in vendarle takšna, da lahko služi povsod, vsakomur. Gorilni plin — vanj bodp spremenili del velenjskega črnega bogastva. Iz plina pa bodo pridobivali tudi vse drugo, že omenjeno bogastvo.
Bil sem na sestanku strokovnjakov in zastopnikov raznih podjetij, ki jih zanima uresničitev tega velikega projekta.
»Zgraditi bo treba plinarno z vsemi potrebnimi napravami in stranskimi objekti (toplarno, ki-sikarno, naprave za izločevanje amonijaka, bencina, žvepla, za čiščenje odpadnih voda in druge), položiti cevovode. Za predelavo
bo potrebno sprva milijon ton premoga na leto. Kasneje, ko bi ob plinarni zrasel še kemični kombinat, bi Energokemični kombinat Velenje potreboval 2 milijona ton lignita letno.«
Tako sta pripovedovala Gregor Klančnik, predsednik pripravljalnega odbora za sklenitev poslovnega sodelovanja med podjetji, ki bi prevzela skupno finansiranje te gradnje, in inž. Milivoj Hladnik, direktor Kemičnega inštituta »Boris Kidrič« v Ljubljani.
Z mokrim lignitom, kakršnega bodo dobili iz rudnika, v plinarni ne bi imeli kaj početi. Zato ga bodo posušili, da bo v njem največ 25 % vode, kajti tak pa že bo primeren za nadaljnjo predelavo. Tako bo od milijona ton lignita ostalo 720 do 800.000 ton posušenega premoga.
Večino tega premoga (550.000 ton) bodo spremenili v plin, ostanek pa predelali v polkoks. Zanj se že zdaj zanimajo celjska Cinkarna (potrebuje ga pri praženju rude in izločanju surovega cinka), Železarna Štore (za elektro-plavže) in Tovarna dušika Ruše za proizvodnjo karbida. Vse tri tovarne bi poslej za svojo proizvodnjo uporabljale samo domače surovine.
Kakšna pa bo pot posušenega premoga do gorilnega plina? Pravzaprav kar kratka in niti ne preveč zapletena.
Zamislite si tesno zaprto posodo, ki jo spodaj močno segrevate in ki ima tri zaklopke. Skozi zgornjo vsipate premog, skozi spodnjo ogrebate pepel, iz stranske pa uhaja plin, pomešan z vodno paro. Premog namreč segrevamo pod pritiskom 20 atmosfer, nanj vplivata vodna para in kisik, kar vse povzroči, da začne premog razpadati. Nastaja »dim« ki ni nič drugega kot gorilni plin, pomešan s paro, ali kakor pravijo, surovi plin.
V Velenju bodo lignit spreminjali v plin v treh ali štirih plinskih generatorjih, štiri metre
CELJE
širokih in osem metrov visokih cisternah. Surovi plin bodo takoj prečistili, kondenzirali in posušili. Tako bo končno, po predelavi milijona ton lignita, ostalo 500 milijonov prostorninskih metrov visoko kaloričnega plina ter približno 50.000 ton raznih stranskih proizvodov.
Plin bo seveda moral na pot do potrošnikov. Zato bodo prek Slovenije razpotegnili 280 kilometrov dolg plinovod. Nov trak, ki bo Velenje povezal z Ravnami, Mariborom, Kidričevim, Celjem, Ljubljano in Jesenicami.
Ne tehtali, pač pa »točili« bomo poslej velenjski lignit. Nič več ne bodo v tovarnah in v javnih plinarnah vsak po svoje proizvajali slab, smrdeč in drag plin iz črnega premoga. Tisti iz plinovoda bo boljši in cenejši. Nič čudnega, če ga potrošniki, tovarne in gospodinjstva, težko pričakujejo.
In zdaj, bralec, poglejva, v kaj in kako je moč še naprej spreminjati tekoči velenjski lignit.
Kaj smo se že učili v šoli, iz česa je sestavljen gorilni plin’ Ogljikov dvokis, monoksid, vodik, in nekaj dušika? No, če temu plinu dodamo vodno paro pod pritiskom, strupeni monoksid »ukrade« iz vode kisik. In potem? Nastal je nov plin, zmes vodikovih molekul, dvokisa in nekaj dušika. Sintezni plin mu pravijo. Če temu v točno določenih razmerjih dodajo dušik (dobijo ga pri< vtekočinjenju zraka) — kajti prostega dušika je v sinteznem plinu premalo — pričakajo neprijetno dišeči amoni-jak. Vprašate, čemu so potrebne take komedije, da dobijo smrdljiv plin?
Nič žalega in neprijetnega ne bo storil ta plin. Preveč dragocen je, da bi ga spuščali na prosto. Zato ga bodo poslali v nadaljnjo predelavo. V kaj?
Omenil sem, kaj vse se skriva v velenjskem lignitu. Da se razumemo, tudi v drugih premo-
gih. Samo — zdaj se menimo o lignitu iz Šaleške doline, zato nas drugi, boljši premogi, ne zanimajo.
Amonijak recimo lahko predelamo v solitrno kislino in v umetna gnojila, kakršno je na primer čilski soliter. Ali pa v sečnino, ki je osnova za proizvodnjo plastičnih mas, raznih umetnih gnojil in kaprolaktana. Ta pa je spet surovina za izdelovanje perlonskih vlaken za naše obleke iz velenjskega lignita. Sečnino naposled lahko dodajamo živinski krmi in jo tako obogatimo z beljakovinami. Kdo bi si mislil, pa je vendarle res, da bomo z lignitom (ali bolje rečeno, s tistim, kar je v njem) krmili živino, da bo hitreje rasla, pridobivala težo, da bo meso boljše, manj pusto?
Sicer pa vse to naposled ne more presenetiti. Dolgo, dolgo let se presnavlja les v premog, tisočletja v njem vre, človek mu pomaga do vrhunca in — konca.
Toliko o možnostih predelovanja plina v vrednejše dobrine. Toda nič manj niso dragoceni stranski produkti, ki ostanejo pri čiščenju, kondenzaciji in sušenju surovega plina. Razen 6200 ton amonijaka bi — na vsakih milijon ton lignita — dobili še 3400 ton surovega bencina, 11.000 ton katrana, toliko žveplovodika, da bi zadostoval za proizvodnjo
17.000	ton žveplene kisline, itd., itd.
Velenjski lignit bo poganjal avtomobile, dal nam bo barve, zdravila, saharin ...
Ta veliki dan velenjskega lignita bo nastopil čez pet let, ko bo zgrajena plinarna, čez deset let, ko bodo ob njej postavili kemični kombinat. Končna postaja — tekoči lignit — glede na to, da gre za velik projekt in za resnično zaokrožen tehnološki proces brez odpadkov (pepel bodo v Šoštanju predelovali v zidake) niti ni daleč.
MILAN GOVEKAR
DOGODKI V S VETU
OD TEDNA DO TEDNA
BOJI V LAOSU
V Laosu, kjer so prozahodni uporniki pod vodstvom generala Fumija Nosavana pred kratkim uspeli osvojiti glavno mesto Vien-tian, se boj med silami laoške vlade in četami gibanja Patet Lao na eni strani in uporniškimi silami na drugi strani nadaljuje. Vladne sile pod vodstvom padalskega kapetana Kong Lija so zabeležile pomembne uspehe. Osvojile so strateško zelo važno visokogorsko dolino Žar, osvojile mesta Ksieng Huang, Nong Het in Fong Šali ter prodrle v predmestje kraljevske prestolnice Luang Prabang. S tem so uporniki izgubili kontrolo nad tremi pokrajinami Laosa.
Uspehi sil, ki so zveste vladi Suvana Fume, so povzročili, da se je jela morala med uporniki je jela morala med uporniškimi krhati. Uporniki so medtem nadaljevali z utrjevanjem svojega režima v Vientianu, kjer so »ustoličili« vlado princa Bun Uma. Uspeli so sklicati »parlament« in »izglasovati zaupanje« Bun Umovi vladi.
Medtem pa so v mednarodni areni začeli organizirati široko akcijo, kako bi preprečili nadaljevanje bojev v Laosu, ki se že
bilke Gvineje. V njegovi osebi jela boriti z ogromnimi težava-narodi Jugoslavije pozdravljajo mi: gospodarska zaostalost, ne-voditelja hrabrega in ponosnega pismenost, spor med plemeni gvinejskega ljudstva, ki je pred itd. Seku Ture pa je na čelu z dvema letoma edini med tri- Demokratsko partijo Gvineje najstimi bivšimi francoskimi uspel rešiti marsikateri problem kolonijami odločno rekel »ne«, in navdušil ljudstva, da so se ko je Francija organizirala re- vključila v gospodarsko in po-ferendum. Seku Ture je hkrati litično izgradnjo dežele in da so tudi eden med najbolj ugledni- vsak dan bolj jela krepiti nemi predstavniki sedanje Afrike odvisnost dežele, in borec proti kolonializmu.	Obisk predsednika Gvineje
Dobrodošel!
Mlad je; star 38 let. Z nje- Seku Tureja v naši deželi naj-govim imenom je povezan boj bolj prisrčno pozdravljamo, ljudstva Gvineje za osvoboditev Gost iz Afrike se bo pogovarjal in neodvisnost, ki se je pravza- s predsednikom Titom in drugi-prav krepko začel leta 1945, ko mi našimi visokimi voditelji, je Seku Ture ustanovil gvinej- Posebno važna v razgovorih bo sko sekcijo francoske Generalne razprava o Kongu in Laosu, konfederacije dela. Kasneje je Razgovori predstavnikov dveh bil eden izmed ustanoviteljev izvenblokovskih dežel bodo ne-Afriške delavske unije,. ki ima dvomno dogodek, ki bo odmeval Včeraj je prispel na državni zelo velik vpliv tudi izven meja prek meja Gvineje in Jugosla-obisk predsednik republike Gvi- Gvineje. Ko je bila pred dvema vije in katerega bodo pozdra-neje Seku Ture. To je prvi obisk letoma razglašena neodvisnost vili vsi ljudje, ki jim leži v predstavnika prijateljske repu- Gvineje, se je ta afriška dežela srcu mir na svetu.
INTERVJU Z GENERALNIM SEKRETARJEM SOHIO
»Zid tretjine«
Na potovanju po Japonski je njihovi stiki z Jugoslavijo — to naš posebni dopisnik Brana Vuč- so bile poglavitne teme razgovo-kovič obiskal generalnega sekre- ra 0 prvi polovici decembra na tarja SOKIO Akiro Ivaija, ki se sedežu Generalnega sveta sindi-je odzval prošnji, naj za bralce katov japonske (SOHIO) z gene-našega lista odgovori na nekaj rainim sekretarjem te naj večje vprašanj o japonskem sindikal- japonske sindikalne centrale Aki-nem gibanju in o njegovih pro- rom ivaijem. • blemih.	...	,' .
SOHIO je največja japonska ra^alizTcIff^^avtomaUzacije
milijona članov. O njenem vplivu flT™nJLl priča tudi dejstvo, da je bilo na
nedavnih parlamentarnih volitvah izvoljenih okoli 90 vodilnih
ščanje delavcev, slabšanje delovnih pogojev in naraščanje brezposelnosti. Poudaril je, da se racionalizacija razvija izključno v
ljudi iz SOHIO za poslance Spod-	a
nje in Zgornje zbornice japon- breme delavcev, od katenh zahte-»iLc.	vajo vse žrtve. »Zato smo se in se
bomo tudi nadalje borili za od-
skega parlamenta.
Boj proti negativnim posledi cam avtomatizacije in za spre
stranitev slabih posledic racionalizacije ter proti temu, da bi bili
Ob koncu afriškega leta
membo kapitalistične strukture, deiavci njene žrtVe. Borili se bo-izkušnje pri stavki v premogov- mo proti tem siabim posledicam v niku Miike, rezultati najnovejših vsakem konkretnem primeru, skupščinskih volitev, mednarodni hkrati pa tudi proti kapitalistič-odnosi japonskih sindikatov in nemu sistemu, ki prinaša te slabe posledice. Poslej se bo bil boj za kar najbolj občutno spremembo strukture kapitalizma,« je dejal Ivai.
