Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani

44726

MgGR

r~

S f k.'

‘i-t 14o "

P r


>/

9

'H

44726

03ooo ^43

Predgovor.

v ustavnih državah, kjer narod voli poslance
svojega zaupanja, da sodelujejo pri postavodajstvu in
pri drugih glede na davke važnih rečeh, je navada, da
po dokončanem zborovanji poslanci svoje volilce skli¬
čejo in o svojem delovanji poročajo. Ker pa je zbo¬
rovanje do poletnega časa trajalo, po leti pak kmetski
posestniki nemajo časa se zbirati k političnim shodom,
slovenski poslanci letos nijso sklicali tacili shodov.

Da pa volilci, da celi slovenski narod natanko
poizve, kaj so storili njihovi poslanci in sploh o čem
je sklepal državni zbor v poslednji sesiji leta 1873 in
1874, podaje se v tej knjižici celo gradivo iz steno-
grafičnih zapisnikov državnega zbora.

Iz tega je razvidno, da so naši napredni  po¬
slanci se o vsaki priložnosti bojevali za pravice sloven¬
skega naroda, pa imeli so še posebno težavno stališče,
ker so se morali boriti proti neprijateljem naše slo¬
vanske narodnosti na eni strani, na drugi pa proti
podiralcem ustavne svobode in ljudskih pravic, proti
reakcij on arjem ali nazadnjakom, kateri se, kakor v vsa¬
kem narodu, tako tudi med nami Slovenci nahajajo.

Napredna slovenska stranka vseli
stanov je naslednica tistih blagih mož, ki so požrtvo¬
valno že pred 30 leti začeli na to delati, da hi naš
zanemarjeni narod postal duševno izobražen,
torej tudi spoštovan med omikanimi narodi in da
hi se mu razmere tudi gmotno zboljšale,  in torej
pomnožilo blagostanje. Te namene posameznih rodoljubov
nadaljuje sedaj napredna  stranka, ker brez na¬
predka bi zanemarjeni narod vedno ostal
v stari duševni in gmotni sužnosti  in bi prej
izginil iz pozorišča sveta, kakor bi se dokopal do omike
in koristnih vednosti, to je do svoje vseobčne sreče.

Iz te splošne  rodoljubne slovenske stranke so
se nekateri zadnja leta ločili in sicer ne iz boljših
nazorov ali nevednosti, tudi ne iz malomarnosti ali
drugih važnih občeveljavnih razlogov, teniuč podpihani
od nekaterih neslovenskih ljudi iz gole sebičnosti.
Ker pa naš ubogi narod nij tako s posvetnim blagom
obložen in tudi sicer nij v tako srečnih razmerah, da
bi se z njim kar samo poskušnje delale, naj bode izid
srečen ali nesrečen, so se misleči sinovi svojega pomoči
potrebnega naroda zbrali in resno sklenili, skupno na-
dalj evati blage namene prvotnega rodoljub j a, da
se na vse strani pospeši sreča naroda.

Z enim mahljajem se ne more podreti staro drevo,
torej tudi naši poslanci nijso mogli v malo mesecih
vsega zboljšati, posebno ker so pred njimi drugi precej
skvarili; na kolikor pa so imeli dobro voljo in zmožnosti
in tudi že nekaj vspeha, naj presodijo pazljivi čitatelji sami.

V Ljubljani meseca julija 1874.


Uvod.

1. Neposrednji ali direktni državni zbor.

Dne 2. aprila 1873 je cesar potrdil postavo, po kateri
se imajo poslanci za državni zbor na Dunaji neposrednje
ali direktno od volilcev voliti.

Poprej so deželni zbori imeli pravico, poslance v dr¬
žavni zbor pošiljati, katere so morali izbrati izmed deželnih
poslancev.

Prišlo je na vsako deželo neko število poslancev po
razmeri kakor velika je dežela, postavimo: Kranjsko je imelo
6 državnih poslancev.

Leta 1872 pak je državni zbor sam sklenil po večini
glasov, da se naj odslej poslanci v državni zbor naravnost
od ljudstva volijo.

Proti temu sklepu državnega zbora so sicer prišle
prošnje do cesarja iz nekaterih avstrijskih dežel, zlasti iz
Češkega; tudi Slovenci so odposlali prošnjo z mnogimi podpisi
presvitlemu cesarju, da ,ne bi potrdil postave o direktnih
volitvah. A cesar, kakor ustavni vladar, ravnal se je po
sklepu državnega zbora in podpisal postavo, ker je bila v
poslanski in gospodski zbornici z veliko večino glasov sklenena.

Postava o direktnih volitvah je tedaj meseca aprila 1873
postala veljavna za vse avstrijske dežele, stari državni zbor
se je razpustil in meseca septembra 1873 so se razpisale
volitve za državni zbor po novem volilnem redu.

