PvtaHtzne itevifiui Navada« Dfai —“‘75, o4 nedd^ali Din 1*—.
URKDNISrVO m Hh* v Umi-bw, JwWm rfoi R* 4* Leeiebr.
UPRAVA m nol^ «
WW i.4,	da«no-	Tcie-
Ami & 2*. — SMS p— lup > A tim IMM ilw> 11.753.
H Mn —rnHirn Ww Amn
H mim. —• RiAopkii m m
PoStnhfa jHiMVi * 'j#WM «e»* offifaSfile štev. Mn -‘75
TABOR
Posame za« številke: Navada« Din —‘75, ob nedeljak Din 1'—»
JEA&OR* mhaja vsak dao, r—trcn noic^c in praanftio«, ob 13. um z dobttnaom i»—icdu| ift dne ter vianc
osti D W‘—, w i
• PO i
jLiajbrti D IS* —, JiAoljtu n* <k»i DR'—, m Unnee D29*-
Haoo- oo ac pri
mTfOKMAM
Leto Vlil.
Maribor, sreda 13. aprila 1927.
n UMOV!
Številka: 83.
Političen položaji nefzpremenlen
Vsa politična javnost nestrpno pričakuje Veliko noč
Beograd, 12. aprila.
in dr. Srskič in se posvetovala nad dve
V političnih krogih vlada trenutno veliko zanimanje glede nadalnjcga razveja sedanjega položaja- Stalno se še povidaria in ugotavlja, da Uzumovič ne bo ostal na krmilu preko velikonočnih praznikov. Včeraj je bil prosvetni minister Velja Vukičevič sprejet pri kralju v daljši avdijenci, kar sc spravlja v zve5 zo -z bizantološkrm kongresom, d očim je Vukičevičev poset na dvoru pira pisati docela drugim motivom. Včeraj popoldan sta se sestala ministra. Maksimovič
uri. Njunemu posvetovanju .ie pripisati velik Pomen. Maksimovič ie trenutno odločen prisostvovati razpravi glede obtožnice, ki so jo vložili demokrati kot minister. V boju med Uzunovičevo in Pašičevo skupimo je spor zavzel resnejši značaj. Uzunovičevci prete Pašičev-ceni s korupcijskimi procesi in raznimi dokumenti, katerih objavljen ;io bi jili prisililo, da sc umaknejo iz političnega udejstvovanja.
J&ag@sSow&s*sta-ItaSijaftB skš sp©r
Beograd. 12. aprila.
V direktnih pogajanjih med Beogradom in Rimom o albanskem sporu je nastopil zastoj. Včeraj je odšel v Rim Posebni kurir zunanjega ministrstva z novima rnstrukcljnmi, ki naj bi omogoči-je Poslaniku .Rakiču nadaljevanje pogajanj z Mussolinijem- Kakor je izvedel vaš dopisnik, je Jugoslavija onjoimo odklonila vsakršno zvezo reševanja albanskega .vprašanja z ratifikacijo net-tunskih konvencij. Jugoslovanska vlada želi nadalje, da. izgine albansko vprašanje enkrat za vselej iz površja. Pričakuje se, da bo Italija z ozirom na velesile v Pogajanjih z Jugoslavijo nekoliko zmernejša, vendar mora biti spor iz-nešen pred Društvo narodov, vsaj tako se naglasa v jugoslovanskih vladnih krogih.
Koinforejicii Ms!« antanta bo v Bukarešti
Beograd, 12. aprila.
Raji nenadnega obolenja rumunske-ga kralja zunanjemu ministru nlikakor bi mogoče zapustiti Bukarešte. Zaradi tega se konferenca Male antanto ne bo vršila v Pragi, kakor je bilo prvotno določueino, marveč v Bukarešti. Tozadevno se že vrše predpriprave med zunanjimi ministri češkoslovaške, Jugou slavijc in Rumumie.
Dmvm kronika
— Telefonska zveza z gornjo Savinjsko dolino. V srečk) dne 13- t. m. bo o-tvorjena telefonska zveza Celje—Gornji grad—-Solčava. Telefonske centrale bodo dobili kraji Mozirje, Rečica ob Savinji, Gomji grad, Ljubno. Ksaverii, Luče im Solčava. Nova telefonska zveza, bo za gorenjo Savinjsko dolino velike6 ga pomena, predvsem i<z tujsko prometnih ozirov.
— Vsem, ki Iščejo zaposlitve na češkoslovaškem. Naš konzulat v češko6 slovaški javlja, da vladajo tam Velike težave glede zaposlitve in da imajo naši državljani, ki odhajajo t.ia z namenom, da si najdejo delo, pri tem znatne ovire. Zato se svetuje vsem, ki hočejo iskati dela v Češkoslovaški, da ne odpotujejo tia, dokler Jim ni zagotovljeno mesto zabaši it ve.
