št. 28. V Trsta, sredo 14. julija 1880. Glasilo slovenskega političnega druslva za Primorsko. • v Mill'M'l ji" 1110? \ 1 gl.l. »o It!'., 7* . (vt 1*1(1 1 vl.l. M kr. — lir k II 1 krni, M, iV tisku •) ki.tt, 8« i'e <« Si>r.H«iilna nit i «■> pn*ilj» tipriviiHh-u T>J»r> ........i« •:. trti. . — flrnirn nVlMKiv, . _ ll»k>'|. -i b t-.r p H- l.i h* vrHi.Mi *■• in- vrj.<. ,n. — I1 -ume, ne I vilkf - 'Miivli-i p« |(l kr. y , oli koli, v DikovM, v Šk«l»jl in M. M.i(pl«lil»j«>ij.> nuv»i>n« vNl>: 1» kr. f' m' tiska 3 k at. A Vi'8j» storila, da tržaški deželni cbor tarnd trna mvienn takoj caprc. Da sta slovenska poslanca gg. Gorinp i Nabergoj slovenski glasovala, imela sta prav, saj je pri nas slovenski jezik tako dobro deželni jezik kakor italijanski, kedo mu more tedaj, i po katerem človeškem ali božjem zakonu odrekati tisto pravico, katero uživa italijanski jezik? (Je je tedaj nastal hrup, nista kriva ta dva poslanca, ampak oni zatiralci, ki so do Vrhnike postavili meje italijanskemu kraljestvu. A dosti o tem, z izdajici nemamo posla. Nam ni znano, kako je c. k. deželno namestništvo o tej zadevi grofu TaafTeju poročalo, bojimo se vendar, da Slovencem neugodno. 0 tej misli nas potrjuje »Triester Zeitung«, katera uže davno kaže, kak veter uleče pri deželnej vladi. Napadom v tem časniku 1 nekaterih italijanskih pa to le v obrambo: Slovenci na tržaškem stanujemo na lastnej zemlji, katero sino od dedov i pradedov dobili, žulavlmi rokami obdelovali, kakor ljubo svojo domovino vselej hrabro In junaško sebi I svojemu Gospodu, presvitlemu vladarju branili, ljubezen 1 zvestobo svojo krvljo pečatili. Mi smo tukaj bili, smo tukaj zdaj, I hočemo tukaj ostati se vprihodnje; otresti hočemo ptuji jarem i ne biti več le misera contribuens plebs, nič več nečemo biti sluge čez morje škilečim prepeličarjem i renegatom. Nas jezik nam je draga svetinja, katera se je lesketala na jadranskem morji uže takrat, ko laščina se povita ni bila i se tudi se nemški most ni delal na Adrljo. Naši praporji na čitalničnih i družili poslopjih vam oči slepe, ker je na njih belo-modro-rtideča barva. Rela barva se vam gnjusl, ker kaže čisto rodoljubje i neoskrunjeno ljubezen do vladarja, modra barva vas plaši, ker vam oznanuje, da je Slovenec zvest državi i cesarju; rudeča barva vam dela strah, ker vas opominja, da bo slovenski rod branil do zadnje kaplje krvi sveto svoje ognjišče i državno celokupnost. S tacim praporom se Slovenec hvali, tak prapor njega navduSuje. Ako bi vi pošteni bili, ako bi vi imeli le količkaj pravičnega srca, ne bi vas mogel bosti v oči pošteni naš prapor, dika nafiej deželi i priča gorke ljubezni, katero Slovenec goji do avstrijske države. Dve slovenski besedici na slovenskej zemlji iz ust slovenskih poslancev zmešale ste vam možjane; dve slovenski besedici ste: Hanibal ante portas, sulica vržena v Rim. Ne bojte se, nad Rimom se naš rod ne bode maščeval, tudi vaših pravic se ne bode dotikal, ker je sam pil grenko kupo nečloveškega tlačenja I zatiranja, ne bode povračal hudo za hudo; ali prej ne bode miroval, da dobi dedščino, katero mu vi zadržujete; svojo pravico si pribori, i da bi moral v oblake ponjo seči. Ko je leta 18(18 po tržaških ulicah zavratno napadala mirne okoličane podkupljena drhal i se zato i zarad družili krivic zahtevalo, naj se loči okolica od mesta, ne veste več, kako je vas to propalo ? Kar se takrat ni zgodilo, utegne se so zgoditi. Vi tirjato našo okolico zase, za laške namene; iz vaših ust ni nobene patrljotične besede, vale srce je zunaj naših moj; vi zatajujete i prevračate lastno zgodovino; ali niso vam v spominu več tisti časi. — saj ne Begajo nazaj do prvega laškega 'I kralja v Trstu — ko bo Trst Italijani napadali i ste prošnjo za prošnjo pošiljali na avstrjiski dvor. da vas vzame pod varne peruti dvoglavnega orla? Uslišana je bila vaša prošnja, bili ste varni, Trst jo rastel i cvetel, avstrijskih vladarjev dobrote so ga povzdignole do prvega trnovskega mesta. Kako zdaj vračate te dobrote? Jeli to vaša hvaležnost, da delate na to. da bi trava rasti a pred počeno kolibo, da bi Mihec i Jakeo krave pasla ? Vi izrekate javno obžalovanje, da nisle posnemali Rimljanov ter nas Slovencev siloj polosčili; vi, ki ste v mestnem zboru iz Vidma naročena Mihca iu Jakca z italijanskima imenoma krstili, pa še nju iineu niste mogli v javnost spraviti, vi nas polaščite? Vi nikoli nisle bili i nikoli no boste Rimljani, i da bi tudi bili, ali no veste, kaka osoda je zadela Rimljane, ker so druge narode tlačili ? Z svetu so zginuli, a Slovan, katerega so v svoj jarem vprezali, te živi, vedno krepkejo razvija svoj prapor, vedno več velja njegova beseda v družbi narodov, i to po pravici — pogledite v zgodovino I — le njegovo rokć so zlomile sužnje verigo vsej Evropi; otele so vse zapadno narode pogube. Na prsih slovanskih sinov se je razlomil Ta ta rov, Mongolov i Turkov meč, ti di ji narodi bi vso Kvropo popiti iti bili, da jim niso bili Slovani živa stena, na katerej so je lomila njih di ja moč, i za katere so se lahko izobraževali tisti, i v zahvalo zaničujejo Slovana i zahtevajo, da bi jim hlapčeval. (lasi so res inenč; Napoleon I jc ustauovljal v Trstu slovensko šole, uvedel vanjo slovensko gramali .o; vi ste izgnali slovenščino povsod ter jo še izganjate ; tempom mutantur, utegne se zopet o tein kaj prom'eniti, i to proj nego mislite, ne hvalite dneva prod večerom, ampak bodite previdni i pametni i ne odbijajte naših pravie, da svojih uo izgubite, pomislite, da v jamo pade, kedor jo druzeinu koplje. Mi Slovenci vain kličemo: "Tukaj smo'.* roko vam po-dajemo v spravo, sezite vahjo, saj je bolj potrebujete, nego mi vaše; nas je veliko, vas malo, vi ste osamljeni, mi pa imamo mogočno zaslombo. — Mi spoštujemo vaš narod i vaše pravice, i nam je svoboda draga; delajte i vi enako z nami, potem bo nam i vam prav. Prcudarito ta svet dobro, hladnokrvno in vestno, upamo, da nam daste hvalo: Svet ni slab. ---- -- Deželni zbori. Tržaiki deželni :bor, .1 seja, dne 7. julija. Predno oznani deželni glavar na dnevnem redu stoječe predmete, prosi zbor, naj zboruje kakor mestni zbor, da se store sklepi zastran zajema, potrebnega za skupna skladišča. Ko zbor to pritrdi, prebere se dolični predlog. Zajma se ima vzeti en milijon in sicer na lliOO akcij, 500 po 11**1 gld. iu 1000 po 000 gld. Te akcije bodo davka proste i bodo donašale 5 odstokkov obresti ter se bodo od leta 1KRJJ počenši po ždrebanjif v 25 letih amortizirale. Zajem se brez ugovora dovoli. Potem zboruje zbor kakor deželni zbor. Na vrsto pride točka: Predlog deželnega odbora, naj se sklono zakonova novela k « 119 črka d mestnega ustava. Poročevalec dr. Dornpieri prebere predlog, ki se tako le glasi: Člen I. Na predlog deželnega zbora državnega neposrednega Mojega mesta Trsta dajem to le novelo k ustavu državnega neposrednjega mosta Trsta od 12. aprila 185(1 št. 189 drž. zak. K tretjemu odstavku se ima to le pristaviti. Razsojati pritožbe o globah iu zapornih kaznih, naloženih od magistrata po g. 127 Črka f ni opravičena mestna delegacija. Člen II. Mojemu ministru notranjih opravil jc naročeno, naj ta zakon izvrši. Ko se prične občna obravnava, razvije poročevalec dr. Dornpieri razloge, zakaj je deželni odbor to novelo nasvetoval. V prvej vrsti so različne misli z vlado, ali je mestna delegacija opravičena take pritožbe reševati. Ministorskl ukaz od JI. aprila 1855 št. i;i veleva, da ima mestni mrgistrat krajna policijska dela le po pooblaščenji izvrševali, zato je tudi predstojeće deželno nainestništvo druga stopinja za pritožbe. Mestni ustav jo nasproten tenm ukazu, ki ustava ne iiiut-c p rumeniti i ne mu vzeti veljave; tudi I.. nema nobenega vpliva na ustav, da najnovejši občinski zakoni določajo, da ima biti državna gosposka druga stopinja. 