Sprejet je družbeni načrt naše občine Velik narodni dohodek — Porast proizvodnje — Proračunski izdatki bodo znašali 70 milijonov dinarjev N.a| zadnji seji občinskega ljudskega odbora sla bila tudi formalno dokončno Sprejeta! letošnji družbeni načrt in proračun. Tudi v letošnjem letu bosta povečana proizvodnja in narodni dohodek. Vrednost celo I ne proizvodnje (brez.materialnihstroškov) bo 4.388.116.000 din, 414 tisoč dinarjev na prebivalca. Narodni dohodek pai bo znašal 4.162.460.003 dinarjev, torej bal prebivalca zavidanja vredna vsota — 381 tisoč dinarjev, ki je med najvišjim t v okraju. Proizvodnja vsega okraja znaša skoraj 40 milijard dinarjev; 'od tejga Ustvarja naša občina 11 o/o. V primerjavi z lanskim letom se bo proizvodnja povečala za 7,4 o/0. Razlogi za povečanje so v rekonstrukciji in novi strojni opremi. Talko bo v Bombažni predilnici in tkalnici izmenjan strojni park, preurejen, bo v loviarni lepenke vodno-tur-binski pogon v električni pogan, dovršen bo novi objekt v pilaimi „Triglav". V skladu s porastom proizvodnje bo povečano tudi število zaposlenih. V letu 1950 bo; v industrijski proizvodnji zaposlenih 3(H>0 osel) torej 144 več kot lansko leto. Če pri-toerjbmo ' število zaposlenih v letu 1956 s povečanjem fizičnega obsega v proizvodnji, bo produkcija; v industrijski proizvodnji porastla za (&o/o>. V letošnjem letu bo po načrtu vrednost gradbenih' del znašala le 45 milijonov dinarjev, toda vsota za gradbena" dela bo znatno večja in sicer okoli 124 milijonov. Saj bo znašala samo vrednost del gradbenega! podjetja 45 milijonov dinarjev (gradnja stanovanj, gradnje pri gospodarskih, organizacijah iz sredstev njihovih skladov, gradnje iz gozdnega sklada (lo-gairnica, mostovi, oporni zidovi« itd.). Okraljni načrt za sečnjo lesa določa nial področju naše občine 'sekanje 5228 m:l lehnLčnegiai lesa in 2.450 m3 drv, torej skupaj, 7678 ma. V privaltnem sektorju ho v letu 1956 10 milijonov 6(X) dinarjev dohodkov gozd-pftgai sklada. Od teh sredstev bo na področju nfliše občine porabljenih 6 millijo-iiov 330 tisoč dinarjev (za drevesnice, za Hojilve. zal varstvo in urejanje gozdov, za vzdrževani je komunikacij, za popravila in firaidnjo novih komunikacij). Iz tega skladal bo v tržiški občimi ' »izvršenih tudi "ekaj gradbenih del (Malizovec. v Podlju-belju, most pri Slalparski vasi, oporni ^id na Slapu (skupna vsota bo znašala « milijona 500 tisoč dinarjev). Iz držav-ttegai sektorja pa bodo črpana sredstva M gradnjo' ceste in mostov pod Storilcem (4 milijone dinarjev), za obnovo W* popravilo ooslic v Jelčndolu (2 in pol mili.io,nai) in za gradnjo logarnioe prod j^ovžanom (15 milijonov dinarjev). Tako »odo znašala skupna sredstva iz držav-ne«ai sektorja za gradnje na področju naše občine'21 milijonov 500 tisoč dinarjev. Zal pospeševanje vseh panog kmetijstva Prličatkujcmo odOLO 3 milijone 600 dinarjev, iz občinskega investicijskega skla-««l pa 450.000 dinarjev. Nekaj dohodkov 2a napredek kmetijstva bo še od pri-« spevkal kmetijskih zadrug in od pašnih interesentov, tako da bo skupna vsota znašala čez 5 milijonov dinarjev. V glav-,neni bo ta znesek porabljen za mehora cijskal dela v planšarstvu. V poljedelstvu se kaže sicer porast proizvodnje napram prejšnjim letom, ker je nai škodo žil posejanih več industrij slab in krmskih rastlin. Naša naloga je, da z natčrthim delom in Intanzivnuim gnojenjem povečamo proizvodnjo krme. Promet iz letal v leto narašča, tako tovorni kot pottniški, Salmp promet s avtobusi SAP se je od leta 1954 dvignili od 147.081 prevoženih kilometrov na 300 tisoč v letošnjem letu plalniranih kilometrov. Trgovska! podjetja in trgovine bodo morala poskrbeti za večjo izbiro blaga, ki gai zahteva kupec. Izboljšati bo treba tudi emballiranje kupljenih predmetov. Vsai investicijska sredstva, ki jih zbere trgovina, in pa 80 o/o, donos iz poslovnih najemnin, ki se zbirajo pri upravi; stanovanjske skupnosti, je treba uporabiti za modernizacijo precej zastarelih trgovskih lokalov. Goslinstvai in turizma v Tržiču dosedaj zaradi subjektivnnili in objektivnih težav nismo mogli dvigniti nai dostojno višino. V bodoče kaiže, da se bo naše gostinstvo precej okrepilo z znižanjem 2o/o- obrestne mere nai osnovna sredstva in pa s 3>P/ci skupnim investicijskim skladom, s katerim bo razpolagal poseben upravni odbor. Naša gostinska podjetja si bodo morala v bodoče prizadevali, da bodo gostom lahko nudila tudi topla jedila. Obrtniška dejavnost je sicer vsako leto večjal. vendar precej zaostaja za razvojem 'ostalih gospodarskih panog, kljub temu dai občinski odbor podpira razvoj obrtništva z dajanjem kreditov iz svojega investicijskega sklada in pa z znižanjem obrestne mene. V naiši občini še vedno manjka uslužhostno-obrtnih obratov. Bivši finančno samostojni zavodi: pe-kairija, klavnica, javni vodovod, uprava javnih zemljišč so sedaj komunalna podjetja, ki se bodo pavšaliral.a z družbenimi 'obveznostmi. Pekarija pa bo morala podvzoti vse ukrepe, da začne z gradnjo nove moderne peka rije in da tako Kranj odhod •5.50 '6.50 : 12.30 Kranj prihod 10.00 20.05 5,30 8.00 13.20 15.30 18.40 Ob nedeljah in praznikih Kranj prihod . 