1

— 2  —

Državni zbor šteje zdaj 353 poslancev, katere imajo
voliti nekoliko veliki posestniki ali graščaki, nekoliko mesta
in trgi, nekoliko pa kmetske občine. In sicer volijo veliki
posestniki 85 poslancev, mesta in trgi 136, kmetske občine
pa 132 poslancev. Želeti bi bilo, da bi se ta volilni red s
časom, seveda po postavnem  potu prenaredil in da bi
kmetske  občine dobile nekaj več poslancev, graščaki pa
menj, ali pa, da bi graščaki celo nobenih poslancev ne imeli
voliti v poslansko zbornico, ker so tako že v gospodski zbornici
zastopani.

Sploh pride, če primerimo število poslancev s številom
ljudstva v avstrijskih deželah živečega, na 60.000 ljudi eden
poslanec. Po tem bi morali mi Slovenci, katerih je eden
miljon in 200.000, imeti 20 svojih poslancev v državnem zboru,
po poslednjih volitvah pa jih imamo samo devet,  ker ostali
v slovenskih krajih izvoljeni poslanci nečejo priznati nam
Slovencem naših narodnih pravic.

Da pa so volitve tako slabo izpale, temu je nekoliko
kriv volilni red za državni zbor, kateri pač Slovencem nij
prav ugoden, nekoliko pa tudi razprtije med Slovenci
samimi pred in ob času volitev.

Predno govorimo o delovanji državnega zbora in zlasti
o naših slovenskih državnih poslancev, ozremo se malo nazaj
na politično gibanje  v slovenskih deželah v poslednjih
letih in na volitve leta 1873.

2. Politično gibanje in politične stranke
med Slovenci.

Slovenci  sami za se smo le eden manjših narodov.
Seveda spadamo k velikemu slovanskemu plemenu,
katerega rodovi so: Jugo-Slovani  (Slovenci, Hrvati, Srbi
in Bulgari), Rusi in Severo-Slovani  (Čehi, Slovaki in
Poljaci). Vseh Slovanov je v Evropi in Aziji blizu devet¬
deset miljonov, a nas Slovencev je le eden  miljon in 200.000,
živečih na Kranjskem, slovenskem Štajarji, Koroškem, Go¬
riškem, Tržaškem in v Istri. Na Ogerskem živi 50.000, na
Beneškem pa 30.000 Slovencev.

Mejašimo se z Nemci, Italijani in Macljari in samo proti
lirvatski meji so naši sosedje tudi slovanskega  rodu.

Kakor pa vsak človek in vsaka rodbina mora v prvi
vrsti po svojih lastnih  močeh skrbeti, da si pridobi po¬
trebne pomočke za življenje, ima tudi vsak narod pred vsem
se sam poganjati, da si zboljša svoje stanje in ne zaostaja
za sosednjimi narodi po svoji lastni  nemarnosti.

Slovenci smo to zdavnaj spoznali. Čutili smo se kakor
eden narod,  naj živimo tu ali onstran Save, ob Dravi in
Muri ali ob bregovih jadranskega morja. Potegovali smo se
krepko vsi brez razločka, naj smo bili posvetnega ali duhoven-
skega stanu za svoje narodne pravice, za razširjenje vednosti
med ljudstvom in sploh za napredek in srečo svojega narod*.
Naši nasprotniki v deželi so bili nemškutarji in lahoni, to
so ljudje, po rodu Slovenci, kateri so se pa izneverili svojemu
narodu, odrekujejo svojim rojakom njihove narodne pravice,
tujcem pripomagajo, a tako zatirajo domačo stvar.

Bili ste tedaj dve stranki na Slovenskem: narodna
in protina rodna  (nemškutarska in lahonska).

O verskih  stvareh nij bilo govora, kajti katoliška
vera je pri Slovencih od nekdaj vkpreninjena in veri od no¬
bene strani prav nobena nevarnost nij pretila. V nevarnosti
smo pa, da izgubimo vsled stoletnega potujčevanja po šolah
in uradih svojo slovansko  n ar  o d n o s t in da ponehamo biti
samostalni narod.

Tako smo bili složni in edini do poslednjih let.

A zgodila se je čudna sprememba, ne samo pri nas
Slovencih, ampak po celem katoliškem svetu, sprememba,
katera je zakrivila v katoliški cerkvi hude razpore in rodila
novo politično, tako imenovano klerikalno  stranko tudi
pri nas Slovencih.

Papež je namreč sklical leta 1869 vse višje duhovnike,
kardinale, nadškofe in škofe v Rim k cerkvenemu zboru in
ta zbor je po napeljavanji in pritiskanji Jezuvitov sklenil
18. julija 1870 novo versko načelo ali dogma, daje papež
nčzmoten,  da morajo tedaj vsi katoličani njemu slepo
ubogati v vsem, kar on (papež) zaukaže, če prav v posvetnih
rečeh, vere se ne dotikajočih. Proti tej prenaredbi katoliške vere
so se ostro ustavljali nadškofje in školje iz Avstro-Ogerskega,

1 *

— 4

med njimi posebno prevzvišeni škof Josip Jurij Strossmajer
iz Diakovara na Ilrvatskem in kardinala Ravšer iz Dunaja
in knez Švarcenberg iz Prage, potem vsi nemški in francozki
škofje. A na cerkvenem zboru so imeli večino privrženci
zvitih jezuvitov, italijanski škofje, kjer je skoraj v vsakem
mestici kaki škof nastavljen in novi dogma je bil sprejet.