1'že Več let se ni mogel *klenoli noben deželnemu zbi.rn podani zakon, ker je mestni ustav v navsprotji s poznejimi od vlade izdanimi ukazi. Deželni zbor je led a j sklenol odpovedali se svojemu principu in v treh predloženih načrtih zagonov o poljskem varstvu, varstvu divjačine iu stavbenem zakonu naznačiti deželno namestništvo za drugo in lninistcrstvo za tretjo instanco. Odbor predlaga, naj se novela iz oportunakih ozirov sprejme i se nikakor ne ujema z menjenjein večine pravnega odseka, da jc kazensko pravo pravica krone, kakor pravica po-miloščevanja; oportunstvo je v tem. da se uže vendar doseže to, da se bodo postavo potrjevale, i da se konec stori dvomljivemu stanju mestnega magistrata, kakor izvrševalnoga organa mesta in pooblaščenega organa za krajno policijo. Po nekateri 11 nebistvenih opombah od strani vinilnega komisarja poprime besedo poslanec g. dr. NVittmunn. On je prepričan, da ustava ni treba promeniti, i da zdaj temu tudi niso ugodne okolinostl, ker je bila omenjena novela uže pred 25 loti nepotrebna, in ker bi se, ako so sprejme, priznalo, da nemajo več veljave si drugi paragrafi mestnega usta u, kateri so se po ukazih pmmenili. Nazadnje govornik opazuje, da JU4 pra i: Ta ustav lehko proinonl po posta nem potu mestno sve-tovalslvo, ki se vpr ič skliče, pozneje pa ju treba, da je sklep o turih prenaredbah eljavcn itd.... Pravico promeniti ustav, ima tedaj inc*lno h etovalstvo, a ne deželni zbor. (.udna reč to, mestno sveto alstvo je tedaj nad de/.elniui zborom. Ured*,) Ker hoče deželni odbor nasprotja poravnati, zato se govornik temu ne bode upiral, on ne stavi nobenega predloga, vendar pa bo glasoval zoper novelo. Poročevalec dr. Dornpieri pravi, da se z govornikovo mislijo no ujema ni vlada, ni deželni odbor i tudi deželni zbor ne, govori čo o zakonu od leta 1855, po katerem ima dežcini zbor pravico, promeniti ustav. Dr. "VVittraann odgovarja poročevalcu i ta njemu. Potem vstane dr. Vidakovich rekoč, da bo glaso>,il zoper zakonovo novelo, Dr, NViltmann se čudi, da je v l. členu sicer rečenu, da mestna delegacija ni opravičena razsojati pritožbo, da pa bi pritoževali i ;'e vedeli ne, kam se imajo s pritožbami obračati. Ce se uže reče, kedo nema pravice, naj se tudi pove, kedo ima pravico o razsodbah. (Veselost). Dr. M. Luzzalto meni, da jc dosti, če sc reče, kedo nema pravice, ker se Jtri nn.i uže ce, kedo ima jtraeicu, Poročevalci: dr. Dornpieri še enkrat pobija dr. Wittman-novo razloge tur priporoča, naj se novela sprejme tako, kakor jo je priporočal deželni odbor. Zdaj vstane poslanec g. Nabergoj ter so pritoži, da se njemu i njegovim lovaršem ni poslal tiskani zakonov načrt, da ga je še le zdaj pregledal i da zdi tudi on o njem govoriti. Deželni glavar odgovori, da je specijalna obravnav« končana, da pa bode grajal omenjeno zanumarjenje. Poslanec Nabergoj si pridrži pravico govora pri tretjem branji. Oba člena novele se potem sprejmeta. Pri tretjem branji vstane g. Wittmann iu pravi, da iz besed i. člena nafctauo dvomljivusli i poslanu ^g. 119, 129 in lili mestopga ustava nerazumljivi, zato želi, naj se izrečno pove, kam se imajo vlagati pritožbe. Uosp. Nabergoj predlaga, naj se v členu I določno reče: Pritožbe zoper mestni magistrat gredo na c. k. deželno nainestništvo. Poslanec Rurgstaller izreče, da bo glasoval za Nabergojcv predlog iu zoper prvotni predlog člena I. Poročevalec dr. Dompjori zopet ugovarja i Nabergojev predlog se zavrže. Zdaj se ima pričeti tretjo branje. Dr. \Vittinuim stavi predlog na imensko glasovanje, i ta predlog obvelja. Ko dospe glasovanje do imena «.'» Na tu vstane nespodobno, zbornici inalc-častno ropotanjo in vpitje v zbornici i na galerijah. Poslanec Artelli vstane v občnem neredu, kliče deželnemu gftraiji, ftaj stori mir, oJjja mu, da je preslišal prti «.\>i, pri dragtm pa jt bila njegova dolžnost, priboriti pravico deželnemu zboru, katerega jezik je italijanski je:ik. 'Te pravice nismo naSli t pravilih, katera je izdala irredenta. Vrtin.) Deželni glavar spominja poslane« svoj« dolžnosti. Pri drug«n branji zopet glasujeta gg. poslanca Gori up in Nabergoj z «Ne«. Hrup raste, nastane sikanje, križanj«, na galerijah tudi žvižganje; posl. Aftelli križi, da poslanca Oorjup i Nabrgoj nalašč hujskata. (Te besede smo navajeni, kdor na Slovenskem svetega svojega jeziku v javnem živenji ne zaničuje, ta hujska. Vrtin.) Ko se hrup poleže, začne se tretjn imensko glasovanje i vrši se to, kakor prvo 1 drtigo a hrup nastane tak, da deželni glavar ni mogel več umiriti zdivjanega občinstva, bilo je divje Žvižganje, sikanje, kričanje, tuljenje na galerijah in v zbornici. Poslanec Nabergoj izreče povzdignenhn glasom, da ima kakor poslanec pravico, v materinem svojem jeziku glasovati in govoriti ; njemu pa se uporeka, da je tukaj v Trstu za mesto in okolico le en jezik — jezik deželnega zbora, i ta jezik je italijanski, (Državni zakoni nič ne ved6 o tej pravici; državno sodišče te pravice Se ni potrdilo, ter je tudi ne potrdi. Vredn.) in on je hujskač, na kar odgovori: Oni so hujskači, ki meni i mojim tovarišem hočejo braniti rabo materinega jezika. Vrič, hrup, kričanje je bilo tako, da ne bi slišati bilo grmečega Roga. Artelli se zvija, kakor bi ga klalo, srd, strah in obup ga lomi, fla beži s protestom iz zbornice, za njim se uderć drugi, kakor bi se bila počena koliba na kup valila in — zborovanja je bilo konec — konec menda za letos. 