„ V tesni zvezi z bojem proti negativnim posledicam racionaliza-
cije je bila tudi stavka v rudni' ku Miike. Kapitalisti namreč zmanjšujejo proizvodnjo premoga, ker je uvoženi petrolej cenejši.
Ob začetku leta 1960 je bilo	pojmoval emancipacijo in utrdi-	z Vzhodom, medtem ko o Lu-	z navzočnostjo Zahoda, prav tako	Ker je premog tudi še nadalje po-
spreminjajo v pravo državljan- slišati mnenje, da bo to afriško	tev položaja novih neodvisnih de-	mumbi odkrito in sistematično	pa tega ne bi mogli storiti niti z	memken energetski vir skušajo
sko vojno. Cilj teh ukrepov najMeto Pozitivne spremembe in	žel kot izgubo Afrike in kot afir-	zatrjujejo, da so tako on kakor	drugimi elementi politike dveh	kapitalisti v preostalih ’ rudnikih
bi bila mednarodna kontrolna ko- procesi so Se zvrstili med le- macij° vzhodnega bloka. Zato se njegovi sodelavci in_ njihova po- blokov To pa ne pomeni, da na- z racionalizacijo in avtomatizacijo
jsr. sr pr
z ženevskimi sporazumi leta 1954,	napovedi, proti Koncu leta parlški krlzl ma;|a 1960 pa je prl_ Kongu in Alžiriji pa se skriva vzhodne politike v afriških vpra- p . . ^ ... nodDira tudi vla_
in katere naloga je bila, da kon- 1J60 pa 80 se stvan v nekaterih šlo tudi do odkritih, nevarnih po- isto, kot se je tudi poprej v pri- sanjih niso zbujale na Zahodu dg	.1 P P
trolira spoštovanje teh sporazu- točkah Afrike zasukale v manj skusov, zadržati procese v Afriki meru Naserja, Nkrumaha, Seku dvomov in da jih niso sprejemali
mov, ki predvidevajo nevtralnost pozitivno smer.	in vse skupaj povrniti na staro. Tureja (da drugih niti ne našte- kot dobrodošli izgovor za na- »Po našem mnenju ne bomo
Laosa.	Prvi in poglavitni razlog na- Tiste dni in v takih razmerah varno); napad na resnično nacio- - sprotne akcije ter za razširitev mogli zmagati,« je nadaljeval Ivai
novpdi da sp za vps svpt začpnia nrišlr> tudi dr> srvrempmbp v nalno in progresivno, neodvisno lastne infiltracije v škodo afriške »če se ne bomo borili za večje ZDA PREKINILE ODNOSE leto Afrike, je v tem, ker so se francoskem odnosu do prej dogo- pozicijo teh dežel, ki ni sprejem- neodvisnosti.	spremembe v vsej politiki pre-
S KUBO	začeli ob koncu leta 1960 napo- vorjenih pogajanj z alžirsko Fron----------S-------------1-------------------*-----
Dne 3. januarja so ZDA pre- vedovati na obzorju veliki do- to narodne osvoboditve (FLN), kinile diklomatske odnose s Kubo. ^ in znatne Sprernembe na H^rati ^ Belgija po eni strani iz-Odgovornost za to je osebno pre- ° f	... V,	polnjevala pogodbo o neodvisno-
vzel predsednik Eisenhower po ^ a,sf celini- J?oc1es pron sti Konga, po drugi strani pa se dolgotrajnih posvetovanjih s svo- kolonialnl11 sprememb, ki so po je pripravljala, da bi izpodkopala jimi političnimi pomočniki in drugi svetovni vojni z azijskih mlado neodvisno deželo in da bi svetovalci. Seveda je odločitev tal. skoraj povsem zbrisale kolo- v Ruandi Urundiju usmerila Washingtona povzročila po vsem nialne odnose in tujo nadoblast, stvari v nasprotno smer od tiste, svetu veliko zaskrbljenost. Ob tej je hkrati zajel tudi nekatera afri- o kateri se je z misijo ZN dome-priložnosti je predsednik Kube ška področja. Tako je bila že leta nila marca 1960. Zato je prišlo Fidel Castro izjavil, da je »Kuba 1952 egiptovska revolucija ter ši- sredi leta’ kmalu po pariški kriz; pripravljena«. Ameriške ladje, roko osvobodilno gibanje v Tuni- -.,to lahko označimo kot eno pr-
SSi VofilaPm0Kut’	^ ^	V ^
da imajo le-te najprej nalogo, da pa®tala močna osvobodilna giba- ndsu BelgiJe do Ruande Urundi-prepeljejo člane ameriškega ve- f3a ^d' v geniji in na drugih ]a in Konga, kar je sprožilo zna- ; leposlaništva v Havani domov koncih črne Afrike, vendar so bi- no hudo krizo, ter'do preobrata v
li ti procesi vse do minulega leta odnosu Francije do pogajanj s
»KONRADORI«
Za letošnji rojstni dan za-hodnonemškega kanclerja Konrada Adenauerja, ki je 5. januarja dopolnil 85. leto, so razen običajnih ceremonij in čestitk izdali tudi zlatnike. Zahodno-nemška federalna banka in druge kreditne ustanove so dale v promet dukate različnih velikosti in vrednosti (najdražji je vreden 780 mark), na katerih so v latinščini napisane besede ■>Conrad Adenauer Pater Patriae Germanicae«, kar bi pomenilo.
prevedeno v jezik smrtnikov, da so starega kanclerja proglasili za »očeta nemške domovine«.
Tako so po mnogih desetletjih in celo stoletjih spet zaživele kraljevske in cesarske ambicije iz dobe Marije Terezije. Ta je namreč po vzoru francoskih kraljev iz serije Ludovikov, ki so stregli svojim ambicijam tudi z izdajanjem zlatnikov s svojimi podobami (dukati so znani kot louisdori), prav tako dala kovati zlatnike s svojo po-
dobo. Kasneje si je to reč privoščil Napoleon.
V našem atomskem stoletju se je peščica preostalih kronanih glav večinoma odrekla ambicijam te vrste, za katere sodobni svet ne kaže kaj prida razumevanja. Zato pa so zdaj prišli »konradori«, menda kot dokaz, da morejo imeti tudi nekronane glave takšne cesarske ambicije.
Ko bi se napoleonske ambicije vsaj končale s temi »konradori« ...	B.
KONFERENCA V CASABLANCI omejeni večinoma na arabski svet FLN	bratom Belgiie in s
T7. ^	, .	. .	.	.. in na obrobne afriške dežele. b tem preoDratom tseigije in s
V Casablanci je maroški kralj c	bila spremembo francoskega odnosa
Sef°V nf°.dv:snlh takrat tik pred prebujanjem, ča- le prlsla	v zacetku druge
afriških dežel, ki so jo sklicali na , ,	. y F	, polovice 1980 se bolj v središče
njegovo pobudo. Konferenca je ka*a ^ na prjo Prožnost za to. svej:ovne poz0rnosti in mednarod-obravnavala položaj v Kongu in Svet in Atnka sta stepna v nega dogajanja, vendar v nega^.jv_
Alžiriji ter francoske atomske po-	novo> 1960. leto v znamenju takih	nem smislu: po nepotrebnem sta
skuse v Sahari, razpravljali pa so	teženj in pričakovanj. Potem so	se nadaljevali kriza in vojna v
tudi o drugih aktualnih vpraša-	sledila tudi stvarna dejanja: raz-	Alžiriji, temu se je pridružila
njih, ki zanimajo afriški konti-	glasitev neodvisnosti vrste fran-	spričo mnogih elementov še hujša	zato	treba	pred	poskusom	nzične,	zn. Na tem	zasedanju	so zavze-	pridobljenih	med	stavko	v	rudni-
nent. Konferenci so prisostvovali	coskih kolonij, potem Britanske	in še vedno bolj nevarna kriza v	nasUnehkvidacije	m	miniranja	mali afrigki	Problemi	neposred-	ku Miike,	»naj večja	izkušnja,	ki
predsednik ZAR Naser, predsed-	Nigerije in Belgijskega Konga in	Kongu, ki zavzema v Črni Afriki	d^s	no ali Posredno tako	glede ste-	nam	io
Ijiva za zahodni blok in za zahte- V letu 1960 je bila Afrika tudi skrbovanja gospodarstva z ener-ve blokovske politike ter jo je osrednja točka na XV. zasedanju gijo.« To je ena izmed izkušenj.
nik Gane Nkrumah, predsednik doi0ganje procedure za skorajšnjo os^f,dn'P. P°^ozai Gvineje Seku Ture predsednik osvoboditev Ruande Urundija. vehkosti in mo vlade republike Mah Modibo Kei- T k t •	j iziaviti celo Mac tem delu sveta-
ta, predsednik začasne alžirske	M _ Tako Belgija kakor Francija
jo je dala ta stavka, pa je v tem, da se je pokazala v Mii-
vlade Ferhart Abas in maroški
millan
Afriki,
po krajšem sprehodu po da piha po vsej afriški
ter po prostoru, de ožigosati kot privesek nasprot- vila kakor vsebine večino dnev-velikosti in moči vodilno mesto v	° 6 sponen e up nega reda. Ni bilo pomembnejše- keju tolikšna solidarnost in enot-
„	'	,	,	. ga vprašanja, ki bi ne bilo pove- nost delavcev, da smo mogli zbra-
Zarjdl.	zano z bojem za Afriko in s pri- ti za ta boj velikansko vsoto, prt
'ik v
.vT- • ^

kvidirata zakonito kongoško vlado	,	.	Afriko rešiti tuje nadoblasti. Po-	vda premoč	in si utrdila	strate	bodisi z ukrepi za delno razoroži-	dl zalaal poiaza odcepljene soci-
predsednika Lumumbe in da po-	strani t vi kolonialnega	jarma z	dobno išžejo za al2irsko vlado in	ško-pohtične	položaje.	tev, bodisi z oženjem prostora, na	alnodemokratske stranke,
korita pokrajine, ki so ostale zve- vseh alriskih ozemelj. S tem so za njene Predstavnike izgovor v Navzočnosti Vzhoda na afri- katerem divja hladna vojna, se Ko je Ivai analiziral vzroke ste tej vladi, sta Kasavubu - Mo-	se poglavitne trdnjave	kolonializ-	tem; da jih proglašajo za komu-	ških tleh bi niti po obsegu	niti po	je prav tako pokazalo kot veliko	takšnih volilnih rezultatov je de-
butu poskušala pred dnevi osvo-	ma v Afriki podrle ali	pa so bile	niste ali vsaj za ljudi, povezane	intenzivnosti	ne mogli primerjati	afriško vprašanje.	jal: >>Med raziogi za ta napredek
jiti pokrajino Kivu, ki je pod zavzete. Na mesto kakih desetih konfrolo sil, ki so zveste zakoniti kolonij je prišlo toliko novih ne-centralni vladi. Mobutujeve čete odvisnih držav. Med njimi sta tu-so napadle pokrajino Kivu z dj dve največji afriški deželi, če ozemlja Ruanda Urundi s pomoč- izvzamemo ZAR:	Nigerija in
jo Belgijcev, ki kontrolirajo to Kongo Tako se je število neod, ozemlje Poskus pa se je končal visnih držav zvišalo na 25 Po_ s popolnim neuspehom. Vojaki	a afriška sku y
pod poveljstvom generala Lundu-	...	, . ,.	. ,
le, vrhovnega kongoškega povelj-	na)ve^la> hkrati pa je kaza-
nika, šo pognali v beg napadalce, da se bo v najbhzji pnhod-V tej akciji je odigrala svojo nosti še pomnožila z osvoboditvi-vlogo tudi misija OZN, ki ni ni- jo Alžirije, Ruande Urundija ter česar ukrenila, da bi preprečila številnih britanskih in portugal-ta napad. Šele ko je poskus pro- skih kolonij (Kenija, Tanganjika, padel, je Hammarskjdld protesti- Uganda, Rodezija in Njasa ter ral. Medtem pa so njegovi ljudje Mosambipue in Angola), v Kongu držali roke križem in Drugi razlog za t0; da se je izjavljali da je napad notranja minulo leto kmalu kazalo kot zadeva Konga in da .intervencija leto Afr.	y	kef ge je
mednarodnih sil m potrebna.	, I .	.