Ko je bilo to novo versko načelo razglašeno, udati so
se morali tudi oni duhovni, kateri so bili poprej proti njemu
se izrekli, samo nekateri duhovniki in nekaj posvetnih
katoličanov je izstopilo iz katoliške cerkve, ker po njihovem
mnenji je dogma ali uk od papeževe nezmotnosti staro ka¬
toliško vero bistveno spremenil.

Mi se tukaj ne vtikamo v to notranjo  stvar katoliške
cerkve, nam je le za posvetne politične  nasledke te verske-
spremembe.

Odkar je dogma papeževe nezmotnosti razglašen, nastal
je povsod, ali se saj silno povekšal razpor med cerkvenimi
in državnimi oblasti. Višji duhovniki in ž njimi so morali
potegniti s časom tudi nižji, nijso hoteli posvetni oblasti
priznati nobene pravice, da bi ona smela urediti vnanje
razmere med cerkvijo in državo. Gledali so le Rim, ubogali
le poveljam, katera so jim dohajala iz Rima, pri tem pa so
pozabili, da so tudi oni udje države, da so sinovi naroda, iz
katerega so se rodili, bi tedaj morali skupno z vsemi stanovi
delati za blagor dežele in naroda. Nameravali so, da bi si
pridobili popolno oblast nad deželami in nad ljudstvi.

Povsod so začeli nekateri prenapeti duhovniki pridigovati
in ljudstvo strašiti, da je „vera v nevarnosti" in javno in
skrivno so rovali proti postavam, katere so se od državnih
oblastnij dale, hodi si, da se šolski poduk povspešuje, bodi
si za uredbo razmer med cerkvijo in državo.

_ To se je v godilo po Nemškem, Italijanskem, Francoskem,
»panjskem, v Švajci, posebno pa v naši Avstriji; politična
stranka pa, katera dela po teh jezuvitskih načelih, imenuje
se klerikalna,  po grški besedi: kleras, katera znaČi du-
liovenstvo, ker so posebno nekateri gospodstva-željni duhovniki
voditelji te stranke.

Nasproti so posvetni katoličani, a tudi nekateri mimo-
misleči rodoljubni duhovniki, začeli se ustavljati nakanom

— 5 —

klerikalne stranke, ker so spoznali, da ona pod krinko „vere“
išče le gospodstva nad ljudstvom in državo in namesto svetih
ima le posvetne namene, povekšati si svojo moč in oblast.

Ta klerikalni nasprotna politična stranka imenuje se
svobodomiselna, napredna ali liberalna  (od
latinske besede libertas: svoboda), ker se poteguje za svo¬
bodno razvijanje, poboljšek in napredek narodov.

Klerikalci  bi radi odpravili ustavo, po kateri ima
ljudstvo pravico, svoj glas oddati, in po svojih poslancih
sklepati zastran vsakojakih postav, naloženja in prenaredbe
■davkov itd.

Cesar je namreč do leta 1860 absolutno ah samovlastno
vladal. Tačas pa je iz svoje proste volje izrekel, da hoče
odslej deliti svojo oblast z ljudstvom. Tako vladanje, kjer
vladar in ljudstvo skupaj dajeta postave, imenuje se ustavno
(konstitucijonalno), in pogodba med cesarjem in ljudstvom,
po kateri se godi to vladanje, zove se ustava  (konstitucija).
Nasproti je vladanje absolutno,  če ljudstvo pri postavodaji
nema ničesar govoriti in je samo za to, da davke plačuje in
vojake daje.

Klerikalcem bi taka absolutna vlada povšeč bila, ker
upajo potem imeti veliko moč na vladarja.

Liberalci ali naprednjaci  pa. so veseli, da so si
narodi vendar enkrat pridobili te imenitne pravice, da nijsmo
več sužnji, ampak svobodni državljani ter se brez dovoljenja
naših izvoljenih poslancev ne sme nobena postava dajati ali
prenarediti, nobeden davek naložiti in niti ne eden mož več
v vojake vzeti ali tam dalje časa obdržati, kakor je skle-
■neno v poslanskih zborih.

Klerikalci  bi radi ljudsko šolo imeli popolnem v
svoji oblasti. Zato kriče, da je nova šola „brezverna“ in šuntajo
ljudi proti šolskim postavam in učiteljem, kakor da bi otroke
brezverne delali. A ljudstvo je dovolj pametno, da sprevidi,
kam meri to šuntanje; ljudstvo dobro ve, da se tudi v novih
šolah morajo otroci učiti krščanskega nauka in krščanskega
vedenja ter da ima katehet nalogo, krščanski nauk učiti,
kakor nekdaj. Ko bi klerikalci imeli s šolo zapovedovati, potem
bi uže skrbeli, da ostane ljudstvo nevedno; z nevedneži bi
lehko delali in gospodovali po svoji volji.