6. teja v gorilkem deželnem :bnru, dne 30. junija. Poslanec Del Torre naznani sledeči predlog: Visoki zbor naj sklene: NaroČi se deželnemu odboru, naj si, opiraje se na znane razmere, na vso moč prizadeva doseči od c. k. vlade, da se zemljiščnl davki, ki se uže dan danes ne ujemajo z uspehom kmetijstva, ne samo ne povikSajo vsled prevredbe tega davka, ampak da se primerno znižajo. Govornik vtrjuje svoj predlog za italijansko prebivalstvo; poslanec Faganel pa za slovensko, ker so se tudi tu v primeri z drugimi deželami previsoko cenili zemljišču! dohodki. Zbor je Del Torre-jev predlog z Faganelovim dostavkom soglasno sprejel. Gosp. vladni zastopnik, baron Rechbach, bere potein dolg odgovor na vprašanje deželnega zbora od dne 4. oktobra 1878 glede iztirjevanja davkov, in na vprašanje tega zbora, iz istega leta zastran cene drv in lesii in načina, po katerem se les kupuje v trnovskem državnem gozdu. Po teh odgovorih ostane vse pri Btarem. Načrt postave zastran odprave doneska za normalne Sole In vpeljave šolske davščine od zapuščin s premčmbami, uvedenimi po želji vlade, tudi potrdi zbor brez ugovora. Potem pride na vrsto prošnja političnega društva »Sloga« zastran prevredbe srednjih Sol na narodnej podlogi. Ker je ta razprava velevažna, zato jo poročamo obširniše. Pravni odsek poroča tako le; •Visoki zbor! Politično društvo »Sloga« prosi se svojo vlogo, naj blagovoli visoki deželni zbor vse to učiniti, česar treba, da se srednje šole v Gorici, to je viša realka iu viša gimnazija preustrojiti tako-le: Viša realka in viša gimnazija razdeliti se v vštrične razrede se slovenskim v enih, z laškim učnim jezikom v drugih razredili; nemščina se proglasi za obligatni predmet za Slovence in Lahe in se ima podučevati v vseh razredih laških in slovenskih na vsej realki in gimnaziji.« Odsek, kojemu je bila ta vloga v obravnavo izročena, mora priznavati, da bi nasvetovana radikalna preuravnava zadostovala uže toliko krat izraženi želji deželnega zastopa, želji, sloneči na XIX. Členu drž. osn. postav. Opomniti pa mora od druge strani, da je bila in da je še obče priznana absolutna potreba, da si naša mladina popolnoma prisvoji nemški jezik, ker je ta neobhodno potreben v praktičnem Živenji, posebno vsakemu, kdor namerava dospeti do javnih služeb. Zato bi odprava edinih dveh srednjih šol obstoječih v deželi ne bila v korist našej mladini. Taka preuravnava bi se tudi ne mogla hipoma izvesti, ker bi se jej ustavljale didaktične in finančne ovire, ki so se uže pri drugih prilikah naštevale. Na Še veče ovire pa bi zadeli, ako bi hoteli ustanoviti nove srednje šole z narodnima kot učnima jezikoma. Toda če ne misli odsek za zdaj na to biti, da se ustanove srednje šole z narodnima ko učnima jezikoma, ne namerava nikakor, da se odpovesti narodnosti na Goriškem oniin pravicam, ki jih zagotovlja ustava narodnostim soživečini v drugih kraljestvih in deželah našega cesarstva, marlveč Izrazuje zaupanje, da se vis. c. k. vlada ne bo dolgo mudila, učiniti česar treba, da ne ostane člen XIX. niti pri nas mrtva črka. Će se zdi torej v sedanjih razmerah, da se ne da izvesti omenjena radikalna preuravnava, čutimo pa živo potrebo, da se zboljšajo razmere tikajoče se podučevanja narodnih jezikov. Pravično je in spodobno in najmanj, kar se more zahtevati, »da se podučujeta ta dva jezika tako, da se ju dijaki lahko dobro naučii«. In to, menimo, lahko je izvesti. Kajti, da se narodna jezika smatrata ko obligatna predmeta, to je italijanščina za Italijane in za Slovence slovenščina, da se predavata več ur na teden, da se eden ali več predmetov n. pr. latinščina na gimnaziji, zgodovina ali veronauk na realki predava s pomočjo dotičnih jezikov, to ne more in ne sme prizadevati težav. Odsek šteje si torej v čast predlagati, naj blagovoli vis. zbor sklenoti: »Naročuje se deželnemu odboru, naj poda v zborovem imenu prošnjo visokej vladi, da preskrbi brž ko brž, da se bosta podučevala narodna jezika na goriških srednjih šolah po načinu, ki je najprimerniši namenu, to je, ne le da se smatrata kot obli- gntM predmeta, in da ?.e jim,i ojllnči ur na teden, temnč da ?e ima f nju pomočjo podučevati tudi kak drug predmet» Zdaj se začne splošna rarprava. Najprej v dolgem govoru dr. Tonkli krepko podpira prošnjo političnega društva ter stavi tal« predlo«?. Peticija politiSkega društva »Sloga«, vložena dne 8. junija 1880. št. 2500. glede vpeljanja narodnih ko učnih jezikov na srednje šole v Gorici, odstopa se dež. odboru z naročilom, naj jo predloži in podpira pri visokom ministerstvu za nauk in bogočastje. Kranjski delani :bor dne 2N. junija trsta tej*. Proračun zemljiščno-odveznega zaklada za 1. 18811 s potrebščino .719.988 gld. in zakladom £10.288 gld. in s primanjkljajem 09.700 gld., pa za leto 1881 s potrebščino (500.085 gold. 70 kr. in zakladom 529.122 gld. 77'/, kr. toraj s primanjkljajem 70.900 gld. W/, kr. se potrdi. Primanjkljaj se plačuje s posojilom, ki ga proti obrestim daje drŽava, za deželni donesek pa se sklene za I. I8811 20 odstotna priklada na vse neposrednje davke in na vžitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od mesa, za I. 1881 pa doklada na neposrednje davke, ktere odstotki se bodo pozneje sklenili in 20 odstotna priklada na prej imenovano vžitnino. Potem se sprejmo ti le predlogi deželnega odbora: 1. Slavni deželni zbor naj poročilo deželnega odbora, da se mu ni posrečilo prisilne delalnico v upravo drŽave spraviti, z obžalovanjem na znanje vzame. 2. Deželnemu odboru se naroča, o pripravnem času dotično obravnavo z vlado ponoviti, in Če je le mogoče, na korist naše dežele dognati, H. Deželnemu odboru se naroča, skrbeti za to, da se v poročilu o svojem delovanji postavljeni zneski dohodkov In tro-škov prisilne delalnice z dotičnimi zneski računskega sklepa v prihodnje ujemajo. 4. Poročilo deželnega odbora v drugih zadevah prisilne delalnice so zadovoljno na znanje jemlje. O poročilu finančnega odseka o prihodnji vnanji straži posilne delalnice se vname obširna razprava. Govorniki so po-vdarjali, da so vojaštvo ne sine branili oskrbovati straže v posilni delalnici, in da nema pravice za to od dežele posebnega plačila 11506 gld. zahtevati, ker je po postavi dolžno skrbeti tudi za notranji mir. G. deželni predsednik pripoznava, da so pritožbe gospodov opravičene ter oheča, da bode podpiral dotične obravnave z vojaštvom, ker se pa ne \6, kakšen vspeh bodo imele, naj se vendar sprejme od odseka za vnanjo stražo posilne delalnice nasvetovana svota. Sprejmo se ti le predlogi: 1. Deželnemu odboru se naroča, v imenu deželnega zbora po c. kr. deželni vladi dotični vojaški oblasti naročiti, naj svojo dolžnost, ktero % 7 in 8 vojaške postave njej in izjemno tudi deželni hrambi glede osbrbovanja notranjega reda in varnosti nakladata, tudi pri deželnej posilnici v Ljubljani spolnuje, da ne bo dežela, ki ima uže brez tega hude davke, morala zato plačevati Še posebnega davka. 2. Ako bi se pa to ne zgodilo, in bi vojaštvo zahtevalo še posebnega plačila za to stražo, naj deželni odbor pri posilni delalnici dotlej, da so reč pred kompetentno gosposko reši, lastno stražo tako osnuje, da se potrebni stražniki po potrebi brez pravice za preskrbovanje najemajo in da se jim za to leto ne odloči nad 1800 gld. plačila. 3. Za napravo tej straži potrebnega orožja se dovoli 200 gld. 4. Da se ti troski poravnajo, poviša se za čas te začasne naprave vsakdanja plača za vsakega vjotnika za 4 kr. in se deželnemu odboru naroči, da to povišano plačo dobi od vjetnikov drugih dežel in od tistih, za ktere ne plačuje. 