20.05 6»40 11.20 15.::0 18.40 Vožnja traja 40 minut. ZVEZA Z Jl.ZLHSKIM: Vsak dan ... . : Kranj prihod 7.15 Ob nedeljah in praznikih, razen lega še: Kranj prihod 2i),l0 ZVEZA S I'HLDDVOHOM: Ob delavnikih Kranj prihod 15.20 20.05 22.2b 5.20' 5.50 Ih50 7.50 13.3M 15.20 16.20 21..10 Ob nedeljah ' . Kranj prihod 6.30 14.20 Kranj odhod 13.00 20.05 . , Vožnja Iraja pol ure. [ZVEZA S SKOI JO LOKO IN Z ZLLIZMKI 5.30 11.45 12.4(1 13.20 odh. prih. Kranj Sk. Loka Železniki prih. prih. od h. 7.15 6.15 Zadnjič najavljena proga: .Bled.---Kranj—Tržič Ljubelj Celovec zaenkrat še- ni-vzposlavljcna. Avtobusi bodo začeli vozili šele po prehodni objavi v časopisih.' '"'Vozni red.1956—1957 za železniški, avionski, 'pomorski'- in avtobusni pfo'nret dobile v pisarni TiiristilTnega društva ' po 120 din. vo r ■r.n..i iJOc V začetku bega meseca je. Turistično društvo zelo prijetno presenetila novica, d;i obiščejo Tržič napredni ameriški Slovenci. In res! S Pulnikovim avtobusom so nas lepega dopoldneva obiskali naši rojaki iz Amerike, ki se še. vedno dobro . spominjajo svoje rodne domovine, ki jim v tedanjih časih ni nudila dovolj zaslužka, da so se v tujini morali trdo boritil kot jim ilies i'o-, zven lod- po veo nuni., i je d za, svoj obstoj. Iv.) so se štiridesetih letih zopet vrnili i je nekako laže, ko vidijo, d pri nas dovolj zaslužka za vsakogar, sebno pa jili je razveselilo, ko sio deli, da delavec ludi sam upravlja jelje, v katerem dela. V Tržiču so si najprej ogledali našo, po svelu dobro znano tovarno ,,1'eko'', Kjer jih je vodilno osebje tovarne lepo pozdravilo. Direktor tovarne lov. Slucin lini je obrazložil razvoj tovarne ter v povezavi s leni še našo narodno osvobodilno borbo in povojno graditev. Nato so se naši rojaki odpeljali proti Ljubelju. Ostavili so se pred bivšim zloglasnim taboriščem, podružnici taborišča Mauthausen. Predsednik ŽB lov. Jagodic jim je obrazložil pomen in vlogo teh taborišč za Nemce in. kakšna grozodejstva so se Lani dogajala. Saj je na. tisoče ljudi raznih narodnosti, največ Francozov pogorelo v tamkajšnjem 'krematoriju. Lepi spomenik, ki stoji na tem meslu, je nekako večna obtožba za f\ro-zodejstva. nacistov in fašistov v drugi svelovni vojni. Za. zaključek svojega obiska pri nas so si še ogledali gostišče Turističnega društva, nato pa ob občudovanju naravnih lepol zapustili Tržič z vročo željo, da. se drUfJO lelo zopet, vidimo. In še druga skupina .,. V soboto, 16. junija nas je obiskala že druga skupina naših rojakov iz Amerike. ..Potnikov" avlobus, s katerim skupina potuje po naši domovini, je prispel v Tržič okrog ene popoldne in se ustavil najprej pred predilnico* Pri vhodu so uslužbenke podjetja pripele najprej gostom rdeče nageljne, nakar jih je v foyer-ju pozdravil direktor podjetja tov. Galof. Ko jim je predsednik delavskega svela lov. Roblek nato v kratkih besedah obrazložil še. naš način Upravljanja tovarn po delavcih, je tehnično osebje tovarne |M>-peljalo naše rojake po vseh obratih tovarne. Sledilo je kosilo, ki je goste že čakalo v salonu hotela „Pošla". Tu jih je pozdravil zastopnik Turističnega društva, za razvedrilo pa je poskrbela harmonika, ob zvokih kalere so se naši rojaki prav po domače ludi malo zavrteli. Po kosilu jih je avlobus. zapeljal še prpti Ljubelju,, kjer so si ogledali spomenik, nato pa zavili še k gostišču občudoval našo gore. Gostje so bili navdušeni spričo lepot naše domovine, saj jih doslej še niso poznali. Razmere, v katerih so živeli, preden so si šli iskal kruha v lujino, jim namreč niso dopuščale, da bi pogledali kam iz svojega rojstnega kraja. To možnost jim je dalo šele zdaj ob obisku domovine' šestdnevno „l'ulni-Icovo" potovanje po najlepših predelih. Sloveure. Vse to so na in pripovedovali v to':<>-' 'Srečiio pol in kmalii: spel. našvidenje! TtQditi{o Andrej Tišler I tržiškega Čevljarstva Zato se ni čuditi, da so Nemci po časopisju kar besneli, ko je leta 11)10 Peter Kozina kupil za drag denar zemljišče pri kolodvoru za, gradnjo čevljarske tovarne. Jezili so se na barona Borna, zakaj je Prodal zemljišče v slovenske roke. Dosegli so celo, da je okrajno glavarstvo v Kranju zaradi nekih malenkosti ustavilo gradnjo tovarne. Po uspešni intervenciji slovenskih poslancev, dr. .1. Ev. Kreka in »<• Lampeta ua Dunaju se je tovarna čevljev lela 1011 dogradila in. začela z obratovanjem. Delavnica iz „Vanderhovoe" se je preseda v novo zgrajeno tovarno, ki je začela s strojnim izdelovanjem čevljev; drugo,, za kar še ni bilo strojev, so pa izdelovali ročno, kot n. pr. otroške ieksane čevlje, copate itd. Peter Kozina je. v letu 11)25 tovarno povečal za tri nove dvorane. Leta 1928 se je ustanovila družba Pe-ko. Čeprav so bili tudi v tej tovarni primo-raiii zaposliti tuje nemške strokovnjake, vendar se ni izvajal nobeden narodnostni Pritisk na