6  —

Napreduj aci pa žele, da se širi vednost in poduk
med ljudstvom; kajti le kdor se v mladosti marljivo uči in
kaj zna, si lehko naprej pomaga po svetu.

Zlasti klerikalci vpijejo, da je nova šola draga. Ako so
res zdaj iz početka, ker je treba dosti novih šol napraviti,
stroški malo večji, bodo se s časoma obilno povrnili po večji
vednosti ljudstva. Neki učeni mož pravi, da je nevednost
najdražja stvar v deželi in ta izrek je popolnem resničen.
Poglejmo v dežele, kjer imajo dobre 'ljudske šole, kakor na
Angleškem, Nemškem, Francozkem, v Švajci, na Češkem,
kako bogate so te dežele, nasproti pa kaka revna ljudstva
so tam, kjer imajo malo in slabih ljudskih šol, postavimo:
na Turškem, Ogerskem in Pbljskem.

Z eno besedo: klerikalna  stranka hoče imeti ljudstvo
nevedno in sužnjo, tedaj revno in siromašno, napredna
stranka pa želi napredek ljudstva v materijalnem in duševnem
oziru, torej njegovo večje blagostanje.

Kakor drugod, je tudi pri nas Slovencih se napravila
klerikalna  stranka ter se odcepila od poprej edine
narodne  stranke. Slovenski klerikalci so se držali nemških
klerikalcev in zahtevali, da bi vsi Slovenci se udali njihovim
poveljam. Naravno, da so temu se ustavljali posvetni svo¬
bodomiselni Slovenci, ker so sprevideli, kakšne za ljudstvo
škodljive namene ima klerikalna stranka.

Klerikalci so tedaj zakrivili razpor med Slovenci, oni
so vtikali „vero“ med politiko, kamor ne gre; in slovenska
narodno-napredna  stranka dopolnuje le svojo dolžnost,
da odkriva njihove nakane in se v bran postavi ljudem,
kateri bi končno zatrli ustavne pravice  in napredek
narodov, ter zopet vpeljali sužnjost.

Odkar so se ločili klerikalci od slovenske narodne
stranke, bile so tri politične stranke na Slovenskem: na¬
rodno-napredna, narodno-klerikalna in nemšku-
tarska,  tudi vladna  imenovana, ker je vlada pri volitvah
očividno podpirala le to stranko.

Takšne so tedaj bile razmere med Slovenci, ko so se
razpisale volitve za državni zbor; razprtije na vseh krajih
in potem se nij čuditi slabemu izidu volitev v nekaterih slo¬
venskih volilnih okrajih.

7 —

3. Volitve v državni zbor leta 1873.

Precej potem, ko je cesar potrdil postavo o direktnih
volitvah, so v Ljubljani 20. aprila 1873 skupaj prišli zaupni
možje iz vseh volilnih okrajev na Kranjskem in slovenskem
Štajerji. Tudi iz Goriškega in tržaške okolice sta prišla
zaupna moža, koroški Slovenci pa so pismeno svoje misli in
želje razodeli. Pri tem shodu je bilo posvetovanje, kako bi
se naj ravnalo pri volitvah, da bi v vseh slovenskih krajih
bili slovenski možje izvoljeni.

Sklenilo seje, da se v Ljubljani  postavi osrednji ali
centralni volilni odbor za vse slovenske dežele,
kateri naj bi poizvedel mnenja volilcev v raznih krajih ter
potem nasvetoval one može, ki bi se volili za poslance. Za
predsednika tega centralnega volilnega odbora je bil izbran
g. dr. Josip Vošnjak  v Ljubljani.

Pri tem shodu se je izrekla iskrena želja, naj bi se
zdaj med volitvami ne delalo nobeno strankarstvo med
Slovenci in naj bi kakor dosehmal, tako tudi pri teh volitvah
cela slovenska narodna stranka edina bila. Povabljeni so
bili k shodu tudi taki gospodje, od katerih se je vedelo, da
se drže klerikalne stranke. A nijso prišli in precej se je
pokazalo, da hoče klerikalna stranka tudi po Slovenskem
na svojo roko delati in da neče nobenega porazumljenja.

Centralni volilni odbor  pa je sklicaval na raznih
mestih volilce, da so se posvetovali, koga naj bi volili za
poslanca.

Prvi volilni shod je bil v Celji  na slovenskem
štajerskem 25. y maja 1873; prišli so možje iz savinske doline,
iz Laškega in Šmarja in enoglasno izrekli, da hočejo svojega
deželnega poslanca g. dr. J. Vošnjak  a izvoliti za državnega
poslanca. Pa tudi iz ostalih slovensko-štajerskih okrajih so
bili zaupni možje pri shodu in dogovorili so se, da se naj
za ptujski  okraj voli g. dr. Ploj  v Ptuji, za celjsko
mestno  skupino pa g. dr. Prus  v Konjicah.

Ob enem seje na tem shodu sklenilo, da Slovenci ostanejo
pri svojem narodnem  programu (načrtu političnega delovanja)
ter si ne dado usiljevati novo iznajdeni klerikalni  program.