. ~r~ Trgovski stiki z Ameriko. Generalni A°nzulat SMS y Buenos Airesu sporoča, na bi neka večja ugledna ondotna tvirdlm rsfiektjrala na dobavo: fižola, orehov, suhib sliv in suhih višenj, kalci6 jevega karbida, sode kaustika, in port-lamd cementa. Reflcktira se samo na prvovrstno blago, ki rnore vzdržati konkurenco na ondotnih trgih. Oferte z vzorci je poslati konzulat,, z izkalkuljr:--iumi cenami frank o Buenos-Aires ali Monde Video.
— Ljutomer. Dramatiki odsek »Sokola« jo uprizoril v nedeljo Tučičevo dramo »Golgota«, |(j je na novem odru nad vse dobro uspela. Posebno moramo oanemiti nosilce glavno vloge Demetrija
Danes! Velikanski film 1 Kino Apolo !
25£pufi)ljen£ slsra
Vkljub velikim stroškom običajne nizke cene
— hr. Ogrina — ki je zadivi'1 občinstvo s svojo lopo, globoko naštudirano igro. Ženo je dobro igrala s. Baukartova im priorja br. Stopar. Tudi ostale vloge so bile dobro zasedene. Br. Pernetu gre priznanje za iziborno režijo- Scenerija ie bila dobra, le svetlobni efekti so bili slabi, posebno ko se prikažeta »On« in Žena. Tudi jutro v; samostanu bi se dalo bolje uprizoriti, posebno sedaj, ko imamo moderno opremljen oder- — Za prihodnjič sc pripravlja »Kraljeva visokost« v režiji br. Ogrina.
— Zračni promet v Jugoslaviji. Začetkom julija se bo otvoril na Progi Beo6 grad—Zagreb zračni promet. Nekaj dni pozneje bo Promet podaljšam do Ljubljano. S tem bo ustvarjena zveza z Ce= škoslovaško zračno progo, ki vodi od Prage do Trsta preko jugoslovanskega ozemlja.
— Podpornemu društvu slepih L.iub6
liana, Wolfova 12, so darovali: Posojilnica Maribor Dih 1000, Hran. in posojil. Škofjaloka 500, g. Miklauc R. 100. Mg. Magister Vinko 20. ga Šmid Amalija 20. g. Dolinar Fran 20, Jagodič, Celje 30. tyrdka Bolaffip mesto venca pok. gosp. Favai 100- Vsem darovalcem najiskrenejša hvala- — Odbor-
— (v'*enja za Kitajsko. Anglija pošilja dano nove vojaške čete na Kltajsk : Pri odhodu vo.iaštva je izjavil general Campbell: Storiti moramo ravno iste korake kakor leta I9I4. Razlika mod danes in takrat obstoja samo v tem. da »e vojaki ne bodo vojskovali, temveč da bodo vršili ma Kitajskem samo varnostno službo-
— Denar je shranjevala v steklenic* neka stara vdova v Lodzu. Preživljala se je z malo trgovinico in vsako Paro shranjevala, da je lahko vzdrževala svojo hčerko. Razen tega Pa si je prihranila še lep denar- Ves denar je zamenjala v dolarje, ki jih je hranila v staro steklenico, ki jo je dobro Skrivala. Nekega popoldneva je prišel k njeni hčerki, ki ie bila sama donia. st;ir možak, ki je ku* poval steklenice. Hčerka je našla na pod strešju tri stare stelenice in jih vesel a prodn-la za 15 grošev. Ko je materi po6 vedala o lepem in lahkem zaslužku, se je ta vsa prestrašila, ker je hčerka prodala tudi njeno »shrambo«, steklenico, v kateri je imela 500 doalrjev. Alarmirala je policijo, ki išče sedaj srečnega kunca, ki je kupil za 15 grošev tri steklenice im 500 dolarjev-
— Mussolini odobril fašisfovsko himno. Italijanski ministrski predsednik Bonito Mussolini jo sprejel v avdijenci avtorja znane fašistovske himne »Giovinezza«. Pri tem je moral avtor Mussoliniju zaigrati himno, nakar Jo .ie Mussolini ofici-jelno priznal za fašistovsko himno-
— Trinajst vozov bencina v ognju. Na rumunski železnici sta na progi Pio6 esti—Stobozia, trčila, dva vlaka, ki sta vozila petrolej in bencin. Trinajst vagonov bencina se je vnelo. §est železničarjev, je našlo smrt v plamenih.
STO
la!
Mariborske vesti
Maribor, 12. aprila.
Kaj je z dobrodelno loterijo „Dom ubogih" ?