Smatrali pa so za potrebno, da so vzporedno s temi procesi razvne-zaščitili osem Mobutujevih padal- za celino bitka za njeno, cev, ki so se skrili pri njih po usmerjenost ter povezovanje k neuspelem napadu.	blokom. Točneje: v minulem letu
Novo leto ni bilo najbolj je znatno napredovala emancipa-uspešno za Kasavubuja in Mo- cija Afrike, vendar se je hkrati butuja. Ko je Kasavubu obiskal stopnjeval tudi boj za vpliv in pokrajino Kasal, ga je prebival- oblast nad njo, ker so menili, da stvo dočakalo s klici: »Živel Lu- je od afriške opredelitve odvisno mumba! Dol Kasavubu in Mobu- bodoče ravnotežje po svetu in tu!« V južnem delu pokrajine, morebitna premoč ene izmed kjer* vlada separatist Kalondji, ki obeh strani v sporu za nadvlado je ustanovil svojo »rudarsko re- na svetu.
publiko«, pa je imel Kasavubu Na Zahodu so zlasti takoj v sploh smolo s tem svojim prija- začetku leta 1960 pokazali veliko teljem, ki ga je pustil pešačiti pet zaskrbljenost, kam se bodo usme-kilometrov po hudem dežju, da je rile nove neodvisne dežele in z prišel do njegove rezidence.	njimi vsa Afrika. Zahod je takoj
— Votla! Atomska bomba je eksplodirala, mornarica je tu, če so še padalci in volilne komisije na svojih mestih, potem se Alžircem res ne bo težko odločiti...
socialistične stranke je treba poudariti predvsem odločnost delavcev, da bodo branili svojo enotnost in se izognili nadaljnji cepitvi sindikatov. Drugi razlog: socialistična stranka se je okrepila na kmetijskih področjih, kjer se zdaj lahko pomeri s konservativno stranko z velikim upanjem na uspeh.«
O razlogih za ta prodor socialistov na vas je Ivai dejal: »Prvič, kmetje so sorazmerno počasi doumevali vzroke boja proti varnostni pogodbi z ZDA. Zdaj so jih počasi začeli doumevati in tako se je ta boj prenesel tudi na vas. Drugič, predlog Ikedove vlade, naj bi se vaško prebivalstvo zmanjšalo od 15 na 9 milijonov, je sprožil kmečki nasprotni napad.«
Glede razvoja v prihodnje je Ivai dejal, da je socialistična stranka zdaj pred problemom, kako razbiti »zid tretjine«. (Po japonski ustavi je potrebna za vsako spremembo dvotretjinska večina. Če hoče socialistična stranka preprečiti oborožitev Japonske, si mora zagotoviti v parlamentu vsaj en glas iznad tretjine.) »V tej zvezi bomo storili vse, kar je v naših močeh,« je dejal Ivai. »Zdaj resno razpravljamo o tem, kako razbiti ta zid. V tej zvezi razpravljamo o politiki strukturnih reform.«

za mlade in odrasle
Ljubljančani se lahko pohvalijo z neko posebnostjo: poleti in pozimi imajo letni kino. Bolj skromen sicer, je pa le. Ce vas pot zanese ob večerih na Titovo cesto, pridružite se številnim gledalcem, ki se dvakrat na teden zberejo pred Figovcem, in prav gotovo ne boste razočarani. Na malem platnu v izložbenem oknu »Iskre« si boste lahko ogledali kratek program dveh ali treh zanimivih, poučnih in zabavnih filmov. Morda vam bo postalo žal, da si česa podobnega ne morete ogledati večkrat in bolj zbrano tudi nekje na toplem, saj mraz v teh dneh prav neprijetno sili pod plašč. In to ne bi bilo tako nemogoče, če...
Ta »če« pa se nanaša na drugo Prav tako ne moremo Zveznemu Ugotovitev: nimamo dovolj fil- zavodu za poučni in kulturno-mov. Nimamo jih toliko, da bi prosvetni film, ki je glavni posre-lahko vedno naša prizadevanja dovalec tovrstnih filmov, sveto-Pri izobraževanju mladih in sta- vati, naj odkupi ali prekopira na tejših ustrezno dopolnjevali s fil- ozki trak za nas nek film, če po-tnom ali diafilmom, s tem danes tem lahko odkupimo le eno ko-teko potrebnim in zgovornim po- pijo.«
hazorilom. Imamo že precej, če- vprašanja brez odgovorov, bi Prav še ne dovolj projektorjev lahkQ pomislili ob vsem tem na_
ozkotracni film, imamo pose- g^evanju težav. Ali res ni izhoda, ben zavod, ki naj bi skrbel za ab ga je treba sam0 poiskati?
pOUČ” Potrebe po kvalitetnih poučnih nozkoti^čmh m diafilmov, m	in diafilmih so vedno več-
P dovolj sredstev, da bi tovrstne jn ge vge organizacxje, dru-k X za^os^nl u}61"1 luhko na- v^va in ustanove, ki so potrošniki avljali in proizvaja.i.	tega blaga, prispevali tudi dolo-
V Zavodu za šolski in poučni čena materialna sredstva — ne film v Ljubljani so zaskrbljeni, samo izposojevalnino — za obo-E>oslej je bila njihova poglavitna gatitev filmskega fonda pri zavo-skrb predvsem distribucija ozko- du in razširitev celotne dejavnosti tračnih filmov in izdelovanje dia- zavoda, bi marsikateri problem filmov za potrebe šol, jeseni mi- zadovoljivo rešili, hulega leta pa so si zastaviti širše prvi tovrstni znaki izboljšanja naloge. Direktor zavoda, tovariš so ge tudi že pojavili. z Zvezo diafilme
Krsto Hegedušič: Hlebine 1931, tempera, olje, les
—------- —-	.	so se iuui ze pojavni, z, nvezu	uicmm«;	njihove potrebe	lahko tesneje sodelovale	z zavo
«hrko Ivanc, sam meni, da je bila	delavskih in ljudskih univerz ter	Okrajni servisi delavskih univerz	dom,	ki bi njihove filme	prevze
Jihova dosedanja dejavnost pre- z Zvez0 Svobod in prosvetnih pa naj bi prevzeli, tudi distribu- v distribucijo. Tako bi se poveča z^a-	društev so se pri zavodu že do- cijo filmov, s katerimi razpolaga filmski fond zavoda, obenem p^
»Preveč smo pozabljali na po-	govarjali za'finančno pomoč, ki bi	zavod. Tudi	tiste organizacije in	Ju si	te filme lahko og e	a sirsi
trebe izvenšolskega izobraževa-	slpila za povečanje filmskega	ustanove, ki	imajo lastni fond po-	, 5°g.„„eCi „ C.eXi „ „„	v,: ^
nia,« pravi tovariš Ivanc. »Zato fonda, izdelovali pa bodo tudi učnih in znanstvenih filmov, bi	""	"
radi to pomanjkljivost odpra-
vili. Toda sami smo nemočni, ker haša lastna sredstva ne zadostu-i®jo niti za nabavo vseh razpoložljivih filmov, niti ne moremo dovolj izkoristiti lastne možnosti 23 Proizvodnjo filmov.«
Filmski fond zavoda resda ne kaže spodbudne slike. Filmov je ^lalo, z nekaterih področij umetnosti in znanosti jih sploh ni ali Pa so zastareli in neuporabni. 'Tako se dan za dnevom ponavlja tsto vprašanje:	kako zadostiti
vsem, ki vedno odločneje zahte-Vajo: dajte nam filme!
, »Z lastnimi sredstvi lahko nabavljamo le dobro četrtino vseh razpoložljivih filmov,« meni tova-riš Ivanc, »medtem ko jih v drugih republikah nabavljajo dosti v®č, saj letno porabijo za te na-Piene 10 ali pa tudi do 20 milijonov dinarjev, pri nas pa le dva.
je ovira še vedno nerazumevanje posameznih organizacij in ustanov, ki se branijo dajati večja materialna sredstva, češ saj filmi ne bodo naši, izposojamo pa si jih tako in tako že zdaj.
V Zavodu za šolski in poučni film so se tako odločili za novo, |g širšo pot. Če se bodo vsi ti na- || črti uresničili, bi zavod lahko po- |g stal res pomembna osrednja usta- g nova za proizvodnjo in distribu- || cijo poučnih filmov in diafilmov. s Razširjena dejavnost pa bo seve- g da zahtevala večje število sode- g §| • lavcev, prav tako pa bo treba pri |g izdelovanju diafilmov večjo skrb = .posvečati kvaliteti, saj so bili ne- = 'kateri dosedanji filmi glede na g svojo pedagoško vrednost kakor g tudi samo izvedbo neprimerni in f§ pomanjkljivi.
Na koncu pa moramo še en- = krat ponoviti: brez finančne po- s moči se ne bo dalo kaj dosti sto- II riti.	V. S. M
IVTa zadnjem občnem zboru Svobode se je W Predsednik razgrel:	»Tovariši, saj je
T ■ vse lepo in prav. Nova vsebina kul-‘hrno-prosvetnega dela, nove oblike — vsi Se strinjamo s tem. Samo povejte mi, kje dobimo prostore za vse to. Saj še tele-vizorja nimamo kam postaviti.«
... Upravnik občinske knjižnice je že dese-kc zapovrstjo zapisal v letno poročilo: »Naša khjižnica je res v nemogočem položaju. Saj Pisrno več knjižnica, ampak zadnje in naj-zanemarjeno skladišče. Kaj veljajo nor-za knjižničarstvo res samo na papirju? tisto o svobodnem pristopu pa kar pri miru
Pustite!«
fn predsednik občinskega sindikalnega
malo obnavljali, ker... da, če bi ne bilo tega KER, potem bi tudi ne bilo več tega izpetega refrena »prostori, prostori, prostori ...«
A zdaj se obetajo nekoliko boljši časi. Perspektivni plan za prihodnjih pet let namreč predvideva veliko večje investicije v kulturo in prosveto, v društveno in druž-beno-politično življenje. Občine bodo bolj kot kdajkoli dolžne zbrati sredstva prav v te namene.
Tako se vedno bolj vsiljuje vprašanje KAKO GRADITI?
Tako kot doslej? Vsaka organizacija zase, vsako društvo zase, vsak s svojimi krediti, vsak s svojimi načrti? Kot smo gradili za-
ruzbe
„,.efa je poslal na občino dopis: »Zdaj se iskamo v eni pisarni sindikati, občinski ®t Svobod in prosvetnih društev, ,samo za 6kaj časa* — že več kot eno leto — je pri as tudi delavska univerza, zdaj pa bomo orali vzeti pod streho še Zvezo prijateljev ladine. Vsi v eni sami pisarni! Tako še .jUrninistrativnega dela ne moremo zadovo-hv° opraviti, kaj šele da bi se lahko lotili sa večjega in pomembnejšega. Ponovno V udvarjam, da bo nujno potrebno rešiti Prašanje prostorov!«
v kar priznajmo. Tako je skorajda po-, °d. Ce že po ne vem kakšnem naključju pohoda nima težav s prostori, potem jih v av gotovo ima knjižnica ali delavska uni-teirf3’ de -ie že sindikat v svoji pisarili, po-Uik Se prav gotovo stiskata v kaki kletni dpjU|i občinski odbor RK in Zveza ženskih
oh A zakaj tako? Ker je bilo doslej le malo Rt.Clriskih ljudskih odborov namenilo sred-
stva
svet X Proračunih za gradnjo kulturno-pro-Orn ih domov, domov za družbeno-politične vJfddzacije, društva. Ker je poglobljena in Poiu-° bo1! razpredena dejavnost družbeno-hhčnih organizacij, društev že zdavnaj jj, redila vse domove pretesne, ker smo ve-^ Premalo gradili, ker smo veliko pre-
družne domove in so zdaj v njih skladišča repe, žita, ali pa ostajajo neizkoriščeni ali celo zaklenjeni? Tako, kot smo gradili trboveljski Delavski dom — z dvema velikima dvoranama, z naravnost ogromnim foyerom in številnimi upravnimi prostori — ob vsem tem pa se ubija s prostori Svoboda, delavska univerza, knjižnica ...?