5. Deželni odbor so pooblasti, da vse pripomočke porabi, kteri se mu potrebni zdi!1, da dežela pride do svoje pravice. Proračun posilne delalnice za 1. 1880 in 1881 so potrdi. Potrebuje se 50083 gld., dohodkov pa je le 36343 gld. Toraj primanjkuje 13740 gld., ki se morajo poravnati iz deželnega zaklada. Leta 1881 se bo potrebovalo 51008 gld., dohodkov bo 38435 gld. primanjkljaja pa 18183 gld., ki jih bode moral plačati deželni zaklad. Dalje se potrdi proračun deželne sadjarsko in vinarske šole na Slapu za 1. 1880 in 1881. Za 1. 1880 se potrebuje 6't23 gld. 24 kr.; ker je dohodkov le 3905 gld., znaša primanjkljaj, ki ga mora plačati deželni zaklad, 2358 gld. 24 kr. L. 1881 bo stroškov 6212 gld. 79 kr., dohodkov pa 4785 gld, Toraj bo moral deželni zaklad doplačati 1427 gld. 79 kr. Za tem se reši proračun normalno-Šolskega zaklada za 1. 1881. Stroškov bo 199.311 gld. dohodkov pa le 15551 gld. 73'/, kr„ ki se imajo poravnati z deželnimi dokladami za normalno-Šolski zaklad od neposrednjjh davkov, izvzeinši mesto Ljubljano. Tudi ee reši prošnja slovenskega učiteljskega društva za predplače s tem, da so deželnemu odboru naroči, n;>j se o tej zadevi pogovori z deželnim Šolskim svetom ter naj o primernem času stavi zboru svoje predloge, Poročilo finančnega odseka o peticiji primarjev zarad po-vekšanja plač In gospodarskega odseka o predlogu z irad neozdravljivih bolnikov se z dnevnega reda zbriše, potem pa se občini v Ratečah za poplačanje dolgov za zidanje šole dovoli posojilo 2000 gld. --- Dopisi. X Dunaja, 98. junija. {Konec), Komers jo bil napovedan na '/, 9 uro, a vsled lepega večera smo se sešli nekaj pozneje. Dvorana je bila prenapolnjena; vsa slovanska plemena so bila zastopana, da celo Poljaki, ki so se d osle tako demonstrativno odtegovali vsakej veselici, došli so v lepem številu. Ta dogodljaj, ki ima svoje razloge v nekej čudnej prigodbi, pozdravljalo jo vse dijaštvo s6 simpatičnimi «živio* in »slava* — klici, kajti nadejati se ju, da Poljaki za- puste skoro svoje separatistično stališče ter se pridrnle bntom. ki so vselei pripravljeni jih radostnim srcem sprejeti in ko svoje ljubiti. Sč stojo pričujočostjo nas j« počastilo veTflco odličnih mož. uže gori omenjeni knez Gagolan se soprugo, baron Holfert, sekcijskl svetovalec Pouchlt, Weber, dvorni tajnik Rvbićka, vi$ji intendant Zel«nv. urednik slovaškega lista: -Narodne noviuv Ambro Pi«tor, dopisnik ruskega -Bereg-a» Liimm-lein in mnogo drugih. Oospul. Kliment, predsednik slavnostnega odbora, otvoril je komers se slavnostnim govorom; po trikratnem gromovitem •živio« in .slava, na cesarja koncem govora, zapojo pevci cesarsko pesem, katero jo občinstvo z neprenehijivimi «živio« — klici spremljalo, zatem «o se jeli vrstiti govori v posameznih slovanskih jezikih. <';ast, gosp. Matesan je naglašal mej drugim delovanje in velike zasluge preslavnih apostljev, poudarjal bla-gonosni upliv njih truda za Slovanstvo in konečno izrazil na-dojo, da ljubezen mej slovanskimi narodi če se čedalje bolj krepiti, da se čemo tudi v bodoče po Izgledu onih sv. mož truditi in Jrtovati narodu v napredek in posveto. Veliko navdušenje je vzbudil tudi poljak gosp. A. Blazovvski, ki je v krepkem svojem govoru nas zagotovljal, da separatizem, kateri se jim očita, goje le nekateri prenapeteži in zagrizlici; večina želi sporazum ljenja in odkritosrčne sprave; le v ozkej zvezi si priborimo ono čast in spoštovanje, ki mora dičiti slovansko dijaštvo, nado naroda. Predaleč bi zašel, ako bi hotel posneti iz teh posameznih govorov, kar bi te utegnolo zanimati; dovolj če te seznanim z glavno mislijo in ta je mutatis inutandls: Vez neomahljive bratovske ljubezni naj nas druži, gojenje solidarnosti in vzajemnosti mej slovanskimi plemeni naj nam bode geslo, kajti le to so faktorji, ki bodo pospeševali na^e delovanje, naš napredek, ki nas dovedo do prave omike ter zdatno pripomogo, da prevzamemo v bodoče žezlo kulture, katero nam bodo grmanski narodi morali prepustiti. Vse se je vršilo v najlepšem redu. Prsi so se mi širile samega veselja, ko sem koračil po dvorani in bil priča prijaznega kramljanja in navdušenih napitnic mej Rusi in Polaki, Čehi in Slovaki, moj Srbi in Hrvati. Nič ni kalilo nam splošne radosti, katero je povekševalo ubrano petje najkrasnejših slovanskih melodij. Po dokončanem oficielnem delu, poprime besedo knez Gagolan; toplo se nam zahvaljuje za prijazni sprejem, želi našim študijam najboljšege vspelia ter uvernjč nas, da se liočo vedno spominjati denašnje slavnosti, napije slovanskim vseuči-liščnikom. Resede sivega starčka so vzbudile burne «živlo»-klice, ki so še le ponehali, ko je se svojo gospo zapustil dvorano. Zatem se prečitajo telegrami. Bilo jih je nad 50, izinej teli okolo 25 ruskih; mesto Levov se je posebno odlikovalo, poslalo jih je 171 Iz vseh kotov, kder se le slovanska duša giblje, došli so nam prijazni pozdravi, da celo ruske in bolgarske gospe so uporabile priliko, da izrazijo svojo navdušenost za to lepo idojo. Navesti jih hočem le nekoliko: Ćemo vi ce, Stanislav, Kolomea, Praga, Pardubic, Borno, Line, Dunaj (pisma od strani Imenitnih osob), Gradec, Ljubljana, Krk, Zader, Zagreb, Vrbnik, Travnik, Zemun, Peterburg, Moskva, Kaluga, Charko\v, Sistov- (4), Widin, Ruščuk, Lom-Palanka, Razgrad i. t. d. Da so ti telegrami, in posebno oni gori omenjenih gospa, vzbudili burne aplavze, nij mi treba omenjati. Slednjič povzame še besedo urednik »Narodnih novin«. Ognjevitimi besedami in živimi barvami nam je naslikal žalostno stanje Slovakov, katero davi madjarstvo, kakor krvoločni ris svojo žrtev; toda up nas navdaja, da take krivice ne morejo dolgo trajati; kakor zatiralcem južnih Slovanov zagrmi pravica svoj «fjuos ego» tudi hinavcem in tiranom slovaškega naroda, ki poznajo svobodo le za-se. Jutranja zarija je začela uže svojo peruti razpenjati nad tihim Dunajem, ko smo se, še enkrat poslovivši, razšli vsak na svoj dom. J.....v. Iz iMlre* dne 21. junija. Pasji dnevi se bližajo in gorje bode letos debeljakom. Dobro da jc prošlo slabo leto na to ugodno vpljivalo, da nijso ljudje posebno v Istri odebelell. V političnem obziru vlada povsod tišina — ne govorim o deželnih zborili — kateri se bodo tako in tako večidel — le s proračuni pečalj, Optimisti so sicer trdili, da se bo vlada pečala — z reševanjem v državnem zboru sprejetih resolucij — glede narodnih zahtevanj — ali jaz dvomim močno — vsaj tu v Istri se ne gane živa duša in italijanizira se hrvaški narod na levo in desno brez vriska in piska. Sem ter tija — počelo se je narodno gibanje — posebno v krajiti, kder prebiva koljčkaj narodne inteligencije ali primorska vlada — jo miroljubna — in ker tako gjbanjo jtaljanskjm bradačem ne ugaja — In jih celo jezi — nasprotuje temu direktno in indirektno, kder more. Da celo — se milosrčnim skazovati — ni skoro narodnjakom prepuščeno. V Pazinu se je ustanovil nek odbor, kateri jo nabiral darove za stradajoče Istrane — kaj mislite, da je bilo to nekaterim istraiiskim bradačem po volji — ne I jezili so so — ter spodtikali temu človečanskemu podvzetju — politične namere —■■ druge po sebi sodeč — kajti znano jo, da ga ni pod božjim solncem — človeka — kateri bi bil večji egoist — nego jc večina teli prjvandranih karnijelov. Trdi so celo, i)a sp v Istri zato malo Židov nahaja, ker nijso kos tem strokovnjakom žalostne baŽe. Ako se je turšica v Istri za novce z 5 gol. 00 kr. na star kupila — plačati jo bode moral kmet, ki jo je do sv. Mihela ali pa sv. Martina na upanje vzel — po 9—10 gold. in še več. Da ni s^rfii karftjrli taki oderuhi. marveč, da nahaja tudi po rodu mnogo hrvatov, ki s kmetom tako ravnajo — to je sicer resnica — aii prav tako istinito je — da so vsi takovi ljudje najhuj'i izd*yice svojega naroda in se s kirnijeli najraje bratijo in svat i j o. Smemo se li pa nadejati, da bodo kedaj bolje ? — Joh — me — sedanjost nas v tej nadi slabo podpira. Omika — prava .