Na vprašanje kako ie z dobrodelno loterijo »Dom vbogih« št. 78 našega lista Smo od avtentične strani sprejeli nastopno Pojasnilo:
Stanovanjska akcija »Dom vbogih« le bila ustanovljena za spomin poroke N.i. Veličanstva kralja z namenom zgraditi primeren dom za one žrtve stanovanjske bedo, ki so si v nezdravih stanovanjih nalezle še ozdravljivo tuberkulozo Ob rojstvu prestolonaslednika se je akcija razširila še na poseben dom za zdravo stanovanjske reveže. Z ozirom na člo vekoljubni in patri.iotični namen te akci-.ic je ustanovitelj zaprosil za protekto6 rat Nj- Veličanstvo kralja. Kljub temu, da jc izvršitev akcije Prevzelo društvo Mariborska Gradbena Akcija^ je ta že takrat za M a rib oj tako potrebna akcija našla v vodilnih krogih tako nasprotstvo. da ni bilo mogoče dobiti ne zaprošenega protektorata in ne loterije. Po nasvetu iz Beograda, se je akcija, postavila na zadružno podlago tor se je v to svrho ustanovila kreditna im stavbna zadruga »Mojmir«. Ker so pa prvotni nasprotniki tudi temu poskusu nasprotovali, se je po zaslugi takratnega župana, g. Grčarja in takratnega predsednika zadruge »Mojmir« g. inž- Jelenca osnoval poseben odbor na čelu mu minister v p. g. dr. Kukovec, blagajnik g- Prof. Ribarič, tajnik g. inž. Jelene.
Tako je prišlo koncem leta 1924 do prvega stalnega odbor«! te akcije. Po prvotnem načrtu bi se morala vršiti tombola z veliko ljudsko veselico.
Odbor Pa se je odločil najprej za loterijo junija 1. 1925- Tudi odbor .ie zadel na velike težkoče, ki so ga primorale loterijo dvakrat preložiti (prvič -za novo leto 1926, drugič za september 1926).
Vsled naraščajočega nezadovol.istva rudi Ponovnih preložitev jc zadruga »Mojmir« kot za akcijo pravno odgovorna, ponovno urgirala pri odboru pospešen je izvršitve dobrodelne loterije »Doma vbogih«. G. dr. Kuko vec pa je'smatral za umestneje celo akci.io likvidirati, ter je kakor znano, celo zadevo lani izročil Mestni občini. Vpoštevajoč protest večine imeiiteljev srečk, je zadruga 'Mojmir« zahtevala od odbora izročitev cele akcije.
Tako je dne 4- sept. 1926 g. inž. Jelenc kot pooblaščenec odbora izročil Pooblaščencu »Mojmir« blagajniške posle-Zadruga »Mojmir« je takoj odredila zidanic enodružinske hiše kot glavni dobitek v Kete.ievi ulici-
Takoj Po provizorični izročitvi na se je pokazala potreba, d« bivši odbor s primerno izjavo izročitve te akcije -za6 drugi »Mojmir« popravi po časopisju povzročene vesti o likvidaciji cele akcije. Zadruga »Mojmir« jp v to svrho zahtevala, da bivši odbor na čelu mu g. dr-Kukovec po listih razglasi predajo akcije zadrugi »Mojmir« in da isti odbor 0-stane odgovoren za morebitne pogreške in škodo iz dobe njegovega poslovanja. Vkljub ponovnim vabilom od strani .zadruge Mojmir«, pa se bivši odbor dose6 daj ge ni odzval tej svoji dolžnosti.
Medtem je zadruga »Mojmir« ustanovila poseben odsek, ki akcijo vodi pod Predsedstvom g. inž. Accctto (blagajnik ravnatelj g. Oskar Skušek, tajnik gosp. Rado Pivka). Novi odbor je v. sporazumu z zadrugo smatral za potrebno v smislu prvotnega načrta najpreje izvesti tombolo in šo lc po popolni dovršitvi sicer že dograjene hišo tudi loterijo.
Zadrugo »Mojmir« ozir. novi odbor torej ne zadene nobena krivda, ako se zdavno določena loterija ni že izvršila in se .ie cela akcija zavlekla. Dobitki za tombolo določeno na Velikonočni Pon-deljok nimajo nič opraviti s dobitki za loterijo. Tombola ima namen pospešiti zanimanje za akcijo samo.