— 8

Drugi shod slovenskih volilcev je bil v La¬
škem na slovenskem Štajerskem dne 12. julija 1873 in je
enoglasno pristopil sklepom volilnega shoda v Celji.

Dne 13. julija 1873 so v Postojni  na Kranjskem
skupaj prišli najveljavnejši možje iz Notranjskega. Pristopili
so narodno-liberalnemu programu in razglasili gosp. dr. J.
Razlaga  za svojega kandidata v državni zbor.

Na Raki  v krškem okraji pa je bil 27. julija 1873
volilni shod, h kateremu je prišlo 150 zaupnih mož iz
dolenjskih kmetskih občin. Sklenili so enoglasno, da hočejo
voliti za poslanca g. Viljem Pfeiferja,  velikega posestnika
na Dolenjskem. Temu sklepu so pismeno pritrdili veljavni
možje iz Bele Krajine.

Isti dan so tudi v Komnu  na Krasu se sešli volilci
s Krasa in postavili g. dr. Lavriča  za svojega kandidata
v državni zbor.

V Loki  na Gorenjskem je bil 15. avgusta shod mestnih
volilcev, kateri so proglasili g. dr. Zarnika  za svojega
kandidata, a ko je meseca oktobra prišlo do volitve, dosti
teh meščanov nij ostalo mož beseda, kakor se je sploh.pri
volitvah dosti meščanov v vseh slovenskih mestih in trgih
prav slabo obneslo in iz strahu pred cesarskimi uradniki se
izneverili svojemu slovenskemu narodu.

17. avgusta v je bil volilni shod v Blanci  pri Sevnici
na slovenskem Štajerji. Tukaj je neki fanatični kaplan
skušal hujskati može proti narodno-napredni stranki, pa nij
se mu posrečilo, kar je nameraval.

Slovenci iz tržaške okolice  so 31. avgusta imeli
volilni shod v Rojanu  pri Trstu in postavili so za svojega
kandidata g. Ivana Nabergoja,  posestnika v Proseku.

In tako so se Slovenci povsod zanimali in pripravljali
za volitve in upati je bilo, da Slovenci povsod zmagajo.

A klerikalni stranki to nij bilo po volji, rovala je in
šuntala ljudi proti svobodomiselnim Slovencem, narodno-
napredne kandidate lažnjivo obirala in obrekovala ter jim
nasproti postavila svoje privržence.

Proti dr. Vošnjaku so klerikalci priporočali kanonika
Kosarja v Mariboru, proti dr. Ploju Miha Hermana, deželnega
odbornika v Gradci, proti dr. Razlagu grofa Hohenwarta,

— 9 —

proti Pfeiferju notarja Irkiča na Krškem, proti dr. Zarniku
dr. Costo v Ljubljani, proti dr. Lavriču pa dr. Tonklija.

K temu je prišlo, da je tudi nemškutarska od tačasnje
vlade podpirana stranka svoje kandidate postavila, tako da
so v mnogih okrajih bili po trije kandidati, kar je volilce
.zbegalo in motilo.

Meseca oktobra so se vršile volitve in bili so izvoljeni
od slovenske narodno-napredne  stranke: dr. Razlag
na Notranjskem, dr. J. Vošnjak v Celji, V. Pfeifer na
Dolenjskem, J. Nabergoj v tržaški okolici; — od narodno-
klerikalne  stranke: grof Hohenwarth  na Gorenjskem,
grof Barbo  v ljubljanski okolici, Miha Herman  v Ptuji.
Dalje je bil izvoljen na Istrskem  slovenski kandidat dr.
Vitezič  in na Goriškem c. kr. namestnijski svetovalec Slo¬
venec Vinki er.

Od nemškutarske  stranke pa so bili izvoljeni na
Kranjskem: Dežman v Kočevji, dr. Schaffer v Ljubljani, Hočevar
v dolenjskih mestih, dr. Supan v gorenjskih mestih, grof Thurn
in baron Apfaltrern od grajščakov. Na slovenskem Štajerskem:
Seidl v Mariboru, dr. Forreger v celjski mestni skupini,
na slovenskem Koroškem pa Petrič in Stokert.

V mestih je tedaj povsod nemškutarska stranka zmagala,
nekoliko zategadelj, ker imajo vsi uradniki in penzijonisti po
volilnem redu volilno pravico, dosti meščanov pa zavoljo
nepravičnega volilnega reda je nemajo, nekoliko pa tudi
zategadelj, ker še manjka v slovenskih mestih dovolj politično
izobraženih in narodno zavednih ljudi.

Upamo pa, da pridejo s časoma tudi naša mesta in
trgi vedno bolj do spoznanja, da morejo napredovati le če
vzajemno delajo s slovenskim kmetskim prebivalstvom in
spoštujejo ter goje svojo slovensko narodnost.