-dr^a — omika edina bi morala rtliti Istrana popoln« p*»yiil>«\ Narodno Šolstvo In povzdignolo trpina do večje previdnosti. Ali prav v tem narodnem šolstvo ni tu ni duha ni sluha — in nadejali snio se od tegu niiuisterstva, kateremu so po nekoliko nase razmere dobro znane — vsaj mu jili je naš Vi-tezič v Beču pri vsakej mu dani priliki tolmačil da — začne s krepko roko trebiti Agljev hlev — pa ostalo je do sedaj vendar le vse pri nadi. Sicer pa nečem se naše konečne sodbe v tem obziru izreči — ker smo dobro prepričani, da so vse na en mah ne da popraviti — ali da bi uze skoro dan prišel, s katerim hi nam bilo dano pozdraviti — vsaj započetek nove boljše dobe. K CSorlilcega, 10. julija. •Jeli res uže pri nas tako, kakor mora biti ?» — Čudom se utegnete čuditi temu mojemu dopisu, ker iz mojega peresa ni prišel dosihmal še noben dopis v Vaš cenjeni list. Zarad tega pa vendar prosim, dajte mi malo prostora, da v Vaš list poročam nekaj, kar mi uže davno srce tare. UliŽnji razlog k temu dopisu pa mi dajeta 2 različna slovenska časnika, Morima obema je geslo: vpeljanje slovenskega jezika v šole in vse tiste urade, v kterih se za slovenski narod dosihmal le v nemščini ali pa v laščlnl vrnduje. »Novice« namreč pišejo v svojem 26. listu v doplso 23 letnico školovanja našega prevzv. nad-vladlke neke besede, ki se v dejanju nikakor ne vjeiiiajo z omenjenim geslom, češ »da je v ordinarijatni pisarnici sploh — vse tako, kakor mora biti«. Hm! šmencajte, da bi lo tudi v dejanju res bilo, moral sem si jaz brž pričitavši »Novice«, misliti, potem bi ne bilo treba, »Slovencu« v 71. listu istega tedna pisati za slov. duhovščino uvodnega članka: »Zdramimo se!« kije, ako hoče naša slovenska duhovščina hrvaško v ljubezni do svojega narodovega jezika posnemati, vsega prevdarka vreden. Da pa ne bom kaj nezasluženo grajal, povdarjarn uže naprej, da na svetu ni nič popolnega, najmanj pa pri nas še vedno odveč ptuj jezik spoštujejočih Slovencih. Da vlada v knežje-nadvladiški ordinarijatni pisarnici, kar zadeva uradovanja, dober red, to je uže istina in hvalevredno, ker dotična gospodu se vadita uže tudi blizu 25 let v istem vradovanju. O tem jim pač nihče in tudi jaz nemam uič očitati. Le to hočem opaziti pri tej priliki in v dobi, v kterl se borimo za obveljavo narodove dragocenosti v javnem živenju, da žalibog »ni >e vse sploh tako, kakor mora (ali bi saj moralo) biti«. In zakaj nek ne? I no, ker se tam šo ne vraduje v slo enskein jezKn, kakor tir ju uže tisoč in tisočkrat zastonj na pomoč in pričo poklicani glasoviti 19 g. drž. temeljnih zakonov, ampak z neznatnimi izjemami (n. pr. občinam) le v nemškem jeziku za slovensko duhovščino, ali v laškem za laško, ker ta poslednja je redko kdaj dovolj zmožna v nemščini, & Italijan ali pa Fuilan, ki jc v občo, bodi si kterega koli stanil, tudi duhovskega, ponosen na svojo narodnost,*) vraduje tudi le v italijanskem, (ker furlanščina nema niti primerne •azbuke« za pisanje) čo je v nemščini še toliko zmožen. Naj bi pač tudi naša slovenska sicer (z malo izjeinko ne) narodna duhovščina blagovolila posnemati Štajersko, kakor piše omenjena 71. štev. »Slovenca«, zlasti pa narodno hrvaško, kajti zakaj bi se nam štelo v greh to, kar velja drugod za pravo ? Da bi uže enfcrat prišlo do tega, da bi saj začeli trdo ledino slovanskega vrndovanja tudi v duhovskom uradu") orati! Dobro bi bilo se v tem namenu med seboj posvetovali, ktere zadeve bi se naj lažje začele In smele v slovonščini obravnovati. Moj nasvčt (če ve kdo za boljšega, naj se oglasi), bi bil, da bi se najprej narodna duhovščina vsaka posebe v svoji škofiji v ta namen kde sešla in o potrebi slovenskega vradovanja, kaj in kako vzajemno posvetovala; potem naj si svoje dogovore vzajemno priobči, stalen odbor naj bi se potem v Ljubljani v središču Slovenije v ta namen ustanovil za vršenje 19 g, državnih osnovnih postav v duhovskm uradu*, Če jo bilo namroč uže pred 1(100 leti Slovanom dovoljeno, od Istih papežov, najsvetejšo skrivnost odsluževatl v staroslovenskem jeziku, kaj hi nam moglo zdaj braniti, da ne bi smeli ostalih cerkve se tlkajočih zadev v slovenščini obravnavati, tako kakor veli 19 in kakor ravnajo uže naši bratje na Hrvatskem in vse znane katoliške narodnosti? Ali pri nas, — bodi sine ira et studio rečeno, — je odveč zastarana Šega klečeplastva in nepotrebne boječnostj, kar mi Vsakdo potrdi, kj na*e razmere v tem od bližje pozna, To so ve, ilft je v tem, hvala Bogu, mnogo častnih izjemk, pa večina se žalibog drži še vedno k ljubu tolikim zahtevam in slovenskim tabrom lo starega grešnega šlendrijana! No bojmo se takih, kakor je on, ki svoje dni začulši, da jo na HrvaŠkem v srednjih šolah učni jezik hrvaški, izustil premodre besedo: -Vutrum denn nlcht gar chinesisch ?» Če so šli svoje dni in še hodijo kristijani za resnico katoliško vere v trpenjo in smrt, mar naj hI bili mi tako malovernl in boječi tor misleči, da sc s tem višim zamerimo, ako spolnnjemo državne postave? S tem, da Tako m celo tUa n. p-, v starih »tgnlilklli »Narodni loviiiuli* od 1848 I., >|u an CiinnllJnl luBki «popjo», {kor tuki uUo p.itf vrtilni l>olJS«g.t in a.lKt i,[..■na!] pnntarjein pridigali, da tkdur anogu Av*tr(|cr. ttli(Jo, d Li pnpnlnrua frlpiiittok pri H >nu!» (Kdo »o no »mojo ? !) (pif) "j Takoj (dali nanlonemn duhovKtvu vrln dulirn muli »lova Jok ru tehnUn« iitraze, »pisan 'd lJnliiU-a ltuiču (upnik* p l sv. Barbari v Hulolali nu Šlajorskem. Cona 30 k . fru.) bi začenjala "lov. dnhovVina povsod s<\j po mM« in potem vedno več in več v slovenščini saj med *l>oj p«. Sloveniji vra-dovati. mnogo bi pripomogli k zidanju zjedinjene Slovenije in narod, iz katerega vsi izhajamo, nam bi bil gotovo za to na veke hvaležen. Zato kličem s sv. Pavlom vam dragi sohratje: »Ne ljubi mo naroda lo z besedo, ampak v djanju in v resnici I« Naj bi našle ove vrstice dobrovoljin odmev in naj bi nikar ne ostale le »glas vpijočega v puščavi ], Torej na zdravje, mili mi sobratje! « Vi vat set|uens!