m Odličen gost. Z današnjim popoldanskim brzovlakom je prispel v Maribor eden najodličnejših živečih Pianistov, slavni Poljak Sliwinski- Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki Koncert6 ■nega biroja Glasbene Matice. T'anes, v torek -zvečer bode Slivvinski v veliki Gotz-ovi dvorani nudil Mariboru svojo izredno umetnost. Klavir za koncert je dala iz prijaznosti na razpolago naša domača tvrdka Jos. Brandl. Ob priliki koncertov Sliwinskega so pisali inozemski kritiki: »Kdor ni slišal Slivvinskega, ta sploh ni slišal klavirja« in to kličemo tudi Mariborčanom, ter Jim svetujemo, da se tega redkega koncerta, s katerim zaključuje naš agilni koncertni biro Gl, Matice letošnjo sezono, v velikem številu udeleži. Gotovo ne bo nikomur žal. da .ie slišal tega svetovnega umetnika, Maribor naj pri loj priliki dokaže, da zna ceniti slovansko umetnost.
m Novinarski klub. Jutri v sredo, ob 18. uri v Grajski kleti klubova seja. — Predsednik.
m Kongres stanovanjskih najemnikov. Jutri, v sredo 13. t. m., se vrši v Zagrebu kongres stanovanjskih najemnikov iz vse države. Mariborsko društvo stanovanjskih najemnikov odpošlje v Zagreb številno delegacijo, ki ji načeljuic vedno agilni društveni delavec Pod predsednik Postajottiačelnik g. Josip Mohorko.
m Prosta stanovanja. Stanovanjsko razsodišče razpisuje sledeča prosta stanovanja. zn katera jc treba vložiti Prošnje do četrtka, 14. t- m. opoldne: l. Maistrova ulica št. 17 II. 4 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Aniona Korošca; 2. Pobrežje, Cankarjeva ulica štev. S. soba v pritličju ter kuhinja v podstrešju od stranke Alojza Sušcka; 3.) Zg. Radvanje štev. 73, soba, kuhinja in pritiklino od stranke Terezije Zupanec; 4- Slovenska Bistrica, Šolska ulica štev. 89, 2 so6 bi, kuhinja in pritikline od prejšnje hiš. Pbs. Jubiane Furnr-
m Cercle fran?als. Radi nepričakovanih zaprek se mora občni zbor Francoskega krožka odgoditi na sredo dne 20-aprila; začetek ob Pol šestih zvečer v. društveni čitalnici-
m IV. Akademija »Napredka«. Včeraj, H. t. m. ie imel -Napredek« svojo četrto akademijo, ki je prot' Pričakovanju, vršila se .ie popoldan, izborno uspeha. — Umetniški del programa je otvoril orke6 star s potpouri.iem iz Fausta (Gounod). Nato jc sledilo petje solo (Mornar) in recitacija (O- Župančič: Vlak). Naš mladinski odsek, ki je bil letos ustanovljen, kaže že lepe sadove in včeraj smo imeli priliko videti naš »naraščaj« na »odru«. Po odmoru je gimnazijski kvartet igral: 11. Haydnov-kvartet. ki je bil kljub kratkemu času dovolj dobro naštudiran. Pozornost je zbudil naš baritonist s »Chiaro di luna« in »Da si mi znala« (Denza). — Najlepši točki dneva sto bili vsekakor orkester pod vodstvom tovariša Z. N e-r a t a in pa violina solo, ki .ie Berlotovo baletno sceno izborno podali}- Po umet6 niškem delu .ie otvoril naš jazz-band s otvoritvenim valčkom — ples. Veliko veselja je dal vsem plesalcem sn.vcphon. Čas je Pa hitel in Predavanje Bolgara dr. M. Kostova se bližalo. Ob zaključku je predsednik kulturno znanstvenega odseka pozval prisotne, da se udeleže predavanja dr. Kostova polnoštevilno in jim želel veselo Veliko nočni Or-iuna dr. Rostovu. Mariborski Orjunaši so podarili bolgarskemu posl. dr. Mladenu Rostovu v znak hvaležnosti in solidarnosti krasen šepek cvetijic.
m Šahlsti, član« kluba, ki šo niso_ bili na turnirju kvalificirani, naj sc javijo v sredo 13. t. m. zvečer ob 20- url v kavarni Central«, da sc dogovorimo radi turnirja. — Predsednik.
m V mariborskem šah klubu se tse-daj igra turnir prvenstvenega, razreda. Prijavljenih je 12 igralcev. Prvi dve koli sta razen visečih partij že odigrani. Igra se v sredah in petkih zvečer v »Centra-ht«, popoldne pa v »Veliki kavarni«. O rezultatu bomo še poročali-
m Velika kavarna, torek 12. aprila elitni koncert s kabaretnimi vložki- Sredo 13. koncert klasičnih komponistov-
603
RHBOrrO&R.
(Bande, 12. aprila oib 20. ura »Ml®dosifi«| prizore olani dramatičnega društva. Stola, 13. aprila ob 20. ur? »Madame;
Butterflv« Ate C (Kuponi). iDbtortefk, 14- aprila- Zaprto.