In ali ima res lahko ključe od edinega kulturnega doma, ali kakorkoli se že imenujejo ti prostori, ena sama organizacija, eno samo društvo? Ali je morda prav, da neko društvo za mastno najemnino kuje dobiček ob edini dvorani v kraju? Ali so umestni spori med Partizanom in dramsko družino Svobode, ker pač hočeta imeti obe ob isti uri vaje? ...
Bržčas bo torej treba graditi nekoliko bolj smotrno, kot smo bili navajeni doslej. Od tod tudi pobuda glavnega odbora SZDL, da bi gradili v občinskih središčih, večjih krajih in stanovanjskih skupnostih tako imenovane centre za družbeno življenje. V njih naj bi našle prostore vse družbenopolitične organizacije, društva, delavska univerza knjižnica ... Pri tem seveda ne gre za to, da bi na silo stlačili vse pod eno streho. Ti centri naj bi nastajali skladno s potrebami in finančnimi možnostmi vsake komune posebej, vsakega kraja, vsake stanovanjske skupnosti. Kjer Svoboda že ima svoje prostore, najbrž ne bo potrebno graditi nove, kjer Partizan nima telovadnice, pa jo bo najbrž potrebno upoštevati v pro-
jektu ... Neki splošen tip načrta za center =j družbenega življenja torej ne bodo mogli = pripraviti arhitekti, pripravili pa bodo lah- || ko idejne načrte takega centra, kjer bodo g res funkcionalno izkoriščeni prav vsi pro- g stori. Veliko laže pa bo z opremo prostorov, g Ta je v resnici lahko tipizirana, saj čemu = bi si vsak arhitekt vedno na novo izmišlje- g val, kakšne stole naj postavi v pisarno, s kakšne v klub in kakšne spet v dvorano. g
Da bi dobil kar največ rešitev, kakšen g naj bo center družbenega življenja, bo GO g SZDL že v januarju ali pa v začetku fe- = bruarja razpisal poseben natečaj za projekte g in načrte notranje opreme teh centrov. Pri g tem želi Glavni odbor, da bi komune že zdaj g določile tudi lokacijo zanje, da bi upoštevale g dosedanje razmere in razkrile svoje potre- g be. Le tako bo namreč moč doseči, da na- g tečaj ne bo dal le abstraktnih rešitev, tem- g več resnično funkcionalhe zamisli centrov, g
In prav zaradi tega bi bilo potrebno na- g sloviti nekaj besed na komune:
® Za vso republiko bomo lahko ugoto- g vili le okvirne potrebe po kreditih za grad- g njo centrov, sredstva pa bo morala — seveda g s pomočjo vseh družbeno-političnih in go- g spodarskih organizacij — zagotoviti vendar- g le komuna sama.	g
• Državljani naj bi na zborih volivcev, g ali z referendumom ali kako drugače odlo- g čili, kaj in kako naj bi gradili, katera etapa g v gradnji centra je najbolj nujna, kako g zagotoviti za gradnjo potrebna finančna = sredstva, kje naj bi gradili.
® V okviru vse republike bo moč ustva- g riti le idejne projekte centrov za družbeno = življenje, kako pa le-te prilagoditi stvarnim g razmeram vsakega kraja, to je stvar občine g same.
® Ne gradimo za deset let, temveč za g petdeset, šestdeset, sedemdeset. Kot je lahko g nefunkcionalna prevelika razkošnost veli- g častne palače, zunaj z marmorom, znotraj g z usnjem obložene, prav tako se nam lahko s maščuje tudi prevelika skromnost.
Osnovna celica, če lahko tako rečemo, g vsega družbeno-političnega, društvenega živ- g Ijenja je komuna. Prav zaradi tega je tudi g komuna dolžna poskrbeti, da bo refren »pro- g stori, prostori, prostori...« sčasoma vendar- g le prešel v pozabo. Razumljivo, vsega ne bo g moč zajeti z eno samo žlico — pa tudi g mošnjiček je za to premajhen, saj komuno g vendarle tarejo tudi druge skrbi. Toda, saj g nihče ne terja, da bi morali ti centri nastati g v enem samem letu. Nastajali bodo najbrž g pos+oono, zgradba za zgradbo... Samo da M BODO NASTAJALI, samo da bodo grajeni g SMOTRNO, samo da bodo FUNKCIONALNO IZKORIŠČENI.	BOJAN SAMARIN
Hegedušič v Mali galeriji
Za konec leta nam je Mala galerija v Ljubljani pripravila nekaj posebnega: razstavo podob hrvaškega slikarja Hegedušiča, sicer dovolj znanega po Jugoslaviji in po svetu, manj pa pri, nas: to je njegova prva razstava v Ljubljani.
Hegedušič (rojen 1901) je doma iz Petrinje, podravske vasice, ki je doživela rekvizicije, obiske tuje soldateske in vaške požare:
to je umetnikov svet, tu so doma	_
motivi njegovih razstavljenih podob, ki so nastajale od 1928	^
do 1934.	.	.	.	1
Hegedušič je leta 1929 ustanovil še z nekaterimi drugimi g hrvaškimi slikarji skupino »Zemlja« in v istem letu je na- g stala tako imenovana Hlebinjska šola, nenavadna skupina g slikarjev-kmetov, ki so slikali svet okoli sebe, pa ne kot ro- g mantični idealisti, sentimentalni pesniki, kot bi človek pri- g čci koval.
Hegedušič je imel druge načrte. Sam pravi: Hotel sem g postaviti svojo umetnost v službo ljudstva, preganjanega g ■ človeka izven zakona. Hotel sem govoriti jezik, ki je blizu g ljudstvu, oslanjajoč se na njegovo fiziologijo in na njegov g humor. Za svoja slikarska pojmovanja sem iskal oporo v g delu kmetov, delavcev in otrok. Hotel sem pokazati, da bi = se kmetje, če bi znali slikati, izražali na podoben način...	=
Hegedušič ljubi pripovedovanje, ljubi podrobnosti v sliki:	p
v nasprotju s tolikimi slikarji ljubi tisto, kar slika, in v tem g je njegova moč. Imenujemo ga primitivca: toda ali niso g prav tako imenovani primitivci neprimerno' bolj rafinirani = in dovršeni, bolj neposredni v likovnem izrazu kot njihovi g bolj dostojanstveni kolegi?	F. Z. g
Dr. Stevo Julius:
»Na živčni podlagi« |
__f-i rf~T\	Z živci in težavami zaradi njih =
n l/ / se v našem vsakdanjem življenju g ), _ \UUUU vse pogosteje srečujemo. Mnogo g govorimo o tem, iščemo pomoči jg po ambulantah, vse premalo ali g nič pa smo seznanjeni z vzroki g živčnih obolenj, s posledicami, ki g lahko nastanejo zaradi nepravil- g nega delovanja živčnega sistema g in z ukrepi, s katerimi bi se lah- || ko zavarovali pred za naš čas g tako značilnimi živčnima motnja- g mi. Odgovore na vsa ta vpraša- §§ = nja bo lahko vsak našel v nedavno izšli knjigi zagrebškega g H zdravnika dr. Juliusa »Na živčni podlagi«, v kateri skuša g §§ avtor poljudno, živo, zanimivo in vsakomur razumljivo pri- §§ I bližati nestrokovnjaku dokaj zapleteno delovanje živčnega g 1 sistema, nepravilnosti, ki nastajajo v njem zaradi motenj v g i duševnem življenju posameznika, vpliv družbenih faktorjev g g — vzgoja, civilizacija, pravilna izbira poklica, zakonskega g j§ druga in podobno — na nastanek in razvoj živčnih bolezni, g 1 predvsem pa poudarja avtor potrebo po duševni higieni in = —■ pravočasnem preprečevanju bolezni. Poznavanje vseh fak- g = torjev in vplivov, ki uravnavajo duševno življenje človeka, g g duševno ravnovesje in s tem pravilno usklajevanje posa- g H meznika z okoljem, v katerem živi, so glavni pogoj, da se g H izognemo živčnim boleznim. Duševne motnje so namreč po- g g glavitni povzročitelji tovrstnih obolenj, zaradi sprememb v g s živčnem sistemu pa nastajajo tudi resne okvare v delovanju g g posameznih organov (n. pr. čir na želodcu). Avtor je nazorno g g in s konkretnimi primeri opisal vrsto najrazličnejših bolezni g H kot nevroze, distonijo, histerijo, povišan krvni pritisk, čir g = in druge ter vzroke, zaradi katerih nastajajo. S poznavanjem g g vsega tega, s popularizacijo in upoštevanjem duševne higie- = H ne, ki temelji na pravilni vzgoji, zdravih medsebojnih od- g g nosih, na pozornosti in razumevanju do sočloveka, kar vse g g vpliva na dobro počutje, pravilen odnos do dela, družine in g g družbe, se bo lahko vsak posameznik vsaj v neki meri iz- g H ognil konfliktov, ki lahko privedejo do neprijetnih in resnih s g obolenj.	-s- g
Precej deklet je že poznal, tudi čez Miljacko je hodil v Sarajevu, kadar je zbral dovolj denarja. To in eno zanimivo reč je doživel, vendar še ni naletel na žensko, ki bi se vedla tako hladno. Zdelo se mu je, da sanja. Kakšna razlika med tistimi Sarajevčankami, ki so govorile o sebi, da opravljajo svobodni poklic in tem lepim dekletom! Vidiš, tako je, če skleneš, da boš nastopal moško. Nič odvečnih besed, noben dolgotrajni uvod ni potreben. Srce mu je hkrati tako utripalo, kakor bi bil pretekel več kilometrov. Zardel je.
Olja ga je strokovnjaško gledala. Veke je rahlo priprla, kdaj pa kdaj se je zabliskala zenica pod dolgimi trepalnicami. Nekje v njej se je zasnovala želja in ji segla v možgane, kjer sta jo premagali volja in misel. Olja ni hotela biti Eva, Adamova družica, povsem drugačne naloge so jo čakale. Ni bila ena tistih, ki jim hrepenenje pokvari načrte. Njeno hrepenenje se je izpolnjevalo le, kadar je bilo v skladu z načrti. Njena volja je rekla ne. V nasprotnem primeru bi bilo vse narobe.
Odločno je napravila konec nememu prizoru. Tako naglo je vstala, da se je skoraj spotaknila ob Ivico, ki se je bil nagnil k njej.
Skušal se je zagledati v njene oči. Povesila je pogled. Zdaj je bila videti nedolžna, nevedna punčka. Zdelo se mu je celo, da je tudi zardela. Hotel jo je objeti.
»Ne,« je zašepetala, omahnila na svoj naslanjač, si pokrila obraz z rokami in govorila tiho, kot bi se menila s samo seboj.
»Vedla sem se lahkomiselno. Ne vem, kaj je bilo z menoj. Verjemite mi, da česa takega še nisem doživela. Nemogoče sem se vedla .. . Komaj sva se seznanila, že sem... Le kaj si bo ta fant mislil o meni?«
»Nič slabega, verjemite mi. Prisežem vam, nič slabega!«
Umaknila je roke in ga ljubenzivo pogledala.
»Ce govorite resnico, ste zares zlat človek.«
Kramljala sta vse do kosila, tudi potem ju je Frieda pustila sama.
»Mar po kosilu ne spite?« ga je vprašala Olja.