4. Politične stranke v državnem zboru.

Državni zbor je bil od cesarja sklican 4. novembra
1873 na Dunaji in imel ta dan svojo prvo sejo. Iz Češkega
33 poslancev nij prišlo v zbor, ker odrekajo temu državnemu
zboru pravico veljavno sklepati za Češko. Vsi drugi, namreč
331 pa so vstopili v državni zbor. Poslanci v zboru nijso

— 10  —

vsi enega političnega mnenja, ampak imajo različne misli v
političnih, narodnih, verskih in gospodarskih stvareh.

Po narodnosti  je v zboru večina poslancev, blizu
dve tretjini nemške narodnosti, slovanskih  poslancev, ako
se 40 poljskih došteje, je 77 (40 Poljakov, 16 Rusinov, O
Slovencev, 8 Moravanov in 4 Dalmatinci); nekaj je italijanskih
poslancev in dva rumunska.

Po političnem  mišljenji je več, ko dve tretjini po¬
slancev svobodomiselnih; odločnih klerikalcev je v zboru samo
31, tedaj še ne deseti del vseh poslancev.

Še se ločijo stranke v državnem zboru po tem, kako
mišljenje imajo sploh o politični uredbi cesarstva; centralisti
in med te spada večina nemških poslancev nečejo privoliti
deželam in deželnim zborom pravic, kakoršnih so imeli precej
po uvedenji ustave leta 1860. Federalisti,  katerih pa je
razmerno malo število v državnem zboru, ker federalistični
češki poslanci nijso vstopih, poljski poslanci pa v sredi stoje
med centralisti in federalisti, poslednji tedaj se potegujejo
za večje pravice dežel in deželnih zborov, državni zbor pa
bi naj samo o nekih skupnih zadevah imel pravico sklepati.

Tukaj še moramo omeniti, da je zraven poslanske
zbornice, v kateri sede samo izvoljeni poslanci, še tako
imenovana gospodska zbornica.  V to zbornico imenuje
sam cesar državne poslance iz žlahtnih, za cesarstvo zasluženih
rodbin, iz višjih duhovnikov, uradnikov in vojakov, potem
iz mož, kateri imajo zasluge za občni blagor, za vednosti in
umetnosti i. t. d. V gospodski zbornici nij odločeno število
poslancev; zdaj jih v njej ima pravico sedeti kakih 200.

Vse postave in sploh vsi sklepi so le veljavni, če jim
pritrditi obe zbornici ter jih potem cesar odobri (sankcij onira).

5. Delokrog deželnih zborov, državnega zbora
in delegacij.

Avstrijska ustava ah konstitucija, kakoršna je zdaj
veljavna, ima tri zbore ljudskih zastopnikov ah poslancev in
sicer: 1. deželne zbore,  katerih je sedemnajst, namreč za
vsako kraljestvo in deželo eden zbor, potem 2. državnizbor

— 11  —

za skupne zadeve vseh avstr jskili kraljestev in dežel in 3. dele¬
gacij  e za skupne zadeve celega avstro-ogerskega cesarstva.

1. Deželni zbori  imajo pravico sklepati o vseh
deželnih zadevali, med katere spada deželno gospodarstvo;
javna poslopja in dobrotni zavodi, ki se plačujejo iz deželnih
denarjev (bolnišnice, norišnice); deželne ceste; potem v
mejah splošnih državnih postav uredba občinskih stvari,
cerkvenih in šolskih zadev itd.

2. Državni zbor  ima po osnovnih postavah od 21. de¬
cembra 1SG7 pravico sklepati o vseh zadevah, katere se
tičejo prava, dolžnosti in koristi vseh kraljestev in dežel, ki
so v državnem zboru zastopane. Državni zbor ima tedaj
dovoliti trgovinske pogodbe z drugimi državami in sploh
državne pogodbe, dalje vsako leto, koliko se sme novincev v
vojake vzeti in vse stvari, ki zadevajo način, red in čas
vojaške dolžnosti: dohodke in stroške države pregledati ter
dovoliti, da se smejo davki in druge pristojbine pobirati;
urejenje denarstva, čolnih in trgovinskih stvari, telegrafa,
pošte, železnic, brodstva in državnih cest in rek. Dalje
spadajo v delokrog državnega zbora zdravstvene stvari;
konfesijonalne ali verske razmere; tiskovna postavodaja;
določenje načel šolstva glede ljudskih šol in gimnazij ter po-
stavodaja o vseučiliščih ■  kazensko in civilno pravo; postavodaja
o stvareh, katere zadevajo dolžnosti in razmere dežel med soboj.

Vidi se tedaj, da ima državni zbor imenitne pravice in
kako silno treba je, da se za državne poslance izvolijo
izvedeni, rodoljubni in samostojni možje.

3. So pa tudi nekatere zadeve, katere obsegajo celo
a v st rij sko-ogersko cesarstvo,  namreč: vnanje raz¬
mere nasproti drugim državam, vojska in vojno brodovje;
stroški za državna posojila in sploh za vse skupne zadeve.
O teh stvareh sklepajo tako imenovane delegacije,  to so
zbori, v katere pošlje ogersko-hrvatski državni zbor polovico-
poslancev, drugo polovico pa naš državni zbor.