Ret ek, 15- aprila. Zaprto.
Sobota, 16. aprila. Zaprto, fjjedielia, 1-7. aprila ob 15. uri »Pasijon«. Kuponi. — CXb 20. ur? »Logarjeva Krista, Premijera. Izven.
Ppodeliek, 18. aprila ob 15- uri »Pasijon« Kuppnl. Zadnjič. — Ob 20. uri »Logarjeva Krista«.
Razpis mariborskega opernega abon mana za prihodnjo sezono. Po novem -budžete je mariborskemu gledališču zmanjšana državna in mestna subven* ciia za skupno Din 280.000 ali % dosedanje podpore. Zato bo uprava le tedaj is? stanu vzdrževati opero tudi v bodoče, 0e mu bo pravočasno zasigurano nadomestilo za odbito vsoto. Ker mora uprava cvedeti v najkrajšem času, če more skleniti koatrakte tudi z opernimi člani, bo tpazpisala že jutri operni abonma na bloke za prihodnjo sezono in prosi prlglase najdalj© do 20. aprila. Oparn-i ansambel Ibo po možnosti še izboljšan; glavmi solisti pa ostanejo. Repertoar bo mnogo bolj raznoličen kot letos. V načrtu so Pred-[wsem sledeče opere; »Seviljski brivec«, »Rusalka«, »Gv-rček na ognjišču«, »Ev* genij. Ognje-gte«, »Lucia di Laimmer* muor«, »Garmen,« »Traviata«, »Hoffmanove pripovedke«, »Rigoletto«, »Evan-geljnik«, »Manon, »Madame Bultterfly«. Od normalnega dramskega abonmana, Ja se bo na vsak način otvoril v jeleni, je ta samo operni abonma Popolnoma neodvisen in bo stopil v veljavo le, če se ibo oglasilo zadostno število reflektan-tov. Od' tega pa je sploh tudi odvisen ves
nadaljni obstoj mariborske opere. ___________
Crled- uprava rabi zdaj samo dovoljno Število prijav, s katerimi se zavezujejo praglasnik;da bodo vzeli v jeseni operni blok, ki iih opravičuje obiskati 15 poljubnih opernih predstav prihodnje »e-aane. Cene tem blokom so; lože Po Din 2400, 2100, 1500; pa-rterni sedeži po 450, 400, 350; balkonski po 450,	400, 250,
200, galerijski po 200 in 150 dinarjev. Uradniki imajo še zraven znaten Popust od teh cen, abonma Pa ee lahko plačuje tudi v obrokih. — Od mariborskega ob-KSnstva j© odvisen nadaljni obstoj opere. Le če se priglasi najmanj 500 opernih abonentov, bo ohranjen ta ugledni umet* moški institut. Naj najde ta resni apel čim yeč pozitivnega odziva. In vsakdo, ki fima količkaj možnosti, da se abonira, mj pomisli, da ima danes, ko je Gradec brez opere, Maribor še vedno dobro o-pero. Od prijav Pa je odvisno, da dobi Se bokišo, ali Pa da j0 tudi on izgubi za ijsedno!
VeBfca manifestacija za uledinlenle
z Bolgarijo
/por*
Sodniška sekcija _ službeno. Ne
celjske tekme: ISSK Marilbor-Rapid sodi sodnik iz Ljubljane. Predtekmo ISSK Maribor II. — SD Rapid II. g. Šimom dč- Pred poldan ISSK Maribor - SD RaPjd 1. naraščaja g. Marussig; ISSK (Maribor - SD RaPid 2. naraščaja gosp. Fischer. Pondel-jek: TSK Merkur-SK Svoboda g. Ra.dolič? Predtekmo TSK Merkur II. - SK Svoboda II. g. Mohor-ko,
Mino
KINO „APOLO**
predvaja od danes torek 12. aPrila na5 prei velikanski film
»ZGUBLJENI SIN«.
reži,a- ^ilm senzacije in ljubezni Koub ogromnim nabavnim stroškom, navadne cene.
KINO „UN 3©N“ (prala SEoskop)
predvaja v torek 12. in sredo 13. aPrila »TRKA V SMRT«. Senzaeijonelna pustolovina v sedmih činih. Borba na živiljenje in smrt na nebotičniku in Podzemeljskem tunelu. Senza-djonelna avtomobilska tekma! Film naj več j ih senzacij in vratolomnega tem* pai
„OftAJSKI ICBP5©“
9- do srede
predvaja od sobote 4Prila 1927
PAT & PATACHON kot policista.
Res prvovrstna izborna veseloigra
13.