»Nikoli.«
»Tudi jaz ne.«
»Potem pa bi lahko še malo pokramljala. O vas bi rad vedel kaj več, o vaših starših, o otroških letih, o ljubezni, vse .. . Tega si ne razlagajte za golo radovednost. . .«
»Prav rada vam povem, vendar se bojim, da ne bo nič posebno zanimivega. Kratka, vsakdanja zgodba.«
In se je zgodba začela. Olja je lagala, Ivica pa tega seve ni slutil. Olja ni od tod doma, čeprav je tu zrasla. Prav majhna je bila, ko je prišla. Staršev nima. Bogata sorodnica gospe Friede je vzela majhno punčko k sebi in jo vzgajala. Dekletce je obiskovalo konservatorij, potem se je poslovilo od svoje dobrotnice. Šla je h gospe Friedi. Pri njej stanuje, poučuje in kar dobro zasluži. In ljubezen? Le mladostne sanje. Zdelo se ji je, da je bila zaljubljena v resnega moža. Razmerje je trajalo nekaj mesecev. Sicer pa je bolje tako, ker ji je bilo takoj jasno, da to ni ljubezen, temveč le sanje mladega dekleta. No, od tistih mesecev je že nekaj let, odtlej živi Olja mirno življenje.
»Vidite, to je vse. Zdaj pa upam, da boste tudi vi povedali svojo zgodbo.«
Ivica je pripovedoval. Lagal je. Ona ni le slutila, temveč je bila prepričana, da fant laže. Povedal je, da je sin premožnega uradnika. Doraščal je na podeželju, vendar so ga dobro vzgojili. Doživel je vse dijaške lepe reči in nevšečnosti, tudi ljubezen, nedolžno seveda. Zdaj se bo vpisal na tehniško fakulteto, hkrati pa upa, da bo doživel drugo, tisto pravo ljubezen . . .
»Prosim, ostanite resni,« ga je opomnila Olja.
»Saj sem zelo resen! Povejte, ali ste Rusinja?«
»Ne vem.«
»Po imenu sodeč ste.«
»Mogoče. Tudi sama kajkrat razmišljam o tem.«
Pogovarjala sta se do večera. Ko je začel Ivica gledati na uro, ga je Olja vprašala:
»Ali se že dolgočasite?«
»Ne, s prijateljem sva zmenjena.«
»Ali pa s prijateljico . ..«
»Ne, častno besedo vam dam.«
To pot je bila Olja prepričana, da Ivica ne laže.
Točno ob osmih je obstal črn dodge pred hišo, v kateri je stanoval Ivica. Fant je že čakal na ulici, oziral se je, ker ni vedel, iz katere smeri bo prišel dr. Spiler. Ko se je avto ustavljal, je Ivica gledal po ulici.
Vrata so se odprla. Nihče ni izstopil, Ivica pa je slišal vabilo:
»Vstopite!«
Šele takrat je zagledal dr. Špilerja, in sicer skozi odprta vrata, ker so bila avtomobilska okna zagrnjena z zavesami. Ivica je vstopil, avto je takoj peljal dalje. Policaj je segel po slušalko, da bi naročil šoferju, kam naj pelje. Steklena šipa je ločila prvi del avtomobila od zadnjega. Šofer tako ni mogel slišati, kaj se menijo ljudje, ki jih pelje, prav tako pa je bilo z njim mogoče govoriti le po majhnem telefonu.
»Iliča, k stari številki sto.«
Avto je drvel po ozki ulici, hupa se je pogosto oglašala, bila je precej močnejša od drugih.
Spotoma sta se le malo pogovarjala. Navadni policijski pristav se je držal v elegantnem avtomobilu tako samozavestno, kakor da je šef ne le zagrebške ali beograjske policije, temveč vsaj Scotland Yarda.
Avto je obstal pred hišo, ki je bila na zunaj videti gostilna. Zadaj je bilo nekaj manjših sob, ločenih med seboj, Policaj je peljal svojega gosta tja, gostilničar pa ju je spremljal.
»Gospod Novak,« je rekel doktor Spiler, »midva bi rada dobro večerjo. Jedilnika ne bova brala, kar sami nama izberite. Seveda bi tudi dobro kapljico, to se razume.«
Debelušni gostilničar se je priklonil, kolikor mu je dovoljeval zajetni trebuh.
»Tu se izvrstno je, razen tega pa bova sama. Novak se spozna na svoje delo. Nihče naju ne bo motil.«
»Torej tajni sestanek,« je rekel Ivica.
»Naši opravki so vedno tajni, razen tega pa je prijetneje, če se lahko meniva nemoteno, četudi bi ne bilo skrivnosti.«
Tudi vino sta dobila. Doktor Spiler je napeljal besedo na Žide. Govoril je proti njim. Dolgo zgodbo je zaključil takole:
»Edino Hitler je spoznal vse to in sprožil odkrit, pošten boj. Mi pa smo cepci, ki ne vidimo ničesar in prenesemo vse.«
Pri tem je pazljivo gledal Ivico. Očitno ni hotel prezreti nobenega znamenja, po katerem bi si ustvaril kar najnazornejšo predstavo o vtisu svojih besed. Sicer pa je lahko delal skoraj nemoteno, zakaj fant je vrtel kruh po omaki in si ogledoval uspeh ročnega dela. Policaj je imel vtis, kakor da je Ivica v mislih kje drugje, zato se je na njegovem čelu zarisala globoka brazda, obrvi pa so se mu stisnile od nezadovoljstva. Vsaj pol ure mu že govorim, ta pa je v mislih čisto drugje, se je na tihem jezil Spiler, Verjetno misli na Oljo, si je rekel.
»Občutek imam, kakor da se ne strinjate z menoj,« je spregovoril policaj in skoraj temno pogledal študenta Ivico.
»Popolnoma se strinjam, gospod doktor, popolnoma od začetka do konca. Zdelo se mi je, da tega ni treba posebej potrjevati. . . Molčal sem, hkrati pa razmišljal, kako bi lahko začeli boj ...«
Ivica je bil zadovoljen s samim seboj. Lagal je tako prepričljivo, da se je celo sam čudil svoji spretnosti. Ne le ni razmišljal o možnostih za boj, doktor Spiler mu je bil celo nadležen s svojo zgodbo. Že je ugibal, kako bi napravil konec temu dolgočasnemu pripovedovanju, ki se mu je zdelo povsem odveč, ker je že bil sklenil, da se bo s Špi-lerjevim mnenjem strinjal zaradi čisto osebnih koristi, vse drugo pa mu kaj malo mar.
Oblaki po se razpršili na doktorjevem čelu. Torej sem ga prepričal, si je rekel, glasno pa je povedal
»Tem bolje, tem bolje za vas. Vključil vas bom v boj proti Židom. «
»V boj!« je malone vzkliknil Ivica.
»Nikar se ne bojte! To je boj brez strelnega orožja, brez samokresov. Niti noža ne boste uporabljali. Za zdaj je beseda edino orožje.«
Dr. Spiler se je tisti večer dolgo ukvarjal s svojim novim znancem. V mislih je preletel razgovor obeh večerov, razčlenjeval je svoje ugotovitve in jih skušal strniti v dokončno oceno. Ta bi seve morala biti točna, da bi je ne mogel nihče ovreči. Analiza je bila navsezadnje ugodna, le nekaj je Špi-ler še potreboval: pregled fantove preteklosti.
Še tisti večer je doktor Spiler napisal dve pismi, eno daljše, naslovljeno na Sarajevo. V njem je naročil, naj do potankosti pregledajo Ivičevo preteklost, seveda naj delajo kar se da previdno. Drugo je imelo zagrebški naslov. Kratko je bilo, vsebovalo je le nekaj besed: »Šef ukazuje: navijati za antisemitizem.«
Obe pismi je spravil v žep.
Okoli dveh po polnoči je doktor Spiler šel iz stanovanja. Noč je bila hladna, vendar ne tako zelo, da bi bilo treba plašč. Poiicaj pa je bil v hubertusu, širokem in znatno daljšem, kot so bili takrat v modi. Menil je, da bodo ljudje tako manj opazili njegovo
šepajočo hojo. Po navadi je hodil gologlav, zdaj pa je bil v zelenem klobuku s ptičjim peresom in s planinko v sredini. Klobuk si je poveznil globoko na čelo.
Zagrebške ulice so bile prazne. V eni izmed njih so polivali asfalt. Odsev električnih žarnic in plinskih luči na mokrem asfaltu bi napravil velemestno sliko, če bi bilo na ulici vsaj še nekaj ljudi razen edinega možakarja, ki ga je zanašalo. Očitno je bil pijan.
Policaj je zavil proti Zrinjevcu. Ulična gospodična mu je prihajala nasproti. Šla je naravnost proti njemu, kakor da pričakuje, da bo naletela na zakasnelega interesenta. Doktor Spiler se je hotel izogniti temu srečanju. Ulične gospodične imajo pogosto opraviti s policijo, lahko bi srečal katero izmed tistih, ki so jih bili pripeljali med njegovo dežurno službo. Pospešil je korak, zavil čez cesto in proti sencam v parku. Obšel je godbeni paviljon, v Amroševi ulici je stopil k vežnim vratom. Pred kratkim na novo prepleskana vrata so se svetila. Dvoje oken na njih je varovala mreža iz zavitih železnih palic. Na enem je manjkala šipa. Doktor Spiler je iztegnil roko skozi železno mrežo, otipal gumb in pritisnil nanj. Vrata so se odprla, vendar brez običajnega zvoka, ki ga je slišati pri drugih električnih ključavnicah, kadar se odpirajo. Brž ko je vstopil, so se vrata spet neslišno zaprla.
Policaj ni prižgal luči, kakor bi to storil vsakdo drug, če bi moral po temnem stop-1 nišču. Stopil je v temo in preštel osem stopnic, potem pa je zavil na levo in otipal vrata. Namesto da bi pritisnil na kljuko, kakor se odpirajo vsaka normalna vrata, je storil obratno: dvignil jo je. Vrata so se odprla. V zadnjem delu predsobe je brlela ena sama luč pod temnim senčnikom. Človek, ki je dotlei sedel v naslanjaču pri luči, je vstal.
»Goten Abend, gospod doktor,« je rekel policaju s hripavim, zaspanim glasom.
»Johann, bolje bi bilo. Če bi m! voščil dobro jutro, ker se že dani. Ali šef še čaka?«
»Da,« je odgovoril oni in zavrtel stikalo.
Po predsobi se je razlila močna svetloba in obsijala tistega atleta, ki je bil pospremil Ivico iz hotela. Policaj se je gibal naglo in varno kakor človek, ki dobro pozna stanovanje. Ne da bi potrkal, je odprl vrata, odrinil težko zaveso in stopil v veliko, lepo opremljeno sobo z več prostornimi naslanjači in z rezljano pisalno mizo, za katero je sedel mož kakih tridesetih let s svetlomodrimi očmi in z drobnimi ustnicami, tako stisnjenimi, da so bile podobne črti. Visoko čelo je imel, spredaj so mu že manjkali lasje. V velikem pepelniku iz kristalnega stekla je tlela debela, dišeča cigara.
Brž ko je doktor Spiler vstopil, je oni za mizo odrinil debel kup papirjev, vstal, malomarno dvignil roko in pozdravil:
»Heil!«
»Heil!« je odzdravil policaj in iztegnil desnico, kolikor je le mogel.
»Sedite!« Njegova beseda je bila bolj ukaz kot pa vabilo.
Bil je eden tistih nameščencev nemških potovalnih uradov, kakršnih ni manjkalo ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v vseh drugih deželah. Pri domačih oblasteh so bili prijavljeni kot turistični strokovnjaki, vendar niso imeli s turizmom nobene zveze in tudi niso delali v teh uradih. Maloštevilni uslužbenci potovalnih uradov so vedeli zanje, niso pa poznali njihovih nalog in dela. Le slutili so, kaj počno te skrivnostne osebnosti. Kajkrat niti niso poznali njihovega pravega imena. Po navadi so jih ogovarjali s preprostim »Herr Doktor«, le kdaj pa kdaj jim je kdo, ki je bil bolj poučen, rekel »Herr Gauleiter« ali pa kaj podobnega. Možakar z visokim čelom s koničasto lobanjo je bil znan kot »Herr Chef«. Doktor Spiler ni vedel njegovega pravega imena.