« Sicer pa bi ne mogli trditi, da je pri nas vse tako, kakor mora biti, «ako tega ne« dosežemo ali si saj ne prizadevamo ta vzvi'eni cilj doječi. -— Kritični politični pregled. Domača dežele. NajzanimivŠe politične vesti v domačih deželah dobivamo zdaj iz deželnih zborov, o katerih poročamo na drugem mestu. Živahne i viharne razprave so bile zadnje dni posebno v tržaškem zboru, kateri je vsled tega zaprt. Čujemo, da je sam deželni glavar (žnpan) šel prosit deželnega namestnika, naj vladi nasvetuje, da se zborovanju konec stori, ker ni nobenega vspeha pričakovati. Hes je. iz večine tržaškega deželnega in mestnega zbora, te anomalije, kakoršne na vsem svetu ni, ne more nikdo pričakovati dobrega sad A. Tu je treba temeljito preuredbe, ker ta zbor jo mftra, ki tlači tržaško prebivalstvo, ovira trgovino z nepatrijotičn 3 politiko ter s tem zasiplje studenec blagostanja. Studi se nam o njem govoriti in obžalujemo poštene za ljudsko blagost unete može, kl se uže leta i leta neprestraSeno v njem brez vspeha bore za ljudsko blagost. Nekedanja ministra in privrženca ustavovercem Horst i Stremayr, nesrečnega imena, odpovedala sta se državnemu poslanstvu in to je najboljše delo, kolikor nam je znanih od teli dveh mož. Namesto Horsta kandidira sedanji trgovinski minister Kremer v bukovinskem velikem posestvu, namesto Streniayra pa sedanji pravosodni minister baron Streit. Tudi ministra Conrad in Welsersheimb sta kandidata v zgornjeavstrijskem velikem posestvu. Trohneli stari stebri padajo, upamo, da bodo novi krepkejše stali. V malo dneh bode shod vseh treh klubov državno-zhorske desnice. Na tem shodu bodo proglašen grof llohenuart skupnim vodjem, kar državnozborsko desnico jako ukrepi ter zložno delovanje zelo olajša. Po raznih krajih sklicujejo ustavoverci svoj »Parteitag«. povsod pa se vedo tako, da o njili velja latins' i pregovor: Onem deus perdere vult, dementat (kogar Ilog hoče pogubiti, temu um zmeša). Oni so si v glavo vbili, da so le oni opravičeni gospodarji v državi, vsi drugi pa jim morajo rabnvati i klečeplaziti. To se godi posebno v tistih V rajih, kder jc dosti »trotijev« — slabo znamenje ustavovercem! Cesar bo potoval, predno ide v Galicijo i Bukovino, tudi na Slesko; ljudomili vladar želi, da bi dežele ne delalo troškov zarad njegovega potovanja. Vladarju, kakor je naš cesar, ki si je pridobil srca svojih narodov, gori vsak dan na milijone lučic, katerih noben vihar ne pogasi. Bivši minister Stremavr jc imenovan za ilruzega načelnika najvišjega sodišča. V kranjskem deželnem zboru so bile zadnji teden jako burne seje, o katerih bomo prihodnjič poročali. V češkem deželnem zboru je bila zadnjo saboto razprava o jezikovih ukazih jako živa i precej burna; narodna stranka je predlagala, naj se preide na dnevni rod, ali obveljal je sklep nemcev, naj sc vložene prošnje zoper jezikove ukaze pošljejo vladi. Vlada najboljše stori, ako jih v koš vrže, ali ž njimi peč zakuri, za drugo tako niso. To jo bil zadnji sklep češkega deželnega zbora, ki se je potem zaprl, V tirolskem deželnem zboru se je poslanec Groutor krepko poležal za kmete, katere tro slabe postave in oderuštvo. Očital je prejšnjej vladi i državnemu zboru, da sta 80 milijonov gold. vrgla po borsnem polomu judom v žepe, za kmeta pa nič nista Imola. Praška «Politik» je svetovala grofu Taaflfeju, naj preustroji vladno časopisje, ker njegovim namenom nasprotuje i naj po-tiebl mej političnimi uradniki. Na lo so strašen hrup zagnali dunajski časniki, katero vredujejo skoraj z^oli judje, trdeč, da je tiskovna svoboda v nevarnosti. Tuje dežele. Velevlasti so izročile turškej in grškej vladi sklepe bero-linske konference ter zahtevale odgovor od turške vlade, katera uže s tem odgovarja, da množi vojaštvo i podpihuje Albance zoper Grke in Črnogorce. Kaj vlado store, ko se bode Turčija branila izvršiti omenjene sklepe, to še ni znano, pripoveduje se le, da sc ruska, angleška i francoska vlada o tem dogovarjajo. Ne verujemo, da bi se mogle porazumeti. Črnogorci so zapustili kraje blizu Ulčiuja i so se napotili proti Tuzi in Podgorlci, ker jih tukaj misli albanska liga napasti. Črnogorci so dobro pripravljeni i so skleuoli žito poželi na albanskem polji vpričo Arnavtov; vse tedaj kaže, da so tukaj k malu prjčno boji, kateri se nteguo končati s pognanjem Turkov iz Evrope. — Kristijani iz Tandesija so se vzdignoli zoper Turke v Jakovi ter jih več pobili, ker so grozovito delali s kristijani. Albanezi so novopazarskega guvernerja hudo ranili i ga hoteli umoriti, ker je zahteval, naj orožje odlože ter je nekatere zaprl. l*er n«titljali nje^oTmn ukr\*ti i jrdn/be delali, uu erner je hudo ran en r.i-l^r.il nhecnol. Krisli|jirti t Xov.»fft pazarju so v velikem strahu, er itn Tur i pret/ di jili pokoljejo. Mnogo ruskih Častnikov jc "lo na Bolgarsko i so tam stopili v vojsko; iz tega se lah!-o sklepa, da se Bolgari priprav, ljajo za zedinjenje i da se to k malu zgodi. — Na Ruskem je inhilizem popolnem zatrt. Loris Melikov je stri glavo te) kači, ki je pretila ves narod ostrupitl. Njegovo orožje ni bilo iz jekla, ampak pravita in človekoljubje mu je naklonilo zmago, ki mu dela večjo čast, nego sijajne zmage na Armenskem. Albanci so pomešani s turškimi vojaci ponoči od nedeljo na ponedeljek napadli prvo črnogorske straže blizu I'odgorice, nekoliko jc mrtvih i ranjenih. Puške, ki ao tu počile, utegn6 nehati pokati v Carigradu. DOMAČE STVARI. TisoSletnica slovanskega bogoslužja v Rimu se je 27. min. meseca slovesno obhaj ila s zahvalno inašn. Lepo je, da se naše domovine sinovi tudi v središči katoliškega duha i živenja verno spominjajo svetili mož i največjih dobrotnikov slovanskega naroda. Seja tržaškega mestnega zbora dne 5. t. m. Sklenolo se je, da se Imajo na vseh šolali po okolici začeti počitnice 1. avgusta i nehati 30. septembru. Na predlog šolskega odseka se uvede na ženskem učiteljišči šolnina letnih 8 gold. I)r. Loscr nasvetuje, naj se uboge učenke v vseli razredih te učnlne oproste, kar se sprejme. Dalje je mestni zbor dovolil, da se napravi na ljudskej mestnej Šoli vla della Ferrlera šesti razred za deklice. Na predlog šolskega odseku se dovoli voditeljem ljudskih šol v okolici priboljšek in sic.er pri šolah s 5 in več učiteljev HO gld. s U do 4 učiteljev GO gld. in z 1 do 2 učiteljev 40 gld. na leto. Blag dar. Milostivi tržaško-koperski škof g. dr. Dobrlla je podaril vodiškej županiji 60 gld. za zvonove. Kranjska gimnazija ostane. r>. t. in. je deželni kranjski prvosednik naznanil deželnemu zboru, da je cesar z najvišjim sklepom od 'iti. junija daljši obstanek kranjske gimnazije potrdil. Odslej ne bode več realna gimnazija, ampak nižja gimnazija, na katerej se bo tudi risanje učilo. Deželni zbor je to veselo novico sprejel z živio in slavo, i deželnega prvosednika naprosil, naj telegrafično izreče cesarju zalivalo deželnega zbora. Amerikanci na Slovenskem. Amerikanske družbe potujejo zdaj po slovenskih deželah i obiskujejo posebno postojnsko jamo, kder se ne morejo načuditi naravnih