Tiskar
Snoči se jfe vfSilo pod pokroviteljstvom Jugosl. Matice in Ljudske univerze v Narodnem, domu veličastno obiskano predavanje o zedinjenju vseh južnih Slovanov ki' ga je imel v navzočnosti nad 2000 oseb Ibavši bolgarski posla* nec dr. Mladen Kos tov, Predsednik Jugoslovansko-ibolgarske lige v Parizu., Predavani© je otvoril predsednik Ljudske univerze g. ing. Kukovec, ki je Pozdravil navzoče im se zahvalil za številni poset, ki je pričal o velikem zanimanju, ki ga ima naše občinstvo za idejo zedinjenja Jugoslavije z Bolgarijo. Z oziTom na dejstvo, da je prireditev nekoliko politična, je predsednik Ljudske univerze izjavil, da je mnenja, da je vprašanje ki se je obravnavalo v prvi vrsti kulturno. Ko se je pojavil na odra, ki je bil okrašen z državnimi in bolgarskimi zastavami, željno pričakovani govornik je dvorana grmela in odmevala v 'navdušenju, ki ee je komaj poleglo.
V imenu Ljudske univerze in v imenu navzočih ga je pozdravil g. inž. Kukovec, v imenu Jugoslovanske Matice Pa g. ravnatelj Detela.
Dr- Kostov, ki ga je občinstvo ponovno burno pozdravljalo, se je uvodoma zahvalil za časten obisk in Pripomnil, da je vzradoščen nad dejstvom, da jugoslovanska javnost s tako pozorno st jo in _ velikim navdušenjem sprejema idejo ujedinjemja z Bolgarsko.
Gotovo je, da se naši narodi Srbov Hrvatov, Slovencev in Bolgarov nahajajo v psihološkem mednarodnem trenot-ku, ki jim preti z realno nevarnostjo. Go tavi politiki in predstavniki gotovih narodov nameravajo Proti nam nov porod. Nedavno je neki ofjcijetei predstavnik izjaviti, da je absolutna potreba in vitalni interes njegovega naroda* da se ali razširi ali Pa da eksplodira. Ako ima nekdo drznost, da smatra nas Jugoslovane in našo zemljo, na kateri gospodarimo že stoletja, za apetitni objekt svoje ekspanzije in kolonizacije, nam narekuje naše nacijonalno dostojanstvo, da zakričimo v svet, da akoravno so bilf Jugoslovani doslej razdvojeni in nesložni, a ko ravno so bili žrtve in orodje tujcev, da smo danes ujedtejemi moralno im duhovno. (Burmo pritrjevanje)! Vsakdo pa ki bi. hotel <ia uniči to duhovno uijedlim-jenje ali Id bi hotel rušiti integralnost naše zemlje, mora vedeti, da se ni dvignil samo proti vam Slovencem, -ki ste neposredno ob meji, da ni samo proti Hrvatom, ki žive poleg Vas in proti Srbom, ki so od' v.«s malo oddaljeni, tem* več da ima opraviti z Jugoslovani od Triglava do Črnega morja. (Živijo Kostov! Živela velika Jugoslavija!)
»Slovanski nesreči« (tako ie Kostov nazval neslogo med Slovani) je predvsem kriv zgodovinski razvoj ki je razcepil potj našega kulturnega in političnega razvoja ter nas enega od drugega docela razdvojil in odtujil. Že govorica dokazuje sorodnost in priča, da smo vejo istega naroda, med katere je zgodovina vrinila razne ovire, predsodke in celo sovraštvo. Pri vsem tem pa je tre* ba naglasiti, da je javno mnenje in da so 'vsi. jugoslovanski Politiki za i-dfejo uje-dinjenja. Vendar moram priznati, da je -v Sofiji situacija nekoliko drugačna-Bolgari so nad 50 let samostojen narod, dočim pred 100 leti še niso obstojali kot naciijonalen Pojem. Našli pa so so lju-dje, ki so vzbudili bolgarski naci-jonalni duh- Že takrat so pisali, govorili in zatrjevali, da bolgarsko nacijonalno vprašanje ni samo bolgarsko, temveč da je vezano s srbskim. Že 1. 1867. se je se* stal v Bukarešti Prvi revolucijonarni ko-mitet, ki je stopil v stik s takratnim srb* skim knezom Mih <1 j lom, s katerim je bila y aprilu sklenjena pogodba za usta novitev skupne države. Toda interesi hegemonije in Prestiža posameznikov so šli preko tega in z intrigami privedli do 1. 1913 i-n do 1. 19I5.