Zdaj tedaj poznamo sestavo državnega zbora in hočemo
pretresavati njegova dela, posebno pa se ozirati na obnašanje
in delovanje poslancev, ki so bili iz slovenskih volilnih okrajev
na Dunaj poslani.

I. Cesarjev prestolni govor in odgovor
državnega zbora.

5. novembra 1873 seje državni zbor zbral na cesarskem
dvoru in sam cesar ga je nagovoril s sledečimi besedami,:

„Prečestiti gospodje obeh hiš državnega zbora!

Z veseljem vidim, da ste se zbrali, izpolnovaje svojo
državljansko dolžnost, okolo mojega prestola, in cesarski
Vas pozdravljaje Vam kličem: dobro došli!

Nov oddelek se je začel v našem ustavnem življenji.
Se sestavo zbornice poslancev po neposrednih volitvah, je
državno zastopstvo dospelo do svoje samostojnosti, in
ustvarjena so tla, na katerih morejo vse stranke  svoje
pravice in želje popolno izrazovati. Vaš nalog,-čestita gospodje!
bode, da z modro premišljenostjo zidate na dobljenej podlogi,
in da složni z mojo vlado skrbite za utrjenje in daljno
razvijanje naših ustavnih naprav. Ne da bi škodili zagotovljenim
pravicam posameznih dežel, bodete pospeševali edinost in
moč cesarstva; ne da bi prezirali interese različnih
narodov,  bodete zadostili državnim potrebam, in se boste
z nedeljeno močjo velikim in težavnim nalogom posvetili, za
katerih povoljno rešenje prosim Vaše modre pomoči. Na ta
način se bode po mirnem potu in z vztrajnim delom posrečilo,
■doseči želeni cilj, da namreč s harmoničnim ravnanjem interese
vsega cesarstva, kakor tudi njegovih delov, in z udano
ljubeznijo do skupne domovine poravnamo nasprotja in usta¬
novimo za stalno notranji mir.

Za neko dobo vzrastka in razvoja narodno gospodarst-
venega prišel je eden onih zaobračajev, kakoršni v gospo¬
darskem življenji narodov vsled precenjenja kapitalske moči

— 13 —

in prenapetosti kredita od časa do časa z elementarno silo
nastopijo. Moja vlada se je trudila v mejah svoje odgovornosti,
katero jej nalagajo zakoni, oblastja trgovine in industrije
kolikor mogoče varovati pred pogubnimi nasledki tega pretresa
javnega zaupanja. Naredbe, ki so se storile zategadelj,
opiraje se na §. 14. državnih osnovnih postav, izročile se
Vam bodo takoj v ustavno obravnavanje. Moja vlada Vam
bode ob enem korake nasvetovala, ki se jej pripravni zde,
upadlo zaupanje povzdigniti, gospodarstveno delovanje od
trajnih motenj obvarovati in gospodarski promet na zdrave
podloge nazaj privesti.

V državnem predlogu, kateri se Vam takoj predloži,
bodete našli uresničena vodila važnosti,po katerih se je
treba strogo ravnati, da se državne finance v zadostivnem
stanji ohranijo.

Da se silno potrebna reforma direktnih davkov izpelje,
predloži se Vam kmalu vrsta postav v načrtu; tudi kar se
tiče indirektnih davkov, bo treba Vašega sodelovanja za
postave, h katerim so načrti že pripravljeni.

Nehanje privilegija naeijonalne banke, ki kmalu poteče,
terja, da se uredi za prihodnjost nalog in razmera tega
instituta, in da se s tem v zvezi narede potrebni koraki, s
katerimi naj se doseže tako važna poprava valute.

Da se narodno - gospodarsko postavodajstvo potrebam
sedanjosti primeri, je pripravila moja vlada načrte postav,
ki imajo za predmet reformo akcijskega in borznega postavo-
dajstva, uravnavanje obrtnijštva in železništva, kakor tudi
povzdigo prvotne produkcije.

Načrti postav, ki so potrebne za izpolnenje po-
mankljivosti, ki so nastale z rešenjem konvencije, skle-
nene s svetim stolom, v postavodajstvu o razmeri med
katoliško cerkvijo in med državno oblastjo, se Vam takoj
predlože.

Moja vlada ima za svojo najvažnejšo nalogo reformo
celega kazenskega prava in civilno sodnijskega ravnanja in
postavno ustavo, ki je s tem pogojena. Stanje pripravljenih
del mi daje upanje, da se bo posrečilo, da se kmalu sklene
to važno delo, s katerim bo pravosodje zavarovano, priprostejše
in hitrejše.

14 —

Postavni načrt o ustanovljenji upravnega sodnijskega
dvora, ki v preteklem zasedanji ihj mogel več priti v obrav¬
navanje, se Vam predloži v ustavno obravnavanje.