čud. Zgodovinske pravico mesta Trsta. Deželni odbor jo naročil deželnemu na-einu poslancu Machllgu, naj sestavi poročilo o zgodovinsi eni pravu mestu Trsta. — Prav, ako bo g. Mat hlig \estno študiral, pač ne bode njegovo poročilo po volji večini deželnega na'cga zbora, ker poročati bo moral, da Trst v prejšnjih časih nič prav ni bil prijatelj retoncem onstran morja, da je Iskal svojega blagostanja pri Avstriji, in da so Slovenci poprej ves drug upliv imeli v Trstu, nego ga Imajo zdaj, najde mnogo mestnih glavarjev Kranjcev i slovenskih šol v Trstu. Italijanski ribiči v avstrijskih vodah. Predzadnji petek so ribiči iz Izolo napali tri laške ribiče iz Chiože, vzeli jim mrežo ter jili odgnali. Naši ribiči so uže davno zelo hudi na italijanske, ker jim ti ubogi zaslužek jemlj6. Tudi iz Dalmacije se čujejo enake tožbo i morala je to reč užo dunajska vlada v roke vzeti, ker sc jc bati ozbiljnih nastopkov i zaprek z Italijo. — To jc tudi Schvegelnove modrosti sad, ker je sklcnol •/. Italijo tako trgovinsko pogodbo, ki je v veliko škodo najubož-nišeuiu primorskemu prebivalstvu v Avstriji. TržašKj deželni' zbor je cesar zarad zgoraj omenjenega škandala zaprl. Deželni glavar sain jo prosil cesarskega namestnika, naj stori potrebne korake, da se to zgodi. Prav je, zbor, ki sklepa zakon, pa se nalašč ogne besedo «ukazuje m«, druzega vreden ni, i prav sta imela slovenska poslanca gg. Gorjup i Nabergoj, da sta zarad te nelojalnosti zobe pokazala. — Vladni komisar bi to bil moral nekoliko krepkeje poudariti, nego je storil. — Triester Zeitung govori v vsoešnem delovanji tržaškega deželnega zbora ter napada g. Nabergoj a, kakor bi on bil vse zakrivil; temu časniku naj bo enkrat za vselej povedano; Shcencu Ari zavre, ako vidi tlu se vladarju krati dolžno spoštovanje; če pa Triester Zeitung tega čuta nema, jalco moramo to obžalovati, toliko bolj, ker naše trditve, da je v zvezi s tržaško deželno vlado, ni ovrgla. Mi vemo mnogo, ali danes moramo imeti še jezik za zobmi; nič pa ni tako skrito, da ne bi kdaj bilo očito. Od Prusa, ki jc pod prejšnjo vlado prišel k nam delat judovsko politiko, ne bomo se učili. Vročina in čaKe. Ko to pišem, kaplje mi pot od čela; na steni nad mojo glavo kaže gorkomer nad 25". To je vse prav i dobro, ker sc narava i ljudje po tej vročini ravnajo. — Le vojak te dobrote nema, njemu hočejo pod vročo čako možgane skuhati, misleč morebiti, da jc lepši, a brabrišl gotovo ne bode čemu vročina nekoliko možjanov poje. Ker smo prijatelji slavnoj našej vojski, zato mislimo, da bi prav dobro bilo, ako bi smeli tudi v nedeljah hoditi vojaki v navadnih kapali iz vojašnice; kder gre za drŽavo, tam naj vojak trpi, brez potrebe pa naj sc ne trpinči i muči. Čestitanje. Vipavski narodnjaci so telegrafično čestitali gosp. Nabergoju, vrlemu, neustranljivemu zastopniku in boritelju narodnih pravic, zarad krepkega postopanja v zadnjej seji tržaškega deželnega zbora. Poltena beaeda. V Dalmaciji so tuli pral malo leti Italijani, katerih je le pe-čica. edini gospodarji. I.appnn? i Baja-monti sta za to skrbela, da so se Slovani na vso moć zatirali. Pod pravičnim Kodićem se |e sietr mnogo z boljšala, vendar pa bode Se velicega napora tr«ba, da itn i do-.pi'1 na listo stopinjo, do kater« imajo pravico. To pripoiuuva relo ■Triest. Ztg.» katera ima gotovo malo sočutja do Slovanov, in veseli nas to pripoznanje. V njej nahajamo namreč te le besede: « Resnično je i povedati moramo, da ne za dalmatinsko deželo, za nje zvesto, rodoljubno slovansko prebivalstvo, doslej skoraj nič >e ni storila, za italijansko prebivalstvo pa, ki stanuje le v primorskih mestih, storilo se je zelo veliko.. — Nu, to je bila enkrat poštena beseda. Slovstvo Putne n pomene, načrtau Davorin Terstenjak Cena I gld. 20 kr. imenuje se lepa knjiga, katero toliko bolj priporočamo, ker ima tudi iz naših krajev prav mične potopise. Natlsnola se je \ Rnkrn pri Rudolfu Reselbrunnerji i prilepljena jej lepa slika Mijat Stojanovlča. Kdor želi povzetni Irosek prihraniti, naj pošlje "1 gld. 10 kr. v omenjeno tiskarno. Kdor pa si želi posebe rečeno sliko, zgotovljeno pri Angerju na Dunaj v kabinetnem formatu, naj priloži še 50 kr. (s poŠto 7 kr, več). Novci naj so pošiljajo do 20. t. m. RojansKa čitalnica praznuje svojo 1 2. obletnico v nedeljo dne 18. t. m. in priredi veselico s petjem, igro »kteri bo», godbo deklamaciji, tombolo umetalnim ognjem i društveno zabovo. K veslecl vljudno vabi. Odbor. f G. Bernard Oolenec grajščak v Podblrjah nad Šembi-dom pri Vipavi umrl je 11. t. m. Pogreb je bil 12. t. m. zvečer; vdeleiilo se ga je vse, kar je odličnega iz vipavske doline in sploh Iz postonjskega okraja. Mož je imel uže nad 70 let; a vedno se je gibal ko narodnjak ter glasoval v n veli- kega posestva vedno za narodne kandidate. Ril je oče velike družine, katero je prav dobro preskrhel. kajti (i njegovih sinov se odlikuje v raznih stanovih, mej temi je tudi Ribani Doleuec, znani vodja slapenske vinarske šoje. Ou je zadnji starih Dolenčev, ki so bili na Notranjskem moj prvimi posestniki, kajti posedali so vse grajičine nekdanjih baronov Rosetti-jev, tržaških patri-cijev. Rodi mu zemljica lehkal Moravski deželni namestniK Kallina t- ^dela ga je kaplja. Kallina je hii polten i pravičen uradnik, kakoršnih nam posebno zdaj jako treba. Slovencem ostane v dobrem spominu, ker jih nI preganjal, ko jc bil na Kranjskem deželni prvosednik. Na Moravskem si je naglo pridobil zaupanje. Eno njegovih zadnjih del jc bila instalacija novega brnskega župana, kateremu je rekel: Vi ne stojite le na čelu brnske občine, temuč tudi na čelu politične gosposke deželnega glavnega mesta. S tem ste postali zaupni mož vlade, i zato je važno, da sle vedno popolnoma objekt it ni i nepristranski, ker le tako si pridoboste spoštovanje. Bogato zalogo vseh cerKvenih potrebščin je odprl Aristid Mosca nasproti cerkve novega sv. Antona. Ker je blago dobro, cene poštene, zato jo priporočamo vsem, ki imajo posol s cerkveno opravo. Odlikovanje. Komenska občina je imenovala sežanskega okrajnega glavarja, g. Alojzija 13osizio-a za častnega občana. Gospodarske stvari. Največji vrt na svetu je na Kitajskem. On ima HO,000 angleških milj v obsegu in je uže nad 100 let krasno zasajen. Ves vrl jc v ravnoli nekoliko čevljev nad vodo z liinoziml vodotoki preprečen. RAZNE STVARI. Smešnica. Sestanejo se trije modreci i stavijo, kdo več poželi. Pni reče: Da bi imel devet ladij polnih Sivank, da bi imela vsaka šivanka svojega krojača in vsak krojač devet vreč cekinov 1 — Drugi reče: Da je vse morje črnilo i da jaz pišem številke dolle, da vse morje porabim, i da imam enollko cekinov. — Tretji pa reče: Da vi dva umreta i da vse to meni ostane. Izseljevanje v Ameriko i/. Evrope se vedno bolj množi. Posebno iz Nemškega, kder ljudsko blagostanje vidno propada, seli se mnogo ljudstva v novi svet. Tudi iz zgornjega Ogerskega i Češkega je šlo letos več rodovin čez morje. Madjarska narodna vera. Nek madjarski odvetnik si je izmislil načrt «madjarske narodne vere- i meni, da je Madjar Kupa, vodja mizarskih kujakev v Peštu, najsposobniši apostol, da to vero razširi. — Nu da, madjarski napuh se uže davno sklicuje na madjarskega boga, zato pa mu je tudi madjarske vere treba. KoliKo so vredne velike francosKe palača ? Vodstvo Da. timents Civils ct des Palais Nationaux jih je zadnjič cenilo. Po tej cenitvijo vredna verzelska palača z vrtom vred 52 milijonov gold.; luksemburška palača 27 milijonov; fontenobloška 14 milijonov; palača Trianon, najljubše bivališče nesrečne kraljico Marije Antonijete ti milijonov; palača Compiegne, katero je sezidal Ludovik sveti in v katerej je Napoleon 111 prekrasne veselice dajal. 