Vavodi k uarodneniu gospodarstvu. (Dalje.) IV. del. O b a b k a b. 41. Stvarjecelo jasaa, da baakine note morajo biti jedaako kovini dobre: recimo, da se je vstanovila banka z zlato in sreberao založaino en milijon goldiaarjev; ta posodi dobrim in zaaesljivim upnikom to vaotiao v svojih notah ter hrani zlato in srebro. Za posojeao vsotino v Botab dobi v zameao biljege ali dolžaa pesma za en milijoa goldinarjev: aa ta način se je bankia kapital dvostroko poiunožil: ima zdaj na mestu jednega dva milijoaa goldinarjev, natnreč eu milijon v zlata in srebru, in en milijon v biljegah od svojih upnikov. S tim so tedaj baukovci, ki krožijo zavarovani dvostroko, t. j. kakor 2 : 1, tako, da ako bi se ji vse zlato in arebro pokralo: jeae biljege (zaupnice od upnikov), če so dobre bi plaeale krožne note, bankovce, ia ako bi vai apniki zapadli, falili, je koviaa, ki krožai papir reši. 42. Varaoat veadar raore biti celo popolna brez takošae dvostroke zagotoviae: baakine note se gotovo uikoli ne vse naenokrat ne vraejo rešit za zlato ia srebro, ia zato baaki ni treba imeti vedao pripravljeae toliko koviae, da bi rešila vse baakovce za eaokrat. Tudi se ne zgodi, da bi vsi jeai upniki falili, obožali; zaaašati sezato sme da baaka še v kakšai nezgodi pravičaim tirjatvam zadostovati more. Pri vseni teai veadar je dobro in potrebno*, da ima baaka toliko gotoviae pripravljeae v zalogi, da kolikor si bodi število svojih baakovcev brž polao rešiti raore, ali da je v obče v posestva tolikega kapitala, da se oaira, ki jeae biljega sprejemajo ni treba bati nobeae izgabe. Ko se banka po omenjeaib pogodbab ravaa, se jene biljege tako rade sprejemajo v plačilo kakor zlato ia srebro, da, še rajši, kakor so že vzroki omeajeai bili, po takem se ve da veliki del koviae brez krožeujain brez prida leži, ker ua ajegovem inestu kroži papir. 43. Recimo, da v kteri državi se potrebuje sto milijoaov za obče zameajevanje ali baraat; ako bi se baraat opravljal z baakovci nainesto koviae, tu bi se ae trebalo ato oiilijobov v zlatu ia srebru, temoč samo toliko, da se more vselaj bankovcev za zlat ia srebera deaar rešiti, kolikor jih aa to zabtevo bauki dojde. Pri takem bi tedaj mogoče za sto milijoaov goldiaarjev zadostovalo baaki samo 25 milij. v kovini a 75 inilijoaov v papirja, da je le ta papir z gotovim in zanesljiviai kapitalom zavarovaa. 44. Že iz tega kar smo dozdaj razjasaivaje banke ia baakiae zadeve omeBili, lebko previdimo, da baake so veliko koristae; pa treba je, da se onjibovi koristi nekoliko več razinišljujemo. Omeaimo aaj prej posebao baake hranilaice ia baake posojilaice, ktere so aavadao oboje za jedBo. Varčljivost se človeku priporoča nioraličao za krepost, ia res je ta krepost tudi le prerualo med ljudaai, kakor vseh drugih, ktere se priporočati imajo. Dobre hraflilaice so aaj lepši tempel varčljivosti; treba pa je, da so te tako vredjene, da tudi paj inaBJše doaeske sprejeuiajo ia drago vsotiao aa obresti vlagajo: težakom, dainarjem, rokodelcem ia drugini, kim se le delo od časa do časa plačuje, vele maogo koristi takšaa priložcost, da si lebko te pa te nekoliko krajcarjev na ta aačia varao shraaijo. 45. Dostikrat imajo lepega kapitala vdove, aedorasli ia nedoletBi otroci ia sploh ljudje, ki o posojivaajaia baraataib zadevah eelo nič ae razumijo ali preinalo, da bi se s tira pečati mogli, ti ljudje tedaj, ko bijim ne bilo lehko mogoče svoj kapital aa obresti posoditi, trebalo bi jim živeti od glavnice; na ta Bačia pa bi pogosto glavaico brž potrošili in obpžali: tukaj hraailca aa vso korist poraaga; varuje kapital ia plačuje od njega obresti. Pa tudi ljudje, ki prihranjen kapital za posojivaaje iaiajo ia bi tudi ta posel sami razurueli, bi ga veadar zavolj maogib sitaosti sauii radi ne opravljali ali zavolj drugega poslovaaja opravljati ne mogli: tudi tem je tedaj aa aaj holjšo korist pribraajea denar hraailaici vskrb izročiti, da jim iaače brez dobička ne leži. (Dalje prih.) ,jj