delavstvo. Mnogi delavci so šli iz tovarne Mally & Demberger rajši delal h „Kozinu", zlasti tiiisti, ki niso stanovali v Mallyjevih hišah. V Tržiču sla bili ustanovljeni že proti koncu 19. stoletja dve izobraževalni društvi,, v katerih je bilo včlanjeno delavstvo, "čiteljstvo in nameščenstvo. Mladina se je zbirala tudi v dveh telovadnih društvih. Nemci so imeli svoje društvo „Liederta-fel". Delavstvo se je izobraževalo in se začelo prebujali iz narodnega mrtvila. Nemška industrija je videla, da je Kozi-JJova tovarna ne samo konkurent v izdelavi, temveč tudi v narodnostnem oziru. Zadnji pritisk na delavstvo je bil v tovarni Mallv & Demberger leta 1912 ob priliki °bčinskih volitev, ko so zmagali Slovenci. C B. Mallv je zapustil županski stol, katerega je zasedel Slovenec, fužinnr l'r. Kajetan' Ahačič. Tako je do te zmage pripomogli), tudi dobro še razvijajoča Čevljarska industrija Petra Kozine. Preden končam razdobje do prve svetovne vojne, naj omenim še to, da so Irži-ški čevljarji, zlasti listi, ki so delali za izvoz, vsak ponedeljek praznovali smrtni dan sv. Rrispina, ki je menda umrl na ponedeljek. Delo jim kar ni šlo izpod rok, zlasti ne. pomočnikom. Pozimi ali ob slabem vremenu so položili ua delovno mizo prikrojevalno (lesko in vrgli kak tarok. Ob lepem vremenu so šli praznovat v naravo. S seboj so vzeli Jedilno orodje", veliko kaštrolo itd., šli za „farovž" do ,,Pavčkove skale", ali pa celo na „Brčev rovi", vedno tja, kjer je bil kak dober studenec. Spreten .kuhar je napravil iz koš tru novega mesa dobre Iržiške bržole, kalere so zalili z dobrim vinčkpm, ali pa /. žganjem. Veseli dan so zaključili s pesmijo: ,,Sem Tržičan, daleč poznan, žvižgam i n pojem, rad sem šliinan..." Ce je kak ponedeljek srečal na ulici pomočnik svojega tovariša, čevljarskega pomočnika, ga jo samo vprašal: ,,Ali imaš ludi: plav? Pojdi z nami!" Tako je nastal izrek: Nedelja je nedelja, ponedeljek je plav. V torek ne delani, v sredo,pa ii'ma'v. "V četrtek poprimemo, v petek udarimo, v soboto je rajtnga, potlej pa d'nar". Poleg običajnega praznovanja „plavih' ponedeljkov so se naši čevljarji držali še mnogih drugih navad. Mojstri so se zbirali navadno jirvo nedeljo v mesecu na sedežu zadruge, se na sejali pogovorili o tekočih zadevah itd. Dostojanstvo! no so praznovali poleg mojstrov tudi čevljarski pomočniki svoj teini dan na angelsko nedeljo. Vajenec, ki je bil opro ščen učne dobe (fraj.šprcban) je dobil „pušeljc" in cigajre, s tem je dobil pravico do kajenja, med tem ko so doslej vajenci smeli kaditi le skrivaj. Vsak vajenec je. moral na cesti pozdraviti vso pomočnike in mojstre tudi drugih strok. Ce je bil vajenec poslan n. pjr. v gostilno po vino, se je mojnil odkriti,, sicer so mu (rekli, da je „ta junger zagaman", neolikan. K-c/r zaslužek pri čevljarskem delu nlk-dajr ni bil tolik, da bi se pri osemur-nem . delavniku moglo živeli, so ■ mojrali vsi. lako mo,js1|ri kot pomočniki in vajenci, ponočovati. V poletnem času so' de- lali od zojro do mraka lahko pri dnevni svetlobi, v zimskem času pa več piri luči kol podnevi. Kot nekak mejnik, kdaj naj se na pjr. spomladi neha (letali zvečer pri luči. je bil predvečer sv. Gregorja, dne 12. nialrea, v jeseni pa je bil dan sv. Mihaela, 29. septemblra, začetek dela zvečejr pri luč«. Tako je ludi mejni rekel mojster po stari navadi na predvečer sv. Gregorja, dne II. marca 1912, naj neseni „luč v vodo". Dasi sem vedel, da se mojster šali, sem snel petrolejko in že sem bil v veži, ko me je mojster poklical nazaj pekoč, naj luč pustim za nocoj, da bomo- mogli še to in lo izdelali. Ponekod so celo kaj boljšega povečerja I i. ko so v jeseni zopel začeli delati pri luči. Ta navada, takozvana „Michcli-hralcu", se je k nam zanesla od severnega soseda. Da so hitreje minevale', večerne ure pri delu, so kaj radi hodili k čevjarjem viasoval sosedje, se pogovarjali z mojstrom in pomočniki, vajenci pa so smeli sama poslušali. Stari možje so vedeli povedali, kako so se tepli s Pijcmonlezi na Laškem pri Kustoci lela 18«) ali s Turki v Bosni leta 1878. Vpričo vajencev so se kaj radi pogovarjali o raznih strahovih, morah, bedancih, dolgi jagi in kvaterniku, tako da so se marsikateremu vajencu, če je bil strahopeten, kar lasje ježih. Kolikor sem poznal Iržiške čevljarske mojstre pred: I, svetovno vojno, moram reči, da so bili vsi poštenjaki! resni možje, več ali manj šaljivega značaja in dobri strokovnjaki. Delali so z nekakim zadovoljstvom, iz marsikatere delavnice so je čulo petje mladih pomočnikov. Nas, vajence, so pa s primerno strogostjo učili delali, za kak težji prestopek je pa seveda ludi „kneftra" zapela in utrjevala „moralno vzgojo". Čevljarska obrt kakor ludi industrija, sla bili v lepem razmahu, dela ni manjkalo, saj se je. takrat izdelovala v Tržiču že precej različna obutev, lahka in težka, strojno1 in ročno izdelana. Ob koncu šolskega lela na obrtni šo|l[i v maju leta 1914 še ni nihče slutil, da se nam bodo zaprla šolska vrata za dobrih