5 milijonov; palača Rova! 4 milijone iu enoliko tudi palača d' Elvsee. v katerej zdaj stanuje prvosednik francoske republike. Palača St. Cloud, če tudi zdaj podrta, vendar je še nad 2 milijona vredna in palača Rambouillet poludrugi milijon gold. Tržno poročilo. A, debelo zrno f. 128— 1H5, prav debelo iu lepo f. 140. O/je. — Fino namizno olje je nekoliko poškočilo in se drže cene prav trdno, utegne torej še kaj poskočiti. — Dalmatinsko in Istrsko olje zanemarjeno in se iviipujo po nižih cenah. Bombažno olje poskočilo je \ zadnjem času; a ker se pričakuje mnogo blaga, je mogoče, da bode cena zopet za kako malenkost mijenjala. — Namizno najfinejše olje velja f. (>8—72, jedilno f. 44 'iH. bombažno I.a f. :I77}—(fl, druge vrste f. .'14—05. Sadje. — Skoro nobene kupčije, ker vse pričakuje' letošnjega blaga. Mast i,< i prh — obojega cene so poskočile in Še vedno rastejo. Ker je dosti naročeb /a notranje dežele, sinemo gotovo pričakovati -e vi-ih cen. — Hnies stane mast Rancrofl f 4!) do J. ."»li. \\ilson f. 48—4« , špeh debel f. 51—52, srednji Petrolij — je poskočil zadnji čas nenadoma tako, da |e bilo občno prašanje po uzroku. — Da se petrolij v tem času tako kvisko pomiče, to ni j naravno, ampak to je igra. Zdaj " " ' i ki kupujejo trgovci petrolij za kesneje proviđenje; 'to v Ameriki dobro ved/t iu da bi dosegli više cene so se Amerikanci mej soboj pomenili, da povišajo cene. — Koliko časa bode ta reč trajala, nij mogoče vganitl; » da ne bo trajno to nenaravno slanje, tega Imamo skoro gotovi biti. Zatorej pa nij svetovati, da bi kedo po sedanjih cenah kupil petrolij za kesneje. Danes slane petrolij f. 18, za kesnejo dobo f. 12'/,. DomaČi pri-letki. — Z ližolom nij cisto nobenega posla, prav tako z maslom ne. Pšenica je padla v ceni, prav tako koruza. — Danes velja lepa koruza f. 7.00—7.50 1(10 K. na kolodvoru. ltil — italijanski je nekoliko poskočil iu se mu drže eene prav trdno; indijski rlž pa se kupnje po nižih cenah f. 147,-10. I 'rednost ni papirji so zopet v prav dobrem mnenji. — Valute so ceneje. Dunaj skci Borsa dnd t.j. julija. Enotni drž. dolg v bankovcih.......72 gld. flO Enotni državni dolg v srebru.......7;j ,45 renta..............g« »15 1800, državni zajem...........133 » _ Delnice narodne banke........j 829 » — Kreditne delnice........... 079 , Eondon 10 lir sterliri...... .... 117 » 90 Srebro................_ , _ Napoleoni..............9 C. kr. cekini,.............5 100 državnih mark...........57 kr. 80 Zajem mesla Dunaja oil leta 1874. /. julija so bile izžrebane na Dunaju te le serije: aio su *i«i »o* io«ii iojbi tono iih lesi into ia;o inmn. Dobile so: Serije Štev. Gold. Serije šte\. Gold. 340 St7 400 1148 _ Vse druge številke 400 10.'! 1 — — omenjenih serij so do- 511 m 1000 1920 2 ■400 bile po 131 gl. m 99 400 3fl 400 !)IJ8 58 400 00 1000 Dobitki se hod o pla- 95 400 88 400 čevali od 1. oktobra 1091 '/8 400 2H70 58 1000 1880 pocensi. 95 200.000 74 10.000 ioai 94 1000 90 41 Hj Pivo prihodnje srec- 1000 09 4(H) 2888 SO 1000 kanie lio 1. oktobra 100 50.000 82 400 1881). Državni loterijski zajem otl lela 1854. /. julija so bile i: žreba ne na Dunaju ti le serije: 70, 202, .'101, 531, 577, 709, 740, 880, 808, 985, 1029, 1038, 10(58, 1075, 110:], 1202, 1227, 1207, 1277, 1386, 1573, 1579, K Mi, 2188, 20'iG, 207ti, 2113, 2010, 8021, 3199, 0037, aiOti, 3471. 3542, 3570, 3720, 3753, 3800. Številke so izžrebajo I. oktobra 1880. Kreditni lozi od leta 18J5Č. /, julija 1880 so bile na Dvnaji iižrtbane te le serije: SW 91* 31?« 8110 »DO SIM SMS, Dobile so: Serije M. Gold. Seriji' Stev. Golil. W 5 400 9 1000 Vse druge številke 14 '»INI in 41 Ml zgoraj omenjenih se- 15 400 40 1000 rij so dobile po 2011 gl. 11; 1000 64 401) 21 400 7(1 1500 Dobitki se bodo iz- HM 41 m 84 'ilNI plačevali od 2. januarja 1881 počenši. 42 1000 !H) 3000 40 200.000 91 1000 V.t 20.000 1(10 4no Prvo prihodnje žre- 95 4tm 4 4("H 1 banje bo 1. fiktolira m 1.500 10 1000 1880. <48 9 400 20 400 17 40.000 4!) 400 400 51 5000 45 400 0870 1 400 49 01 63 70 4lK> 1000 400 4lH) 12 39 50 00 1500 400 5000 4(10 1>8 400 0899 36 3000 3172 25 400 59 400 44 /j 00 3973 9 400 47 400 22 400 1 04 400 32 400 74 400 54 1000 ptott safitblijc so. Slutena iiovvga Via Canale št. 7 — v Trstu - Via Canale it. 7 Nasproti zakristijo Sv. ANTONA NOVEGA pri podružnici pot/rebskei/a druitra g. G. Zimolo Tovarnica umetnih cvetic Palm«* in cerkven« rože za rabo pri ekonomičnih pogrebih = Kovinske in lesene rak ve. Kupuje in prodaja se vosk na debelo in drobno. (3) Aristid Mosca vlastnik spremljalcc. ŠTadptoti scifttbtijc au. Ćlntcitci novega OGLJE BUKOVO PRESEJANO je na prodaj /jti JadSji an i MgaslUD, Podpisani, ki je dobil izključljivo kljiirljivo razprodajo oglja z ladijc čestitomu občinstvu, da se oglje gosp. M. Polich-a, naznanja z ladije naravnost na dom pošilja, da se ga tako manj zmelje i se lahko pogode olajšave pri ceni. Kadar ne bo tukaj ladija, prodajalo se bo oglje iz magazina I h) 3 gld. 50 kr. lcvliilal na dom po«lan. Ivan Pacor. Magazin: Via .St. Lucla št. 2. Ladija s Riva Panfili, za novim ribjim trgom. P P P P P P p p p t p p p p p p p P p p ® (c: MOSCA ARISTID Umetne cvetice in cerkvena oprava. V Trstu — Via Canale št. T — V Trstu. OHBKVENE PALMSu--HALOGA VOSKA. Prijemljo se vsakovrstna naročila za cerkveno rabo, kakor so s četnih i, ta.-e, štete posode, tabe makli, tcarina ta opravo, tapete, mrtvaška obleka, srebrni, :lati osleci itd. po fabriškili cenah, PALME s finimi cvcticami z voščenim sadjem, zlatimi i srebrnimi occ*ci, visoke Urnko oenu Iti gld. 20 kr. 10 » — » 7 « 25 » Ceni. 100 7« . 08 » 40 Hmko cent. 50 • 86 . IH POLU FINE brez cvetic i brez zlata i srebra visok'" (irnko cent. 50 » ;ic - 32 . 18 Cent. UW> 78 1)8 » 40 P«M 10 gld. 10 kr. 10 » — -o » on » f) » 05 » Za barvo i delo se daje poroštvo. Izbrana zaloga i delalniea svete oprave po Ambrozijanskem (milanskem) obredu, tvarina in brokat iz nemških, lahkih i francoskih fabrik. Delalniea cerkvenega perila. Prijemajo se tudi zastori, da se popravljajo. NB. Za cerkve se pogojajo plačilni obroki brez povišanja tarife. JK " H® Lastnik, društvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Tosti. Tisk. Fran Huala v Trstu. 06288144