13
Poitične  stvari
Laška pa naša država.
Iz male Sardinjske nastala je s pomočjo Francoske poglavitno na stroške naše' države iz manjih z našo državo sorodnih državic in pa iz države papeževe sedanja Laška. Macini, Cavur, Garibaldi in Napoleon III. bili so ustanovitelji njeni v dejanji, Viktor Emanuel pa po imenu. Akoravno je bilo po tej vtanovitvi zelo vse združeno v eno državo, kar govori laško, vendar se je še čul tu in tam krik, po katerem se je čul ali krik obrnjen proti Francoski, ia naj vrne Napoleonu odstopljeno Ni z o, še večkrat pa proti Avstrijski, da naj izpusti Laški še ne povrnjeni Trst in laško Tirolsko.
Ko ste si v preteklem letu Francoska in Laška na-vskriž prišli zarad severo-afrikanskih kolonij, čul se je laško-;,irredentovski" krik zoper Francosko. Pri nas pa je dala 5001etnica, katero obhajal je Trst preteklo leto, „irredenti" povod se glasiti zopet. — Pri tej priliki glasila se je, kakor znano, najprej naša tržaška „irreden-tovska" stranka v mestnem zastopu, v druzih tržaških družbah, v poitalijančeni Istri, z besedo in po časnikih — vse z namenom, zabraniti ali vsaj kaziti po moči to domoljubno svečanost.
Šlo je ;;irredenti" zato, oporekati Tržačanom, kateri so v svečanosti klicali cesarju: „zvesti smo ti in zvesti ti hočemo ostati zmiraj".
Znano je, da je to laško-„irredentovsko" mišljenje izraževalo precejšnje število tržaških bogatinov, kateri so se dosledno odtegovali vsemu vdeleženju te svečanosti. Drug tak čin bil je v tem, da je bila v zadnjem trenutku pred blagoslovljenjem vkradena in raztrgana zastava novo-osuovanega „delavskega društva". Bomba od dne 2. avgusta, vržena na čelo veteranom, ki so šli z bakljado častit cesarjevega brata, pokrovitelja tržaške razstave, nadvojvodo Karola Lu do vika, pa je bil veleizdajski čin najsilovitejše in najgnjusnejše vrste, o katerem so „Novice" obsodbo svojo uže v obširno izrekle. Dalje se ne sme prezirati korak „irredentovcev" tržaškega mestnega zastopa, kateri so izostali od one seje, v katero se je obsojevala dogodba z bombo od 2. avgusta, kateri so oni tako tihoma odobravali; enako se ne sme prezirati odhod 70 tržaških bogatašev iz Trsta v Kormin oni dan, ko je bil slovesen vhod cesarjev v Trst.
Konečno omenjamo še samo poglavitni čin ^^ivre-dente", bombo Tržačana, vojaškega beguna Ober-dank-a in njegovih tovarišev, namenjeno z njo umoriti cesarja in kar bi bilo okrog njega.
To so bili na kratko čini laške „irredente" obrnjeni zoper obstanek naše države, zoper življenje cesarjevo.
In kaj je storila naša država v svojo obrambo do zdaj ?
Oberdank, na smrt obsojen zarad poskušenega umora, katerega je sam obstal, prejel je svojo zasluženo kazen; pomiloščeoja, katero so nekako žugaje zahtevali laški ;; irredentovci", skriti za dijake, cesar iz dobrih razlogov ni privolil.
Nadalje je zahtevala naša vlada, naj ji Laška izroči v sodbo sodeležnike Oberdankove, ker je med državama dogovorjena pogodba, da si nasproti izročujeta hudodel-nike gotovih vrst, med temi zarad umora zatožene.
In kaj nam odgovarja na to Laška?
14
Glede sozatožencev Oberdank-ovih odgovorila je, kakor naznanjajo časniki, našim oblastnijam, da jih ne more izročiti, ker so založeni tudi zarad veleizdajstva, tedaj političnega hudodelstva. S tako praznim izgovorom tedaj prikriva Laška prelom mednarodne pogodbe in prikriva ali svojo zvezo z „irredento", ali pa strah pred njo.
Pa tega še ni dosti. Laška vlada tudi trpi, ako n3 podpira celo, proslavljanja obsojenega Oberdanka, ker se po vsem, kar čujemo, soditi sam) na videz vstavlja onim vedno rastočim prav v slavo „irredente" snovanim neredom. V Vidmu oglasil se je baje zadnje dni „irredentovec'' pri sodniji, ki hoče neki s pismi dokazati, da sta laški ministerski predseduik in minister vnanjih zadev imela zadnja 4 leta prav ozko zvezo z „irredentovci".
Zoper našega zastopnika v Rimu vržen je uže bil kamen in zadnje dni je nek rogovilež z revolverjem streljal proti njegovemu stanovanju.
To so dogodbe, katerih naša vlada ne bo prezirala. V tem so tudi iskati razlogi, zakaj ni bilo cesarju mogoče misliti na to, da bi obiskal v Rimu laškega kralja.
Ako bode Laška nam nasproti ostala taka, kakoršno spoznavamo iz zadnjih dogodeb, morala bo tudi naša vlada opustiti svojo zgodovinsko zaupljivost v poštenost sosedov in se zmiraj ravnati po tem.
Pred vsem pa nam je treba brez ozira na to, kaj Lahi ali še posebej „irredcntovci^' počenjajo, da se prime naša vlada brez odloga in odločno še nujnej-šega dela, da s krepko roko pretrga poitali-jan če vanje Trsta in Primorskega z Istro in Dalmacijo vred sploh.
To je nujna dolžnost vlade; opominjali smo je te dolžnosti uže večkrat, pa ne bomo nehali tega zahtevati, dokler se ne spolni.