pet let. Neko napetost smo čutili po- sarajevskem atentatu od 28. juniju .1914. V nedeljo, dne 2li. julija 1914 so po Trži, ču že ob zgodnjih jutranjih urah nalepili slovenske in nemške plakale z naslovom: _,,Bazglas o mobilizaciji". Z izleta na Dolenjsko $£š&Z^čS%2 ,da me nekatere brez- Cas izletov ie tu Morda bo še kak de- ne reslavrirajo. Ohranjene pa so še fr|e- vestne osebe pri. vodstvu Planinskega dru- lovni kolektiv zamikalo da ubere isto ske v lakoimenovani lulrovski. kapeli. Na «Wa obrekujejo, izjavljam, da boni vsa- Is0 . '•jn"KJ'V' 1 , ,IH'lL /°^u »_ nntem snomni len snoinenik kogar, komur pridom na sled pri takem POt, kol so io napravili preteklo nedeljo "asici vas potem sponi u, icp spomenik, p> • lavnemu tožile i prosvetni delavci naše občine. Zalo iiaj postavljen ob 400-lctinci prve slovenske dejanju, prijavil javnemu tožilcu. J" na kratko opišemo! Ta krožna vož- knjige da sle v rojstnem kraju PnmCM Ivan Brc.hh, n-ja namreč povezuje toliko zanimivosti ?a Trubarja. - Zavijete v Velike Lašče oskrbnnik Doma pod Sloržičem "a razmeroma kratki progi, da se jo iz- V} <«; je do kosila se dovolj časa, obi- - plača napraviti ' seeto lahko se rojstno hišo Fr. Levstika Opomba uredništva: Gornje opozorilo •Ko ca i. i n,i,i;.,,w. ,„v,ix r,.„ci,T> v sl»- Retjah ter se vzpnele celo še na objavljamo pač na željo oskrbnika tibr liiLjuoljatt« voz s proti Grosup- slcvico da sc z njc razgledale po veli- „£ DOd Sloržičem nriiKHiiinh.no m da '.l^m, z zanimanjem ogleduješ novo traso 1,^1.,«^:' ,.i^^u,.: c iI^il,,,, ..„>,„ 1 , ^lu,1/-'im> p. ipomiupimo pa, na ceste'iz Ljubljane v Zagreb ki bo mnogo ' ' J Sokovi™ S J v °P0ZOTil° nikakor 116 sme ^'strašiti obi- krajša od dosedanje in brez klancev. Le- Ve?ikFh*I alčah J g skovalcev te planinske postojanke, tem- • eni so se izognili pač tako. da so zgradili ' •••• ' več naj le-li slejkoprej sporočajo svoja Viadukte čez doline in predore skozi hribe. Popoldne nadaljujete pot skozi. Dobre- opažanja Planinskemu društvu ali našemu v Grosupljem zavije avtobus na desno polje v Krko. Pojdite tu k izvirom Krke „rednišlvu. Verjetno bo treba marsikaj Pocesti proti Turjaku. S te ceste so pogledal, kako ta .ponikalnica vre Urili/irali N.,S(\nni ureQmštvu samemu n alu odcep, druga iu vas danes vsak spet iz podzemlja, 111 si. ogledat jamo, iz ,„.;„„,,. ...1..,: nn „,.„;,.,„„ „.no/m-ila globus, lahko pripelje prav do Tabor- katere vre, kadar je veliko vode! Od tod le ,na i"1,1,1 Lak o j po prejemi opozorila fft jame. Ta jama je vse udeležence ne- "i daleč do Muljave, rojstne vasi Josipa P™ <> «a «1>» Kraje vredno dejstvo, da Oljskega izleta presenetila. Ker se na Jurčiča. Avtobus se ustavi pred zadruž- je bil Dom pod Sloržičem v sobotOj ?Plošno manj omenja kol druge naše nim domom, vi pa obiščete pisateljevo 10. junija zvečer, ko ga je obiskal kolek- janie. pač nihče ni' pričakoval, da je rojstno hišo-, ki je danes muzej, tudi liv Tovarne lepenke, brez oskrbnika! Za ako prostrana in hrani v sebi'tolikšno 500- tet stare gotske treske- lahko vidite postrežbo je bila gostom na razpolago le ''."Kaslvo kapniških tvorb. Kdor pa jo je v tej vasi, tiste freske, katerih kopije snažilka ki je bila poslana tja zgolj za, •'del. mora priznali, da-je v nekaterih smo nedavno razstavljali po vsem sve- riScenje prostorov, potem ko so bili le-t$ še, c?10 ^pša kot Postojnska tu. . ■ pobeljeni. Kje je bil pa v tem času os- sknAiL p . \ je -T8.? , J,cdc!J°» *? oinsk. , Vračamo se skozi Višnjo goro, si ogle- kl.1)ni|.? planinsko društvo nai se za to 1 M1pni ob delavnikih pa se ie treba prei damo to zanimivo mesto, pa ne odide- , , •' ''vili z dopisnico, kd ste že tU, se povz- m«> še domov, ker zavijemo lahko spo- P™'"1'« 1,1 s ; J1 l!pko za™»™ » H {"'e še na Tabor. Tu boste videli, loma, še na Polževo, da tu v novem da 1)0 ,)om l""'1 Sloržičem v redu oskrbo- »rambne naprave proti turškim napa- hotelu preživimo prijeten večer. van! Ugled planinskih postojank je tre- j"!, izmed vseh. kar jih premoremo, naj S takega izleta se človek res zadovo- ha skrbno varovali 111 ne dovoljujmo, da "Pije ohranjene. Ijen vrne domov. bi ga kdorkoli zapravljal! r L KULTURNI VESTNIK JT Uspelo gostovanje KPD Staneta Žagarja iz Krope Akademija naših najmlajših .Glasbena sekcija kullurno-prosvctncga društva „Stane Žagar" v Kropi je. priredila v soboto, i), junija ob 20. uri v dvorani ^Svobode" nadvse, uspel koncert vokalne in instrumentalne glasbe. Program je bil zelo- solidno sestavljen in primeren za vsakega resnega poslušalca, ljubitelja plemenite glasbene umetnosti. Za uvod je orkester, ki je bil dopolnjen z nekaterimi člani orkestra državne glasbene šole iz Kranja, odigral veliko koračnico "i). 