»Poslušajmo,« je rekel policaju v čisti hrvaščini.
Doktor Spiler mu je opisal svoje pomenke z Ivico. Na kratko je govoril, le dejstva je naštel. Fant je politično usmerjen, kakor je treba. S policijo je sodeloval, to sodelovanje se bo nadaljevalo. Spozna se že na zakulisne zadeve, zato si bo kmalu pridobil potrebne izkušnje in spretnost. Ob njem bo mogoče izoblikovati večjo skupino. To je prav gotovo. Dokler ne bo preverjena njegova zanesljivost, mu bodo zaupali ustno protižidovsko propagando. Bedno majhen zaslužek zraven tistega, ki ga bo dobil na policiji . . .
»Ni dobro. Bolje ga je navaditi na zapravljanje, da bo materialno odvisen.«
»Razumem. Sestavil sem pismo s potrebnimi podatki in napotki, da bi ga podpisali in ga poslali, kamor je treba.«
»Pošljem ga.«
»V vašem imenu sem pripravil tudi kratko navodilo za Klaro. Antisemitizem. Dal ga bom Johannu, naj ji ga nese. Mislim, da je bolje, kot pa da bi jaz sam hodil tja.«

Spored RTV Ljubljana za teden od 8. do 14. januarja 1961
NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK
SREDA
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA
8 januarja
9.	januarja
10.	januarja
11.	januarja
12.	januarja
13.	januarja
januarja
6.00—6.30 Jutranji pozdrav
6.05—6.10 Poro-ii' a, vremenska napoved in dnevni koledar
6.30	Vesei-i zvoki
7.00	Naooved časa, poročila.
7.30	Radijski ko edar in prireditve dneva
7.35	Franjo Vidošič: Uvertura Vitim Markovič: Jubilejna uvertura
8.00	Mladinska radijska igra— Nikola Jeremič-Marjan Marino: Vioante
8.40	Iz albuma otroških sik'! adb
8.56 Z zabavno glasbo v novi teden
10.00	še pomnite, tovariši . . »Dražgošami« pripovedujejo
10.30	Emil Adamič — skladate j zborov in samospevov
10.45	Anton Lajovic:	Adagio
11.C-0 Soored zabavne glasbe
11.30	Mitja Kreft: Miada pota
12.00	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I.
13.00	Napoved časa. poroči'a.
13.15	Obvestila, reklame in zabavna glasba
13.30	Za našo vas
13.45	Koncert pri vas doma
14.15	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.
15.00	Napoved časa. poročila
15.15	Reklame
15.30	Majhen glasbeni mozaik
i.oo Humoreska tega tedna — i.20 Melodije za nedeljsko popoldne
U0 peli so jih mati moja . . . Spored slovenskih narod-nih	,	.
r.30 Radijska igra — Marin Držič — Dr. Mirko Rupel: Boter Andraž
18.46	»Ko lovec je na štoru
spal . . .« in druge domače
19.00	Obvestila, reklame in zabavna glasba
19.30 Radijski dnevnik in športna poročila
20.05	Izberite melodijo tednal
20.50	Hammond orgle v ritmu
21.00	Everett Helm: Glasbena panorama Amerike
22.00	Napoved časa, poročila.
22.15	Pies Ob radijskem sprejemniku
23.00	Poročila
23.05	Nočni komorni koncert
5.00—	8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored)
5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar
5.25—5.45 Nekaj domačih
8.05	Tri orkestralne rapsodije
8.40	Glasba ob defiu
9.00	Naš podlistek
9.20	Od arije do arije
10.00	Napoved časa in poročila
10.15	Iz filmov m glasbenih revij
10.40	Mešani zbor Tine Rožanc
11.00	I. jugoslovanski festivali
jazza
11.30	Za otroke
12.00	Josip Raba: Na zelenih slovenskih livadah Filip Bernard: Živijo — valček
12.15	Radijska kmečka univerza — prof. ing Oton Muck: Znanstvena dognanja v krmljenju živine naj praksa tudi uporablja
12.25	Zvočni koleidoskop
12.45	Harfistka Pavla Uršič-Petričeva igra skladbe Zvonimira Bradiča in Ilije Marinkoviča
13.00	Napoved časa, poročila
13.30	Slovenske skladbe igra ‘Mariborski instrumentalni ansambel, poje tenorist Miro Gregorin
13.50	Majhni zabavni aHsambli
14.15	Jugoslovanske radijske postaj e pozdravljajo slo venske posluša,ce — Radio Sarajevo
14.35	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
15.00	Napoved časa, poročila, vremenska napoved
15.40	Dušan Tomše:	Pogled v
gledališko življenje na Finskem
16.00	Operne melodije
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	šoferjem na poti
18.00	Športni tednik
18.15	Slavni umetniki našega časa
18.50	Človek in zdravje
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Glasbeni variete
20.45	Kulturna tribuna
21.00	Vilko Ukmar: štiri novele za čelo in klavir
21.15	Festival v Montreuxu 1960
23.00	Koncert Nacionalnega orkestra iz Pariza.
22.00—	22.15 Napoved časa, poročila, vremenska napoved
23.00	Porodila
23.05	Iz naših studiov
23.55	Prijeten počitek!
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —
8.05	Izberite me.odijo tedna
8.55	Radijska šola za srednjo
stopnjo
9.25	Fran Lhotka: Koncert za godala
9.40	Poje ženski vokalni kvartet
10.00	Napoved časa in poročila
10.15	Petindvajset minut z orkestrom Helmut Zacharias
10.40	Utrjujte svojo angleščino (ponovitev) — 1. lekcija
10.55	Glasbena medigra
11.00	Josef Suk: Štiri skladbe za violino in klavir
11.30	Deset minut iz naše-- beležnice
11.40	Zvočna panorama
12.00	Beneški fantje vam igrajo
12.15	Kmetijski nasveti — ing.
Milan Simič:	Ukrepi za
pripravo zemljišč za plantažne nasade gozdnega drevja — H.
12.25	Klavir v ritmu
12.40	Po domačih poljih z narodno pesmijo
13.30	Prizori in arije iz opere Hovanščina Modesta Mu-sorgskega
14.05	Radijska šOia za višjo stopnjo
14.35	Veliki zabavni orkestri
15.40	Listi iz domače književnosti
16.00	Za vsakogar nekaj (Zabavni zvoki)
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	Razgovor z voivci
17.25	L. M. Škerjanc: Peta simfonija
18.00	Iz naših kolektivov
18.15	Vedri interniezzo
18.20	Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Ježeva hišica — glasbena pravljica
18.45	Nov) izobraževalni obzornik
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Poje pevski zbor Jeana Paula Krederja
20.30	Radijska igra — N. V. Gogolj; Dnevnik blazneža
21.24 Dmitrij Kabalevski: Koncert za violino in orkester v C-duru
21.40	S popevkami čez kontinente
22.15	Komorni večeri pri W. A. Mozartu — X. oddaja
23.00	Poročila
23.05	Po svetu Jazza Tommy Dorsey
23.35	Mladim plesalcem
23.55	Prijeten počitekl
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored)
5.05—5.10 Poročila in dnevni koledar
5.25—5.45 Nekaj domačih
6.00—	6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska,
6.30—6.40 Reklame
7.00—	7.15 Napoved časa, poročila, vremensik3 napoved
8.00	Poročila
8.05	Mladi talenti Srednje glasbene šole iz Maribora pred mikrofonom
8.30	Iz Beethovnovih koncertov
9.00	Jezikovni pogovori (ponovitev)
9.15	Vrtimo ploščo za ploščo
10.00	Napoved časa in poročila
10.15	Predstavljamo vam solista:	Ma;rtha Angelici-so-
pran in Marc Reizen
11.00	Zvočna mavrica
11.30	Za cicibane.
12.00	Milan stante s pevci na obisku pri nas
12.15	Radijska kmečka univerza — ing. Jernej Črnko: Pogoji naprave sadovnjakov na nagnjenih zemljiščih
12.25	Zabaven opoldanski spo-
časa,
solisti
poročila, in skla-
red
13.00	Napoved
13.30	Z našimi datelji
14.06 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev)
14.35 Medigra s harfo
14.40 »Kaj b'jaz tebi dal?«
15.00	Napoved časa, poročila
15.15	Obvestila, reklame in zabavna glasba
15.45 Radijska univerza
16.00	Koncert po željah poslušalcev
17.00	Lokami dnevnik
17.15	Sestanek v sredo
17.30	Zabavni ansambel Pavla
Mihelčiča
. Jazz na Koncertnem odru i Kulturna kronika ) Od Gallusa do Hidemitha i Zabavni orkester Raphae-ie
) obvestila, reklame in zabavna glasba ( Radijski dnevnik ) Izbrali srno za vas l Jules Massene-t: Werther.
Radijska priredba opere ) Napoved časa. poročila.
22.50 Literarni nokturno
23,00	Poročila
23.06 Iz modernega glasbenega sveta — yan. oddaja
5.00—	8.00 Dobro jutrev (pisan glasbeni spored)
5.10—5.30 Nekaj domačih
6.00—	6.15 Napoved časa, poročila, pregled tiska.
8.06	Glasba ob delu
8.35	Poje kvintet Niko Stntof
8.55	Radijska šola za višjo sto pnj o
9.25	Balade in nokturni
10.00	Napoved časa in poročila
10.15	Popevke na tekočem traku
10.40	Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje
11.00	Ruski tečaj za začetnike — 1. lekcija (ponovitev)
11.15	Harfa in vibrafon
11.20	Med barokom in romantiko
12.00	Prešerne viže igrajo »Dobri znanci«
12.15	Kmetijski nasveti — ing.
Ivan Kukovec:	Zimsko
obrezovanje v sadnih plantažah
12.25	Zbori in predigre iz Wa-gnerjevih oper
13.00	Napoved časa. poročila.
13.30	Pesmi dobre volje
13.45	Zabavni orkester RTV Beograd
14.05	Med popularnimi melodijami domačih avtorjev
14.36 Naši poslušalci čestitajo
15.00	Napoved časa, poročila
15.15	Obvestila, reklame in zabavna glasba
15.40	Iz svetovne književnosti — Ciprske zgodbe
16.00	Od plesišča do plesišča
16.30	Dva naša solista pred mikrofonom — pianist Marjan Fajdiga in violinist Slavko Zimšek
IT.00 Lokalni dnevnik
17.15	45 minut turizma in melodij
18.00	Češki operni pevci v Smetanovi operi Dalibor
18.30	Sovjetska zabavna glasba
18.45	Ljudski parlament
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
20.45	Francoske pesmi v prozi (Literarna oddaja)
21.25	Pančo Viladigerov; Koncert za violino in orkester
22.15	Po svetu jazza — Jazz iz kluba Five spot
22.45	WiUem Pijper: Sonata za violino in klavir (Leon Pfeifer, Pavel Sivic)
23.00	Poroči1 a
23.05	Nočni akordi
23.55	nideten počitek!