Največ zaslug pri tem razdvajanju pa ima Ferdinand Koburški. ki je Prišel na bolgarski prestol ne kot kralj osvobojenih bolgarov, temveč kot eksponent germanske -politike, katere cilj ie bil razdva Janje med Srbi in Bolgari. Razdruževal, no delo 32 tih let je rodilo uspehe. V šolah so je pričelo Poučevati, da so Srbi na J večji sovražniki Bolgarov in kar je glavno ustvarilo se je macedoneko vpra* Sanje, s čimer je bil stvor jen tudi glavni psihološki moment, ki je privedel do dogodkov leta 1913 in do 1. I9I5. Osvobodilni boji za Macedonijo so Imeli Prvotno značaj bojev za osvoboditev kristjanov, kasneje so šele zadobili značaj
bojerv za osvolvojenje Slovanov. Zgodovinska resnica je, da je Ferdinand napravil jz Macedoraije kamen spotike ________
predmet neprestanih spotov.
L 1915. je opozicija svarila Ferdinanda pred usodnim korakom. Pet dni pred napovedjo vojne je Stambofinjaki izjavil kralju, da bo odgovarjal narodu s svojo gla/vo za svoje namere, kajti narod ne želi vojne. Vpjna je hila napovedana, Stamboli-njski Pa je 'bil obsojen na smirt, k asm oje pa pomiloščen na dosmrtno je* čp- Vso vojno je presedel y ječah v Vi-d-inu. L. 1918. je narod strmoglavil Ferdinanda in izrekel zaupanje Stambolini-skemu, ki je intenzivno deloval na zbli-žandu in uiedhrjcnju, vendar mu Beograd ni zaupal. V Beogradu so spoznal? njegovo odkritosrčnost šele ko je padel kot^žrtev mržnje do Jugoslovanstva.
Žalostno .ie tudi dfejsvto, da je »Slovanska nesreča« pomaknila nacijomalne interese v ozadije In to v času ko se na* rodmostno Probuiajo celo kolonijatei narodi. Problem jugoslovanstva n; problem sentimentalnosti, Problem duše in srca. Ujodinjenje ni zgolj potrebno iz razloga ker smo bratie- Problem združitve je problem praktičnosti in realnosti.
Tako važni problemi se ne rešujejo sami od sebe- Moramo se ga lotiti -sami Mussolini se dobro zaveda, da se ne da kolonizirati niti Kitajca, niti AlžArca, niti Marokanca. Ker je Rusija mogočna in velika, kolonizacija tudi ne uspeva, se mu zde jugoslovanske zemlje na-jpriklad neJše za kolonizacijo. V času ko se mi prepiramo, se drugi Pri nas taktično ude. stviuJeJo in nas gospodarsko spravljajo vi odvisnost.
V nadalnjih izvajanjih je govornik iznesel statistične podatke vi ekonomskem zavojevamju naših dežela s strani Italijanov im Angležev ter ob splošnem odobravanju in -burnem pritrjevanju s stra* ni številnega občinstva ugotovil, da je naš prvi smoter in cilj v geslu; »Slovani na okup». Ohraniti moramo naipreje to kar Je naše nate pa pridobiti tudi ono kar j© naše, a se nahaja v tuji posesti. (ŽiviJo Kostov! ŽHnetla veliika Jugoslavija)! Do _tega ipa ibo privedlo najprej e zbli žanje, ki se naj dokumentira na shodih, da bo sleherni Bolgar -videl, -slišal in znal, da. so Srhi, H-rvati ,i-n Slovenci za zbližanje z Bolgari-
Maribor, Beograd, Zagreb im Sofija so mi enako dragi. Ob slehernem kora-cu -bodisi v Sloveniji bodisi na Hrvaškem se počutim kakor doma in ne morem razumeti čemu iščemo neprestanih vizirokov nesporazumi j en jem in nasprot* stvom. Ko se mi prepiramo se naše brate v suženjstvu tlači i-n raznaroduje. Jugoslovanski problem je veliki problem nas vseh in istočasno todi velika tragedija, ki mora zadoibiti drug značaj. Zaenkrat -pa naj vesta i Mussolini i Ave-reseu, da stoti-soče naših bratov nismo Pozabili in da jih ne pozabimo. Vsi naj ved-o, da si hočemo zgraditi veliko dlrža-vo vseh Jugoslovanov od Bospora do Soče.
Govornika je občinstvo burno po*
zdra-v-1 jalo in ob splošnem navdušenju_____
mu je bil podarjen šopek cvetja z najsevernejših meja velike domovine, nakar je oboinstvo zapelo mogočno »Hej Slovani«-
Po ogromni manifestaciji v Narodnem domu so se nadaljevale manifestacije po ulicah. Vso pot je občinstvo prepevate pateijoteke pesmi, vzklikalo Bolgariji, apostolu Kostovu, Veliki Jugoslaviji in Slovanstvu.
Pred Grajsko kletjo je dr. Kostov moral ponovno govoriti. Govoril je tudi bolgarski, kar je vzbudite skoroda ginjenost. kajti razumelo se ga je sleherno besedo.