51. skladatelja Schuberla. Tej je sledil menuet iz 7. simfonije Josipa Jlavdna. Obe skladbi je orkester odigral s pravilno interpretacijo pod veščo taktirko, dirigenta Gašperšiča. Pod istim vodstvom je moški zbor Odpel Jerebovo ,,Pisemce", nato dr. ,1. lpavca „lmel sem ljubi dve"; tej je sledila zopet Jerebova „Balada" in končno Simonilijeva mogočna „Postoj, kdor mimo greš!", ob spremljavi klavirja. Zo ob prvih zvokih zbora je bilo povsem jasno, da zbor vodi izkušen, požrtvovalen, vztrajen in vešč strokovnjak, ki zna iz razpoložljivih glasov izvabili pravo muzikalno noto, upoštevajoč pri tem vse tehnične elemente, ki dajo skladbam pravilen vsebinski izraz. Zbor je vse skladbe vzorno in sigurno odpel. Njihova intonacija je bila vseskozi zanesljiva, dinamika izrazila, artikulacija in interpretacija prepričevalna. Se posebej je treba omeniti presenetljivo harmonično skladnost in to zlasti pri težjih skladbah, kjer jim modulacijski postajni niso delali nobenih težav. Ko je moški zbor odipel svoj program, je zopet naslopil orkester, ki se je z lepim izvajanjem poslušalcem predstavil z C.he-ruhinijevo romanco, zborom in koračnico iz opere Vodar. Po lej točki pa se je predstavil ženski zbor, ki je uspešno odpel, Aniona Lavrina razgibani »Pomladanski kolo", nadalje Stanka Premrla „Sončece sij". Kot za moški zbor velja tudi za ženski zbor, da je ta ansambel disciplinirano muzikalno telo, ki zna s svojim izvajanjem prikleniti poslušalca. Se posebej odlikuje zbor krasna., skoraj otožna pesemska izpoved, kar je bilo povsem opaziti pri naslednjih osmih koroških narodnih pesmih iz zbirke „Nniau čez izaro" za ženski zbor in orkester v priredbi J. Gašperšiča. Zborovodja J. Ga-šperšič je kol prireditelj teh pesmi znova dokazal veliko muzikalno znanje tudi na RAZSTAVA DVEH MLADIH SLIKARJEV V šahovski sobi ,,Svobode" sta imela pred kratkim dva mlada slikarja in grafika svojo slika.rsko in grafično razstavo. Mlada talentirana slikarja, 10-lclni Erriešt Krnaič in 17-letni Vilii Jakopin, sla s svojo .razstavo dokazala, da ima. slikarska in grafična umetnost v Tržiču mnogo obetajoče ljubitelje. Čeprav o posebnih dosežkih zdaj Se ne moremo go-vo.rili. moramo pohvalili vsaj njuno marljivost pri delu. Oba se šele učita slikanja, prvi v Ljubljani na srednji šoli, drugi pa kol slikarski vajenec v bombažni predilnici iln tkalnici. S lem delo,m se ukvarjata poleg svojega rednega dela in učenja. To je bila že druga razstava mladih Iržiških slikarjev in grafikov, katerim je prve lekcije, grafične umetnosti vcepil akademski slikar prof. M. Balista. Danes se Tržič lahko polivali z mnogimi talenti v lej stroki. Zdi se, da je bila ta druga razstava boljša od prve, posebno v grafiki. Opazili pa smo posebno pri Krna-ičii sledove kubizma. Za vse. kar sta mlada talentirana slikarja, in grafika pokazala Tržičanom na svoji razstavi, jima gre le pohvala. Le lako naprej I skladateljskom področju. Orkester in ženski zbor sta bila v tej skladbi homogeno telo, kar je dalo izvajanju še poseben pomen, Dinamika je bila primarna sila, kije še posebej potencirala lirično učinkovitost koroške pevske folklore. Za zaključek koncerta so koncertanti z veliko rutino in muzikalnosljo odpeli i;u odigrali vedno efektno skladbo dr. A. Scbvvaba „Dobro julrot" (mešani zbor, orkester in klavir). Pri lej skladbi so se sprostile vse sile glasbenega doživljanja in zalo je bilo izvajanje koncertnega dela poslušalcem še posebej všeč. Koncertanti so s svojim izvajanjem samo dokazali, da imajo mnogo veselja za lo lepo in plemenito kulturno delo, nadalje da imajo v svoji sredini požrtvovalnega in zelo sposobnega glasbenika v osebi J. Gašperšiča, prav tako pa da imajo v svojem društvu samem agilne kulturne; voditelje, ki jim omogočajo delovne pogoje. Ves ta njihov rezultat je lahko samo v ponos rojakov .— Kroparjcv, ki znajo pesem in glasbo z uspehom posredovati tudi izven domačega kraja. Tržiško poslušalstvo jo bilo z njihovim izvajanjem nadvse zadovoljno, kar je pričal aplavz pri posameznih točkah. S tem je bih) samo potrjeno, da so pri navzočem občinstvu našli hvaležne poslušalec. Zaželeno pa je, da v bodoče ustanova odnosno organizacija, ki povabi goste, poskrbi za primerno agitacijo in vse ostalo, da se bodo gostje v takih primerih počutili še bolj zaželene in dobrodošle. Želimo, gostujočim iz Krope še nadaljnjih uspehov in s takimi željami gojimo obenem obojestranska hotenja po medsebojnem izmenjavanju gostovanj, kar bo še bolj zbližalo naši dve društvi, ki po svojcih značaju morala uspešno vršiti svoje kulturno poslanstvo v korist delovnega človeka. , O. Z. Gostovanje kulturne skupine JLA Dne 2. junija o b 20. uri zvečer je kulturna skupina garnizije iz Kiižev priredila v Tržiču lep kulturni večer. Program je bil pester in tudi zanimiv. Uvodni nagovor s pozdravi je imel komisar bataljona kapitan Bojcvič. Nato je sledil kulturni dol večera. Prva točka je bil prizor iz domovinske vojne Pesem mrlvih proletarcev. Izvajali so ga zelo prepričljivo, za kar so želi odobravanje navzočega občinstva. Kvartet Dalmalin-cev je prav tako navdušil zbrano občinstvo, saj je s prijetnimi, oložniiin.J dalmatinskimi napevi na mah osvojil tržiško občinstvo. Se posebej pa so bili za Tržičane privlačni srbski narodni