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —
5.25—5.45 Nekaj domačih
8.05	Franz Scnubert. Simfonija št. 8 v h-molu. Nedokončana
8.30	Ma-ro od tu in malo od tam
9.00	Naš podilistek — Albert Einstein in njegova doba
9.20	Zbor prosvetnega drušlva Zarja iz 2e:ezarne Kaplje
9.35	Kotiček za mlade ljubitelje glasbe
10.15	Violinist Karoly Seneszy igra virtuozne skladbe
10.35	Plesni zvokj
11.00	Junaki iz Hoffmannovih pripovedk vam pripovedujejo
11.30	O! o v ek in zdravje
12.15	Radijska kmečka univerza — ing. Miran Veselič: Raziskovalno delo za napredek vinogradništva
12.25	Segava klaviatura
12.40	Domač* napevi izpod zelenega Pohorja
13.30	Zabavni zvoki
13.45, Znani ansambli s sporedom domačih popevk
14.05	Radijska šola za nižjo stopnjo •— Radi v oj Rehar: Stog snega v zasneženem gozdu
14.35	Poje sopranistka Valerija
i Heybal
15.45	Radijska univerza — ing. Marjan Krajnc: O cestah in prometu 'na njih
16.00	Petkovo glasbeno popoldne
17.00	Lokalni dnevnik
17.15	Razgovor z volivci
17.25	Ali vam ugaja? (Zabavna glasba)
18.00	Iz naših kolektivov
18.15	Zabavni orkester Alfred Scholz
18.30	Tako pojo in igrajo tuji narodi — vil. oddaja Južna Amerika
20.15	Tedenski zunan? ijepolitič-ni pregled
20.30	Obrazi iz naše glasbene preteklosti — l oddaja: Jakob Peteiin-Gallus
21.00	Carl Ditters von Ditters-dorf: Simfonija v C-duru
21.15	Oddaja 0 morju in pomorščakih
22.15	Zabavni orkester Frank Pourcel
22.35	Modema plesna glasba
22.50	Literarni nokturno
23.05	Slovenska simfonična glasba
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored)
5.10—5.30 Nekaj domačih
6.30—6.40 Reklame
8.00	Poročila
8.C5 Glasba ob delu
8.30	Narodni motivi v priredbah za k a vir
8.55	Radijska šola za nižjo stopnjo — Radivoj Rehar: Stog snega v zasneženem gozdu (ponovitev)
9.25	Potpuri za zabavo
10.15	Sergej Rahmaninov: Rapsodija na Paganinijevo temo
10.40	Angleščina za mladino — 2. lekcija (ponovitev)
10.55	Aleksander Cla^r s svojim ansamb.om
11.00	Po svetu jazza — I. jugoslovanski festival jazza
11.30	Pionirski tednik
11.50	Otroci izbirajo pesmico
12.00	Tone Koz) evčar in Darinka Režek z Avgustom Stankom
12.15	Kmetijski nasveti — Pavla Janež; Varstvene ustanove za otroke na vasi
12.25	Zabaven opoldanski spored
13.00	Napoved časa, poročila? vremenska napoved, op" java dnevnega spored i11 prireditve dneva
13.30	Zadovoljni Kranjci s svojimi pevci
13.50	Melodije, ki jih radi po* slušate
14.20	Šport in športniki
14.35	Naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo
15.40	S knjižnega trga
16.00	Zvoki za razvedrilo
16.40	Narodne pesmi poje m®' sani zbor France Prešo* ren iz Celja
17.00	Lokal n ik dnevnik
17.15	Po kinu se dobimo
17.45	Pekva Marjana Deržaj
18.00	Jezikovni pogovori
18.15	Blaž Arnič:	Koncert 2»
flavto, godala, harfo iri čelesto
18.30	Napevi iz operete Melodije Sirca
18.45	Okno v svet
19.30	Radijski dnevnik
20.00	Cez dm in strn . . . Spored veselih domačih
20.20	Michael Brett:	George^
se zmerom kaj primeri
21.00	Melodije za prijeten k<** nec tedna
22.15	Oddaja za naše izseljene*
23.05	Zaplešite z nami!
»Družinska proga...«
Na Vitranc v Kranjski 9ori peljeta dve žičnici: prva nekako do polovice pobočja, druga od tam na vrh. S prvo se vozijo povprečni smučarji, kajti proga navzdol je razmeroma lahka, z ono drugo se vozijo samo najboljši tekmovalci; preštel bi jih na Prste treh parov rok.
Pa so pred leti sklenili in odobrili milijone, da bi tudi, 2 vrha Vitranca naredili turistično smučarsko progo. Za borih pet ali šest milijonov dinarjev so razširili staro tekmovalno progo, vendar ne Preveč, tako da se dober tekmovalec še vedno zapiči p drevo poljubne oblike in rasti.
Potem ko so dinarčki skopneli, so se. udarili po čelu: »To vendar ni tisto, kar smo hoteli! To ni turistična Proga!« In so dobri ljudje
vnovič pristavili lonček z milijoni. Tokrat za pravo, “družinsko« progo! Milijoni so preč, za njimi je ostala nekaj metrov široka »družinska« proga, ki se nekje v sredini hriba sramežljivo priključi tekmovalni progi, kot bi hotela simbolično pokazati, da je ta družinski smuk samo za družine, kjer so vsi družinski člani državni re-Prezentantje!
Medtem ko zdaj razburjeni duhovi komentirajo, ali je po tako strmem pobočju sploh ‘mogoče speljati pametno tu-Ttstično progo, pa se množica najrazličnejših smučarjev poslužuje spodnje žičnice — in smuča.
Da je ta, spodnji del primeren za družinske smučarske proge, o tem nihče ne Razpravlja, ker je praksa to ze zdavnaj potrdila; da pa je Zaradi neurejenosti tudi ta Proga nevarna, govore polomljene smuči in polomljeni adi. Pa vendar ni nikogar, ki bi dejal: »Ljudje, nehajte ze razstreljevati skale tam Sori pod vrhom, kjer ni nikogar, pa požugajte raje nekaj dreves tu spodaj, da ne bodo ljudje v večnem strahu, kdaj jih bo na ozkem kolovozu povozil smučar, ki se mu pri najboljši volji ne mo-reio umakniti nikamor!«
Lani so tod podrli nekaj smrek, zdaj mole iz snega metrski štori! In da bi bila žalostna podoba zmešnjave se bolj popolna, je letos prav
za novoletne praznike, ko je °il° obiskovalcev največ, ?fkdo zložil kakih dvajset kla.fter drv prav .na najbolj ^mtičnern zavoju in s tem ?°žil že tako ozek prehod na kornaj meter širine!!!
Dlovek se ne more otresti vPrašanja: Kdo ima prav-Zaprav koga za norca? Ti-ki delajo družinske ^r,°9e tam, kjer se Iju-Je ne smučajo, ali oni, . Pobirajo denar in jim le Potem deveta briga, ® ljudje nosijo svojo Slavo in svoje ude na^ s °daj celo tam, kjer bi ,e dalo to preprečiti rJez milijonov — le z j}alce dobre volje in
azumevanin ''
. Š IX O
»VELIKEGA VLADIMIRA«
Nekje iz višine je priletela žoga točno v središče igrišča; štiri ali pet igralcev se je pognalo za njo.
Eden izmed njih je bil bolj nizke, skoraj drobne rasti. Toda tekel je hitro, zelo hitro, kot sprinter.
»Madona gre ta poba,« se je izvilo nekemu možaku, ki je malomarno slonel ob ograji in opazoval trening nogometašev.
Drobni svetlolasi fant — na oko bi mu prisodil kakšnih štirinajst ali petnajst let — je s svojimi hitrimi nogami medtem prvi prišel do žoge. V diru jo je spretno dvignil in podal sosednjemu igralcu. Peščica gledalcev ob robu igrišča je zaploskala.
»Kdo pa je ta fant?«, se je eden izmed gledalcev obrnil do trenerja. Toda odgovora ni bilo. Mož, ki je spremljal igro dveh moštev, je samo nekaj zamrmral. In ko je drobni fant spet s spretnim trikom izmaknil okroglo usnje precej večjemu igralcu, je trener samo odobravajoče kimal z glavo. Njegov obraz je spreletel droban, komaj viden nasmeh. Izkušeno oko strokovnjaka je takoj ugotovilo, da v,drobnem fantu tiči nedvomen talent.
Potem je tisti drobni fant postal neločljiv sestavni del nogometne enajsterice trboveljskega »Rudarja«. Igral je vse bolje . in bolje. Ljudje so mu ploskali. Njegovo ime je postalo znano ne samo v revirjih, marveč po vsej Sloveniji, da, celo izven meja naše republike. Tu pa tam se je v Trbovljah pojavil neznan moški in se začel zanimati za tega nogometaša urnih nog.
Nekega dne je fant dopolnil toliko let, da je moral obleči vojaško suknjo. Prišel je v Subotico. In v moštvo »Spartaka«, ki je igralo, takrat v prvi zvezni ligi. Prišel je v stik s slavnimi igralci, trenerji, znanimi strokovnjaki. Na drobnega svetlolasca je bilo pozornih vedno več ljudi.
Potem je napočil njegov veliki dan — poklicali so na zvezni trening, na priprave državne nogometne reprezentance. Svetlolasca so postavili v C moštvo. Seveda na levo krilo, na njegovo standardno mesto.
V nasprotnem moštvu je branil gol — Beara. »Veliki Vladimir« — takrat že pojem v nogometu, zvezda, ki je šla strmo navzgor proti svoji kulminaciji. Za večino nogometašev bi že ime Beare zadoščalo, da dobiš manjvrednostne komplekse in da ti strah ohromi ude. Toda svetlolasec ni dosti. mislil na Bearo. Dvakrat je dobil uporabno žogo na konico čevlja in dvakrat jo je spretno poslal v mrežo. »Veliki Vladimir« se je vrgel kot panter — toda zaman!
»Uh, bogami, pa ko je ovaj mali,« je jezno stisnil skozi zobe, ko je moral že drugič pobrati usnje iz svoje mreže.
PREMALO DISCIPLINE
Od tistega dneva, ko je drobni nogometaš prvič obul nogometne čevlje in navdušil igralce ob igrišču, je do danes preteklo že polnih petnajst let. Toda drobni fant umih nog še vedno igra. Poldrugo .desetletje v istem dresu — v klubskih barvah trboveljskega »Rudarja«.
Tovariša Poldeta Opresnika — verjetno je večina bralcev že uganila, kdo je tisti drobni igralec — sem poiskal v avtoparku ■ rudnika. Tam je namreč zaposlen kot pomočnik vodje te delovne enote.
»Zeko je v pisarni,« mi je odvrnil neznan moški, ko sem vprašal po Opresniku. »Zeko« je namreč ime, pod katerim ga poznajo vsi nogometaši. Ne vem, zakaj se ga je prijelo to ime ■— morda je postal »zeko« zaradi svojih urnih, resnično »zajčjih« nog?
Popularnega trboveljskega nogometaša sem vprašal, kaj je vzrok solidnemu plasmaju »Rudarja« že vse od osvoboditve. Ta klub namreč nikoli ne zdrkne »iz višin v globino«, ne pozna kriz in nihanja, vedno se drži nekje pri slovenskem vrhu, med prvo slovensko trojico.
»Mislim, da je takšno stanje, ki mu vi pravite — solidno — za nas pravzaprav neuspeh,« je začel Opresnik. »Mi smo vedno stremeli navzgor in kot veste, smo že nekajkrat prišli do kvalifikacij za II. zvezno ligo.«
»Kako mislite — neuspeh?«
»Poglejte,« je razlagal popularni nogometaš, »naš klub ima
v Sloveniji najboljše mladince. Že vrsto let smo prvaki. Leta. 1949 smo bili celo drugi na državnem prvenstvu. To pomeni, da je material v teh krajih dober. Toda — ko pridejo mladinci med člane ...«
»In kaj mislite, kaj je po vašem vzrok, da se mladinci ne razvijejo tako, kot bi bilo pričakovati?«
Ni dolgo premišljeval. Da je več vzrokov za to, je nadaljeval. Prvič so tu trenerji. »Ne bi hotel trditi, da naši trenerji niso sposobni razviti moštvo do višje ravni. Ne gre za to! Toda vsi naši trenerji so domačini. Mnogi igralci so še skoraj rasli skupaj z njimi in celo igrali v istem moštvu. Pozna jih vsakdo — stari in mladi. Mislim, da je v tem del slabosti. Trener, s katerim si dober znanec, skoraj prijatelj, nujno nima takšne avtoritete kot tujec.«
Malo je pomislil in spet nadaljeval. »Pa še nekaj je. To se mi zdi bistveno. Pri nas ni takš-
Polde Opresnik — »Zeko« popularno levo krilo trboveljskega Rudarja	,:.f -j
ne resnosti, ni take discipline na treningu kot pri drugih klubih, na primer v Srbiji in Hrvatski. Bil sem leto dni v Subotici, igral sem v Spartaku. Tam sem videl, kako se igralci na treningu trudijo, kako so resni, vztrajni, disciplinirani. Trenerja ubogajo na prvi migljaj. Pri nas se nikoli ne zagrizemo v trening tako kot v drugih klubih. Mladi so hitro domišljavi, komaj se nekaj malega naučijo, že mislijo, da so pojedli vse znanje z veliko žlico. Mislim, da je v tem glavni vzrok, da ne pridemo naprej. Po mojem je to tipična slovenska bolezen.«
Ce bi imel Se enkrat
15 LET
Potem sva kramljala o ostalih stvareh, seveda predvsem o nogometu. Prišla sva na materialne pogoje v Trbovljah.