Po zaključenih manrfestacijali se je vršil v nabito Polni Grajski kleti banket na cast odličnemu gostu. Na banketu so ponovno govorili g. inž. Kukovec, g. dr-Kukovec, g. prof. Ribarič, zastopnik
akademske omladtee g. Jurančič, dr. Kostov in drugi.
Manifestacija je na vse udeležence napravila globok utis in zopet dvjgmla upanje v boljšo bodočnost celokupnega Slovanstva-
Dr. Kostov je ob 4- uiri zjutraj odpotoval z brzovlakom na Dunaj.
Bolgarste narodne pesmi
Z oz-i-rom na včerajšnje predavanje o zb lizanju med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki se je pretvorilo v -burno manifestacijo za ujed nujen j e med trenutno razdvojenima bratskima narodoma, priobčujemo prevodo treh bolgarskih narodnih pesmi, da seznanimo čitatelje vsaj malce z 'gtebino in mehkobo bolgarske duše, fci se odraža v pesnitvah, katere nam ie prevel g. Ah Benkovič.
Kletev.
V vrtu deva mi poseda, tam na vrtu sredii rožic, čilim, pester na kolenih, včasih šiva, včasih -poje, tako pravi v pesmi svoji:
»Srečen tisti, ki me Hoda, še srečnejši, kdor me vzame, težko njemu, ki me nima, iskal bo me vsepovsod!.«
Mladen pa stoji za plotom, noga ga boli od stanja,
črno oko_ od čudenja.
Žolto dinjo vzame iz žepa, v čelo devj j0 zaluči ; deva pa se zlobno kolne:
*Naj odpade ti desnica, oj! desnica in levica!«
Prosi Miladen devo krasno:
»Oj, me kolni, ne preklinjaj morda ^clruzi naiju tisods, pa ti bom bolan na nogah, posuši jo se mi roke in umrem na Prsih tvojih!«
Naglo deva odgovarja:
»Bog! ne sliši slov pregrešnih!
Naj mu cvete desna roka,
-desna roka im levica, kakor roža tu na vrtu!«
Lepa Neda.
Solnce sjato je na Nado, a ni bilo Jasno solnce, lepa Neda to je -bita, črnooka kakor srna, belozoba kakor biser, vitko,stasa kakor Vila.
Pa zlbero se male devke, da Igrajo se na loki, da -bero rdoče cvetke, da -igrajo se na -sotacu, dokler n-i še dogorelo, dokler ni še kruta zima ee -vselila v naš© hiše.
Pa izraste vi-tka vrba v ravnili dvorih lepe Nede.
Vrba pa je Neda sama,
z žoltam čelom pomračenim-
V vrtu pa zbero se mladci, temit veje z vitke vrbe.
Neda pa jim tiho Pravi:
»Poslušajte, mladci moji, mladci moji, vi junaJki!
Le lomite, le vzemite, kolikor se koli ljubi,, dokler listi so zeleni, dokler v -krasu raste Neda!«
Zdravko in Kazalka-*)
Tako pravi zdravko na planini, zdravko, cvetka gorska, vonja polna! »Ah, zakaj ne trgajo me deve, morda trga* šle m 1© bazailko?
Enkrat v letu cvete le bazalka, jaz Pa cvetom v zimi in poleti, v zimi^ -jaz sodim pod -padlim snegosfl pa stojim poloti v hladni sonci.«
Odgovarja^ zgodnja m-u bazalka:
»Ah, zakaj ne trgajo me deve, morda trgat hodijo le zdravka?
Zdravko cvete v zimi hi poleti, jaz pa cvetem samo enkrat v letu!«
*) Dve cvetlici.
593
Stpataa soha
meblirana ali prazna, elrktr lui, te odda »amoat. gospodu ali dimi. Naslor t uprari.
Krasen olričj! nz&ti
ugodno na prodaj. Mariov v upravi.	599
Prolesor rafijt
slovenfiiino in nimsiino po izkaSeni metodi. Razlagom ul. 15. pritličje.	670
Priporoča se
deHkafesnsi immima
Aleksandrova cesta 31
,V.i.b,.iŽ,,Ilii:Iau,nega,ko,odiora- ~,Vclik'1 l*blr« vedno svežega de-v mrisl i !iga ferDVC ?,° SofžeSi* Peciva od prvovrstne tvornice V. Bizjak in drug, RogaSka Slatlnn. Na drobno In debelo po
originalnih tvornlSkih cenah! — latotako se priporoča
zajtrkovalnica in vinarna
jcsčeS" in <l*'rS£'“«'c,'vqr,,,,”"lprtin'
55« Franc Kurinčič, Marlbc