plesi, kalere je izvedla folklorna sekcija garnizije. Ti, plesi vedno znova in znova pričajo o žilavosli, in. vitalnosti našega srbskega tovariša, ko se rib veselih zvokih srbskega kola razgiba; tudi človek sam v fizičnem pogledu in da pri tem značilen, prostodušen in poetičen vlis lelesine sproščenosti. Nušičevo komedijo „Analfabet" je izvedla dramatska sekcija. Tudi ta je zaradi, šegavosti :iyi humorja žela pri' poslušalcih odobravanje. Harmonikar Peter Obradovič se nam je to pot predstavil kot spreten glasbenik ter pevec bosanskih sevdalink. Končno so izvedli še Cehovlji, prizor „Medved". Kol. gost pa je nastopila še folklorna skupina gimnazije, ki je prav navdušeno in z znanjem ob splošnem odobravanju občinstva odplesala vrsto narodnih plesov. Čestitamo garniziji JLA, ki tako uspešno opravlja svoje kulturno delo med delovnim ljudstvom in ji želimo nadaljnjih uspehov! O. Z. Za zaključek šolskega leta so varovanci otroškega vrtca v ponedeljek, 11. junija ob 10 .uri v dvorani „Svobo.de" pripravili bogato in vsestransko razgi; Dano kulturno prireditev. Svojci in vsu tisti, ki se zanimajo za delo v otroškem vrtcu, so do kraja napolnili dvorano in vseskozi pozorno sledili posameznim točkam. Vzgojitelji z upravnikom na čelu zaslužijo vse priznanje in zahvalo, da so svoje varovance lako lepo naučili vseh točk, ki so žele polno- odobravanje poslušalcev. Pevski zbor eieibančkov je smelo zapel vrsto otroških pesmi skladatelja prof. Janeza Bitenca pod skrbnim in sigurnim vodstvom prof. Viktorja Svaj-gerja. Izvajanje pesmic je bilo neoporečno na višini, kar je posledica pravilne pevske vzgoji;. Sledile so recitacije, deklamacije, prizorčki s petjem, nadalje ra-jalne točke — vse je bilo tako prisrčno, sproščeno, da bi kaj takega želeli slišati in videti vsaj dvakrat letno. Zaključni prizor- revija domačih plesov ob spremljavi harmonike (Oman) — je prav tako sprožil pri poslušalcih spontan aplavz. Skratka — lakih prireditev si želimo še in še, saj so tudi naši najmlajši sposobni prispevati svoj delež k uživanju kulturnih dobrin. Našim malčkom, upravniku in vzgojiteljem pa želimo še nadaljnjih uspehov! Prof. Simon Milač Lesa rs s med okupacijo .Prišli sva v Leše na pokopališče. Ob treh ©opoldne je bil krasen v srce segajoč govor nekega našega tovariša. Potem so naši tovariši zapeli žalostinke. Res, .bolje ne bi nihče mogel počastiti spomina naših padlih borcev.« (Po pismu dopisnice poverj. za agitprop pri OO OF Tržič). 4. 11. 1944 so se v Kovorju naselili domobranci. Zvečer so partizani poižgali šolo v Lešah, malo pozneje pa še minirali župnišče, ■da se tudi tu ne bi naselili belogardisti (Moj dnevnik). 9. 11. 1944. Aktivnost domobrancev kakor policije se je prenesla predvsem na peti okraj (Leše). Včeraj smo stizali, da so tam požgali salezijanski dom (pod Komnom) I« 3 'bunkerje (Poverj. za agitprop 48/44 od 9. 11. 1944). 13. 11. 1944 je držala I. četa I. bat. K. O. v Hudem grabnu zasedo. Tu je prišlo do hude borbe s švabobransko patruljo. Bile so žrtve na otoeh straneh. 16. 11. 1944 je patrulja I. bat., ki je bila v prehranjevalni akciji v Lešah, naletela no -švabobransko patruljo in jo napadla. Pri spopadu je bil 1 domobranec ubit, 1 pa ranjen. 4. 12. 1944 so imeli domobranci zasedo na Lepi njivici nad Lešami. Partizanska patrulja je zgodaj zjutraj naletela nanje. ,Be-ga so pustili, da so naši zlezli na skalo, odkoder se lepo vidi v dolino. Ko so pa prišli na vrh, so j*h oni začeli obkoljevati, nakar so se oglasile brzostrelke. Naši so poskakall čez skalo in ušli. Kakor se vidi, je bilo izdano, kam naši hodijo na opazovanje (P°" verj .za agitprop). 4. 1. 1945 je izvršil III. bat. iz Drage prehranjevalno akcijo v Lešah. 10. 1. 1945 se je ta bataljon po istih opravkih mudil v Zvirčah. Od tod pa se je napotil v Leše. 24. 1. 1945 je patrulja 10 mož mobilizirala najprej pri Sv. Neži in na Brezjah, nato Pa še v Lešah. S tem se konča moj dnevnik. Zato tud' končam svojo razpravo o dogodkih okrog Leš. Marsikaj bi se dalo še povedati, pa to prepuščam drugim. Naj bi tudi mladi rod s tisto vnemo in ljubeznijo zbiral zgodovinske drobtinice svojega domačega kraja in svojega doma, s kakršno so se njihovi bratje in očetje borili za lepše in boljše življenj6- Ce dni po športni/] teren//] avto moto Izgubiti življenje ali doseči slavo Veliko pišejo o zmagovalcih v vseh "rslah športa, bolj poredko pa beremo °. njihovi požrtvovalnosti in naporih, da W pribore vsaj začasno slavo. Vzemimo avlo-moto dirkače z motornimi vozili vseh Vl'sl, kategorij, ki drve s svojimi motorji |'!i avloniobiii po ravnicah, slabih in do-'"'ih cestah, po ostrih ovinkih, serpentinah v dežju, mrazu, vročini itd. Nadalje sc dirkači udc.jslvujejo v različnih tpk-"'nn od ocenjevalnih voženj do meddrušt-J'eii.ih '-h.ilrosl.nih dirk republiškega ali. zveznega značaja ter mednarodnih sve-toyno-hitrostnih' dirk. Mnogo vrst tekem se obstoji, pri katerih se morajo drzni motoristi boriti, da dosežejo naslov