»Oh, tu se res ne more nihče pritoževati,« je pripovedoval to-
variš Opresnik, »zdaj imamo skoraj idealne pogoje. Spominjam se, kako je bilo še pred 5 ali 6 leti. Mladinci so igrali kar bosi, bili so od ugaskov, s katerimi je bilo pokrito igrišče, vsi črni. Kot dimnikarji. Umivali so se kar v kanalu ob igrišču. Hm, danes nam ničesar ne manjka. Imamo krasno travnato igrišče, lepe slačilnice, tople in mrzle prhe. Vsega je dovolj — opreme, čevljev, žog ...«
»Torej ima danes nogometna mladina v Trbovljah neprimerno boljše pogoje, kot ste jih imeli prva leta po osvoboditvi.«
Prikimal je. Potem se je ozrl skozi okno, kjer so pravkar raztovarjali kamion premoga.
»Ja, danes je vse drugače. Če bi imel še enkrat 15 let...« se mu je izvilo.
In še dva, trije kratki podatki o popularnem »Zeku«: v trboveljskem »Rudarju« igra že polnih 15 let. Svojemu klubu je ostal zvest vsa leta, edino 1. 1952, ko je bil v JLA, je igral v subotiškem »Spartaku«, ker je v Subotici služil vojaški rok. V svoji 15-letni karieri je odigral nad 450 tekem in nasprotnikovim vratarjem več kot 42Q-krat potresel mrežo.
CE BI IMEL 11 OPRESNIKOV
Trener trboveljskih nogometašev, tovariš Mirko Krasnik, je že dolga leta zaposlen v Cementarni. Kmalu sva bila sredi živahnega razgovora. Beseda je seveda tekla o trboveljskem nogometu, o posameznih igralcih, o letošnji slovenski ligi in še marsičem. Seveda tudi o Opresniku.
Tovariš Krasnik ni mogel prehvaliti svojega varovanca. Da je malo tako solidnih in discipliniranih športnikov, kot je Zeko, je pripovedoval.
»Kaj menite, je Opresnik najboljši igralec, kar jih je bilo doslej v revirjih?«
.. Malo je pomišljal. »Nedvomno.1* No, vsekakor še ne smem pja^abiti omeniti Vodiška. To j| bil sijajen igralec. Igral je že pred vojno in :V Ljubljani še nekaj let po vojni. Toda če izvzamem tega igralca, je naš Zeko vsekakor brez konkurence.«
»Se spominjate kakšne njegove sijajne tekme?«
»Kako da ne! Imel je res odlične tekme. Na primer proti Budučnosti. Ali pa takrat, ko je ukanil državnega reprezentanta Krivokučo in mu zabil dva gola v mrežo ...«
Potem je pripovedoval o tistih časih, ko so Opresnika razni klubski menažerji skušali premamiti z denarjem. Ko je leta 1952 igral v Spartaku — v Subotici je služil rok v JLA — je njegova »cena« zelo porastla. Ponudili so mu, če bi pristopil v Spartak, nič manj kot četrt milijona. In seveda še razne druge ugodnosti. Pomislite, je dejal trener Trboveljčanov, leta 1952 ni bilo tako malo 250 jurčkov! In še druge bonitete — stanovanje, zaposlitev. Seveda je bil
Vlado Cizelj: Potok
fant ob takih zapeljivih prišepe-tavanjih kar nekoliko zbegan. Toda kaj je storil »Zeko«? Kdo drugi bi enostavno segel po denarju. Opresnik pa ne! Sedel je in pisal pismo. Svojemu trenerju, znancem, odbornikom »Rudarja« in soigralcem. Kaj naj naredim, je obupano spraševal? Ponujajo mi toliko in toliko.
»Nismo ga hoteli prisiliti,« je nadaljeval tovariš Krasnik, »da bi ostal v našem klubu. Nismo mu mogli ponuditi četrt milijona in še več, tako kot drugi klubi. Stori, kar hočeš, smo mu odpisali.«
In kaj je naredil Opresnik? »Veste, bom raje kar domov prišel, nazaj k Rudarju,« je odpisal, ko so mu tekli zadnji dnevi službe v JLA.
Opresnik ni samo nadarjen in discipliniran, marveč tudi zelo soliden. Ne pozna ne nikotina ne alkohola. Je poročen in srečni družinski očka.
»Prepričan sem,« je priznal trener Krasnik, »da bi naš Zeko večkrat igral v državni reprezentanci, če bi igral v kakšnem bolj znanem klubu kot je trboveljski Rudar. Tako pa ...«
»Ima Opresnik med mladino mnogo posnemalcev?«
»Žal ne toliko, kot bi si želeli,«, je odvrnil trener. »Mislim glede discipline, solidnega življenja, vztrajnosti. Mladi se danes vse prehitro prevzamejo, nimajo dovolj vztrajnosti, zagrizenosti. Pred vojno je bil trboveljski nogomet znan po svoji borbenosti. Danes o pravi borbenosti skoraj ne moremo govoriti. In pa to, da je fant vseh 15 let ostal zvest svojemu klubu!«
Trenutek je pomolčal, pa spet nadaljeval. »Rudar bi lahko dosegel mnogo več. Imamo zelo padar jene* mladince. Če bi danes imel enajst takih nogometašev,, kot je. Zeko — mislim tako nadarjenih, tako resnih, vztrajnih in discipliniranih — bi bil Rudar nedvomno stalni član I. zvezne lige.«
Za konec sem trenerja Krasnika še vprašal, kaj je Opres-nikov konjiček. Mar res samo nogomet?
»Kino! Menda vidi vsak film,« mi je odvrnil. »Morda pa bo zdaj film spodrinila televizija, odkar si je , Zeko omislil lep televizijski sprejemnik.« —rn
V Trbovljah bodo razširili
delavska športna tekmovanja
V Trbovljah imajo že nekaj let močno razvito množično športno življenje v raznih kolektivih. Vsako leto se na športnih prireditvah ob »Dnevu mladosti«, ob »Dnevu rudarjev«.
Komna vabi...
občinskem prazniku in drugih dnevih zbere na športnih terenih na stotine tekmovalcev. Razen tega imajo v Trbovljah že več let tudi redna športna sindikalna tekmovanja, ki so jih organizirali v obliki ligaškega sistema.
Te dni pa smo v razgovoru s tovarišem Jožetom Laznikom, tajnikom Občinskega sindikalnega sveta, zvedeli, da bodo prihodnje leto v Trbovljah delavska športna tekmovanja še razširili. Doslej so bila ta tekmovanja — je pripovedoval tovariš Laznik — omejena le na tri do štiri mesece, običajno od maja do avgusta. Zdaj pa bodo ta tekmovanja razširili še za dva ali tri mesece — torej od aprila pa vse tja to septembra ali oktobra. Namen razširitve je v tem, da bodo ta tekmovanja postala še bolj načrtna in množična.
Pri Občinskem ~ sindikalnem svetu imajo že formirano petčlansko komisijo za delavske športne tekme, ki jo vodi tovariš Korinšek, preizkušen teles-novzgojni delavec. Komisija je že pripravila razpis za vrsto panog, v katerih bodo tekmovala posamezna podjetja, ustanove in drugi kolektivi. Telesnovzgojna društva bodo tudi v prihodnje, tako kot doslej, nudila tem tekmovanjem vso podporo v kadrih, objektih, rekvizitih in raznem materialu. Društva se namreč zavedajo, da so le množične tekme rezervoar za nove talente, razen tega pa pri društvih vedo, da ne morejo zajeti v svoje vrste toliko ljudi, kot jih zajamejo takšna množična delavska športna tekmovanja.
V NOVEM LETU 1961 ŠE VEČ USPEHOV
►. A-i

A^ti

A.AAA..

AA.
A.
A
DKW
741 ccm, 34 KS, tricilindrski dvotaktni motor, vse brzine sinhronizirane, hidravlične zavore, poraba goriva 7,3 1/100, mešanica 1:40, servisni pregledi na vsakih 7500 km
V prostorni karoseriji so 4 udobni sedeži, obsežni prtljažni prostor, naprava za gretje in hlajenje omogoča v vsakem letne času prijetno vožnjo
Vozilo je zelo ekonomično ter nudi izredno sigurnost pri vožnji Servisna služba in nadomestni deli zagotovljeni Vsa pojasnila AUTOCOMMERCE — Ljubljana, Trdinova 4
<1

OKRAJNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
KRANJ
želi vsem svojim zavarovancem še obilo uspehov v novem letu 1961
GOSTIŠČE
PRI VODNJAKU
KOPER
želi vsem svojim obiskovalcem uspešno novo leto 1961 in se še nadalje priporoča za cenjeni obisk
MAVRICA
grosistično trgovsko podjetje z barvami, laki in kemikalijami
Ljubljana, Resljeva cesta 1



KONUS
USNJARSKE KOMBINAT slovenske konjiče
Obrati: usnjarna, jermenama, tekstilne utenzilije, umetno usnje, opetnice
Predstavništva in prodajalne:
»KONUS« Beograd, predstavništvo -in prodajalna,
Knez Mihajlova 47, tel. 20-630 in 20-296 »KONUS« Ljubljana, prodajalna in skladišče.
Gosposvetska 2, telefon 23-337
»KONUS« Zagreb, predstavništvo, Bogošičeva 22, tel. 28-372 »KONUS« Novi Sad, prodajalna. Ulica Narodnog heroja 10, telefon 29-78
»KONUS« Ptuj, prodajalna, Miklošičeva 1, telefon 173
'-VNVVVWNOi^VO^,V,XX\>XVX\NN.XXX\X\XN.NXXXViCVXXXV,XX'VVX\.NVX\XNX\XVX\NXXVX^\X>XV\>AX\XSVVv'OC\X>XWXX\XS.W
čestita vsem svojim odjemalcem, dobaviteljem in vsem delovnim ljudem srečno in uspehov polno novo leto 1961
»Astra«, specializirano trgovsko podjetje za usnje, gumi, plastične mase, čevljarske, sedlarske, tapetniške potrebščine, orodje, tehnični tekstil in zaščitna sredstva Vas postreže iz svojih sortiranih zalog vedno po najnižjih konkurenčnih cenah
Prepričajte se o solidni postrežbi in najnižjih cenah veletrgovine »Astra«
Veletrgovina z usnjem, gumo in tehničnim tekstilom
Ljubljana, Bežigrad 6

GOSTILNA
MANTOVA
VRHNIKA
se priporoča za obisk Postrežba hitra in solidna
!
I
Obveščamo, da izdelujemo razne bombažne tkanine, blago za perilo, posteljno perilo, flanelo za pižame, karirasto blago za ženske obleke ter blago za delovne obleke
Naši artikli so visoko kvalitetni, zato jih priporočamo!
tekstilna tovarna in barvarna ptuj
Obrtno podjetje
KOMFORT
Slovenj Gradec
TOVARNA 0 S
SLOVENJ GRADEC

SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
KONSTRUKTOR
MARIBOR

i VS:SXV*XSVC,,XV,N'NXWiXSVC>^,iV'iNX^^
,xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxvv ^
<
>
<
►
i
>
i
►
<
►
<
►
i
>
i
►
i
►
Livarna in tovarna strojev
Roče pri Mariboru
POBJETJE ZA IMPREGMRANJE LESA
HOČE PRI MARIRORE

vvr
ŽELE NASI DELOVNI KOLEKTIVI