prvaka. tehnika motornih vozil je v. zadnjem easu tako napredovala in še vedno napreduje, da je vozačevo življenje že. kar '"osno ogroženo. Čeprav pa motorist tve-fia celo življenje, da doseže prvo mesto, ■t'- pogostokrat njegov prihod; ko se vra-pS v svoj rodni kraj, neopazen, neslišen 11 ni deležen nobene pozornosti obč.a-l'nv in niti toplega sprejema funkcionarjev tega športa. Ko se zberejo motoristi «a svojem sestanku, se med seboj kaj radi pogovarjajo o krajih, kjer so dirkali, jjjj p leni, kakšni so bili tam sprejemi. V •rajnem spominu so jim dirke, kjer so do» ,sc"h' T. mesto in jim je prisotna pubhV l(;i močno aplavdirala. Poleg požrtvovalnosti je pri motoristu v ospredju: njego Vu skromnost, ko da tudi denar od svoje- ga zaslužka za popravila, da je vedno pripravljen, z dobrini motorjem boriti se za prvo mesto. Tudi slavni dirkač »Leteči Kranjec" (Sl.arič), mnogokratni prvak v domovini in v inozemstvu, je bil razočaran nad sprejemi v domovini. Danes pa moramo pohvalno omenili lov. Bnnči.ča, ki je ob razdelitvi nagrad za hitrostne, vožnje v Porlorožn-nagovoril zbrane motoriste, naj določeno šlevlio najboljših motoristov s teh dirk obišče ' ponesrečenega so vozača tov. Slrlota v bolnišnici. Tudi Avlo-nioto društvo Tržič, je na zadnji seji sklenilo, da je vsakega tekmovalca, ki se bo plasiral na prvo mesto, bodisi na republiških ali zveznih tekmah ali v inozemstvu, treba sprejeli nadvse častno. V ta namen je društvo oskrbelo propagandno izložbo s slikovnim, časopisnim in ostalim materialom. Tako imamo že sedaj priložnost videti v tej izložbi propagandni material, posvečen tov. Ivanu Podrekarju, ki se je na ocenjevalni in obenem hitrostni vožnji od Sarajeva do Beograda prebijal z društvenim motorjem DK\V 125 cm po slabih cestah, po kolovozih, poteh, lepih in blatnih, po gorskih in gozdnih, asfaltnih in betonskih do cilja. Za lo drzno vožnjo, ki jo je premagal ob priliki Titove štafete, zasluži še posebno pozornost nas Tržiča nov iti AMD'. Častnega sprejema ni bilo, ker je s spremljevalci privozil v Tržič v pozni noči. Nogomet HVV SO VODILI S3:0, SO IZGUBILI S .1 :4 Y nedeljo, dne 10. t, m. je bila'v Tržiču "''igrana nogometna tekma za pokal mar-?a'a Tita med moštvom garnizije iz Skof-•l(! Poke in,.moštvom NK iz Tržiča, ki je Pred kratkim osvojilo naslov prvaka go-f^JJjske nogometne podzveze. t'ekma je bila odigrana na zelo slabem, razmočenem terenu, med vso tekmo pa w deževalo. Po dobri igri v prvem polča-so Tržičnni že v drugi minuli1 vodili H ' '■ 0. Kmalu na lo pa - so dali še dva p'*, lako da po vodstvu s .'! ; 0 nihče na sTišču ni več. pričakoval poraza domače-P društva, čeprav so bili favoriti v tem '.''eanju gostje. Toda z izredno borbeno-J° so gostje do konca prvega polčasa "ljšali razliko na .'i : 2. V drugem pol- sij, zin, j''s|i|);i sa .dosegli še, dva gola. i.n.iako ua-J'ravili velik podvig, saj so iiz Že slgur-ffSa poraza slavili zasluženo zmago. Do-I *oe moštvo je v drugem polčasu igralo a JO raztrgano in nebnrbcno, izrazilo slab pa je imel steber obrambe, Cveto 'z',;"l,|el, (iamil, Pelernel, M- Markič, Kler. L? "ajnianj dva gola. Z borbeno igro sta H od oslalih odlikovala Zupan in Dornik. Oslvo Tržiča je naslopilo v naslednji Eftkvi: Markič' Dornik, Zupan, Banun. ;);',',',el, Camc, Pelorhel, M. Markič, Kler; .,1 "karevič in Mežek.' Gole za Tržič' sla K?>sMa Mežek (dva) in Pelernel, ki je drugače med najslabšimi -na terenu. Zo! "dvik Grošelj iz Škofje Loke je sodil ii '! 'slabo, posebno na škodo domačega, kosiva. PSLIJŽENA ZMAGA NAI) ..OLIMPIJO" 3:1 (1:1) ■fnv lle<'c'.j° so se« tržiški nogometaši; v "IjiilV kvajifikacijskj tejkuvi. za vstop v 'ij|v Jonsko-primorsko ligo srečali z mo- j>!lnT" „Olimpije" i,z Ljubljano: -Do ? Ppl ure pred pridelkom tekme se je ki '^rišeu zbralo veliko Slovijo gledalcev scjil-''.', i.ieslrpno pričakovali, začetni znak WsWi V'v'¥ K l'' pričeli; z zelo nervozno in raztrgano igro, tako da so bili gostje v prvem polčasu mnogo boljši; mošlvo, čeprav jo rezultat ostal neodločen. Edini gol za (lomače moštvo je dal iz enajst niclrovke. Pelernel. Gostje pa so pet minut nato po krivdi obrambe izenačili .V' drugem polčasu pa 80 Tržičani zaigrali mnogo bolje in uspeh ni izostal. Z bolj povezano igro ter z novo taktiko so kmalu po Mežku povečali rezu II al na 2:1. .Proti koncu tekme pa je isti igralec, iz daljave kakšnaJh 20 metrov poševno dosegel z \voleiom najlepši' gol dneva, kakršnega redkokdaj, vidimo na nogometnih igriščih. Tekma je bila na splošno zelb lepa, posebno v fair plavu-.' Zmaga Tržičanov je popolnoma za služena. Našim uogomelašem želimo luđi v bodočem tekmovanju obilo uspehov z željo, da se plasirajo v slovensko ligo, -kair- bi > i>(> svoji kvaliteti, tudi zaslužili. Morali pa bodo malo spremenili postavo moštva, posebno hali' linijo, ki je v današnji tekmi vidno zaostajala.. Sodnik Perko je imel ves čas igro v svojih rokah in je zelo dobro sodil. ODBOJKA ZMAG A: "PKOTI „PHl'^KIiNL" Predpreteklo nedeljo, je bila odigrana pred domom „Partizana" odbojkarska tekma med „l'rcšernom" iz Padovi oce in •n\ošlvoni DVT „Partizan" iz Tržiča. Po zelo razburljivi pelsetui igri-, toda precej slabi, so naši odbojkaši zmagali s !i ; 2 (seli \7\ : 0. 1.1: : 151 15, : 11 : 15, Kil : 14). Za mošlvo Tržiča so nastopili: "VVagner, Kolar, Viktor Svab, .Slavko .Kiv-šič. špehar in Cadez, čeprav se nihče od naših tekmovalcev ni posebno odlikoval, moramo vseeno "pohvalili oba' najmlajša tekmovalca, Speharja in Cadeža. Iz neznanih vzrokov se -za -tekmo -določeni ~ sodnik, \sploh - ni, pojavil n:i igrišču, kar-je vse. gvaja-"krivina,.? ts ■•■ • g* kegljanje O naših kegljačih smo dosedaj redkokdaj pisali, čeprav je malo kegljišče od dne do dne prenapolnjeno z ljubitelji lega športa. Sele leta 1952 je bil ustanovljen ta športni klub. Do danes v kvaliteti res niso dosegli kakšnega velikega napredka: Majhno kegljišče, za katerega pridno skrbi Ciril Zupan, sploh ne Ustreza dimenzijam modernega kegljišča, posebno ne sedaj j ko je ukinjen narodni slog. To majhno in malo visečo kegljišče je vsekakor velika ovira za nadaljnji razvoj Iržiških kegljačev, ker se potem na tujem kegljišču res ne moreš znaj I i. Danes ima kegjja.ški klub v svojih vrstah okrog 60 aktivnih članov in še toliko podpornih. Letos so imeli že več internih in klubskih mošlvcnih tekmovanj. Največje tekmovanje je bilo vsekakor nagradno tekmovanje v počastitev L maja, kjer je sodelovalo okrog 70 kegljačev. Zmagala sta Tone Miheli in brane Ropret V nedeljo, dne 10. I. ni. so naši kegljači tekmovali kar na štirih ,,1'ronl.ah". V Tržiču so dopoldne nastopili ,,Abrahami" iz Kranja in Abrahami iz Tržiča (lo sc člani nad 50 let starosti). Med temi sta tekmovala dva najstarejša aktivna keglja- ča v Jugoslaviji. Kranjčan Stare in Tržičani Lombar sla stara 78 let. Zanimivo je da je Lombar ločju o za pet mesecev starejši od svojega kegljaškega prijatelja. Oba sla čila in zdrava, polna humorja in, kol pravila, še ne mislila kmalu prenehali s kegljanjem. V prvem medsebojnem ke-gl jas k eni srečanju je zmagal rulinirani ,,as" Stare, ki je bil svoj čas med najboljšimi kegljači v Jugoslaviji. Tri srečanja „Ahrahainov" so se končala takole: Staro : Lombar —- 338 : 321, Robtalj : Mandid —. :«i2 : 314 in Cenčič : Gašperin --■ :i2il : ;),'!.'!. Tekmovali sij v mednarodnem slogu 100 lučajev mešano. Popoldne pa so so pomorili invalidi iz Kranja in invalidi iz Tržiča, najprej v borbeni partiji, kjer so invalidi iz Kranja slavili nadniočno zmago. Rezultat .'!ll : 2(i0. V mednarodnem slogu, mešano 50 lučajev, pa so...naši kegljači podrli 2!i kc-gpev več in sčv tako oddolžili za poraz v borbeni partiji.' Najbolje so kegljali: Miheli, Kersnik.In Ropret Na, Jesenicah so se tržiški kegljači srečali z jeseniškim moštvom. Zmagali so kegljači K K .lesenjce z rezultatom .'171 : .'II!!). Torej je bila, razlika za celih .'12 kegljev. Od: Tržičanov so zelo dobro kegljali Jože Košir, Zlobe:- in Brejc, ki so podrli mul 400 kegljev, \ 101) lučajih piešano. Naše mošlvo je nastopilo jvrecej - oslabljeno, ker je nekaj najboljših kegljačev nastopih lO.-iioO.VV JK'kiU ..Pil. jjh...je lekinovalo v Soštaniu' za tovarno „Peko". "Tam" s'6'\še pomorili z moštvom tovarne čevljev iz Maribora in moštvom tovarno usnja iz SoŠbinia.. Mošlvo „Peko"...je prvi dvoboj izgubilo, dn:-. ega ■ pa .-dojiLliO. Dve lepi zmagi kegljačev V prijateljskem srečanju sla se na tržaškem kegljišču srečali moštvi,KK it Kamnika in i/. Tržiča. Dopoldne sta se pomerili v borbeni partiji, kjer so Tržičani nadmoćno zmagali, saj je bila razlika celih 12il kegljev. Popoldne so se pa, trijO tekmovalci Kamnika in trije iz Tržiča pomerili v mednarodnem slogu 100 lučajev mešano. Z odličnim kegljanjem Tržičunu, invalida Blaža Ropre-la. ki je dosegel v 100 lučajih zavidljiv peziiltat na tržaškem kegljišču — 418 kegljev (50 polno, 50 čiščenje), so Tržičani slavili zmago z razliko 21 kegljev v svojo korist. Mira HiršL Naš otrok je živčen ŠAH ZMAGA PROTI JLA S 7:4 USPEH MLADIH LEP Po dolgem času sla se moštvi JLA iz Križev in DIM) ..Svobode" iz Tržiča pomerili na štiridesetih poljih. Tokral je naše mošlvo prepričljivo zmagalo z rezultatom 7:4, Za. Tržič so dobili Slete, Keršič. Brezavšček, Regvat, Meglic, Dov-žan in Vidovič. [zgubili pa so- Rozman,, Hribar, ing. Ster in K. Perko. Kol vidiuno, so naše mlad« moči Regvat, Meglic, Dov-žan in Vidovič, z odličnim uspehom dc-butirale v našem moštvu. Po dvoboju je bil odigran še brzo-turnir ^ ob 13.30 izpred pisarne Turističnega društva Za postrežbo s prigrizkom in najboljšimi pijačami je dobro poskrbljeno! 1 ruski vestnlk« izhaja vsakega 1. ia II. v mesecu. / Izdajatelj: Turistično druiHvo v Tržiču. / Urejuje uredniški odbor Z*"* „ovarja Kaka lll—fal / Tiska »Gorenjski t-sk« v Kranju. / Naslov uredništva in uprave: Tržič. Cesta Jug. lj. armade *■ cielon it. ei. / Celoletna naročnina 360 sin, polletna 180 din. Posamezna številka II din. / Št. ček. ra£. pri fll-KB-*-Z-9°