Moja vlada bo predložila vrsto načrtauili postav, ki se
tičejo posebno oskrbovanj a. invalidov, vkvartiranja vojakov in
organizacije in naloga žandarmerije. — Kljubu težav, s
katerimi se je imela boriti svetovna razstava, se je to veli¬
kansko podvzetje razvilo k sijajnej zrelosti in popolnosti, ter
doseglo vsestransko veljavo in priznanje. Njen dobrostni
upliv na duševno in gospodarstveno življenje narodov, na
podpiranje omike, na oživljanje iznajdljivega duha in obrtnijske
pridnosti, kakor na pravo cenjenje poštenega dela, se v vseh
delih sveta hvaležno priznava. Z veselo zadovoljnostjo morem
izrekati, da smo se v tem mirnem svetovnem boji častno
borih in da smo si priborih uspehov, ki domoljubno srce s
ponosom in nadejo napolnujo.

Obiski, ki sem jih sprejel od vladarjev sosednjih in
daljnih dežel med svetovno razstavo, so prijateljske vezi s
temi deželami ožje stisnili, poroštva miru pomnožili, in stanji
monarhije v krogu držav povečali čast. Čestiti gospodje
obeh hiš državnega zbora! Po spremembi polnih osodali in
teških bojih se Avstrija v notranjem mladi, na zunaj pa
spoštovanje zahteva. Povsodi so meje podrte, ki so prostemu
gibanju nasproti stale; nastopilo se je na pote, ki peljejo
do rešenja velike naloge: do zedinjenja avstrijskih narodov
v močno, od idej prava in svobode navdano državo. Na tej
nalogi, čestiti gospodje, delajmo, zvesti mojemu geslu: „Zedi-
njenimi močmi 11 , in zedinimo svoj trud složnim duhom v
slavo in blagor naše ljubljene Avstrije.“

Na ta cesarjev govor je sklenil državni zbor adreso
ah pismo do presvitlega cesarja poslati. Pri tej priložnosti
so govorniki raznih političnih strank izrazih svoje misli o
položaji Avstrije in o željah in potrebah narodov.

Za klerikalce  je grof Hoheinvart  v kratkih be¬
sedah izrekel, da oni v načinu, po katerem so se dale postave
o neposrednjih volitvah za državni zbor od 2. aprila 1873,
vidijo žaljenje pravic posameznih kraljestev in dežel. Zato

— 15  —

bodo glasovali zoper adreso, da bi se jim ne očitalo, kakor
da bi priznali teh postav.

Od napredne  slovenske stranke sta se k besedi
oglasila dr. Razlag in dr. Vošnjak.

Dr. Razlagov govor v adresni debati.

„Slavni zbor! Bodi mi naj tukaj dovoljeno, da osve-
tim stališče Slovencev, kateremu po rojstvu pripadamo,
in za katere več desetletij duševno in telesno delamo, da
bi jih počasi uvedli v vrsto kulturnih narodov, ker bi se
že n. pr. ne mogel sporazumljati z načeli Njih ekselenee
gospoda grofa Hohenwarta, ker tudi mi stojimo na stališči
postave in ker bomo pravo in svobodo vedno branili. (Dobro.)
Naj mi bo tukaj dovoljeno, da navedem one uzroke, zarad
katerih nam nij moč, za ta adresin načrt glasovati, premda
obsega veliko stavkov, ki se popolno strinjajo z našimi
nazori. Ta načrt je preveč centralistično nadahnen, in jaz
konstatiram, da v naših deželah ljudstvo nema nazora za
tako centralizacijo, po kateri bi se morali deli enako atomom
v celoto združiti. Mi smo tudi za to, da je cesarstvo močno
na znotraj in na zunaj. Mi smo tedaj za močen centralni
parlament, za vse skupne zadeve, a sicer smo za pošteno
razširjeno deželno avtonomijo,  in to je uzrok, da za to
adreso ne glasujemo, ker se nam zdi hipercentralistično
nadahnena, kar našemu narodu nij po godu.

V tem adresnem načrtu se tudi ne izraža dovolj
enakopravnost narodnostij,  ki je vendar temeljna
pogoja zedinjenja, zadovoljnosti avstrijskih narodov; kajti mi
terjamo popolno racijonelno enakopravnost narodov, posebno
v šoli in uradu  in vseh razmerah človeškega življenja.

Daljni pomišljaj mi je to, da se preveč državno nad-
vladanje nasproti razmeri med državo in cerkvijo naprej riva.
Tudi jaz spadam k onim, kateri se bodo živahno za to
potezah, da se vendar že enkrat red naredi med državo in
cerkvijo. Jaz bi ne mogel priznavati državnega nadvladanja,
predno se država ne potrudi, harmonično sporazumeti se s
cerkvijo, ki je tako važen faktor za veliko število prebivalcev
našega cesarstva. Jaz bi bil tedaj tega mnenja, da bi adresni

— 16  —

načrt to moral nekako zaznamovati, da bi oni, ki cerkveno
mislijo, ne bili zaradi tega v skrbeh, da bo hipercentralistična
država cerkev in religijozne nazore velike večine
državljanov mojstrovala. Jaz bi mislil, da bi bilo tukaj na
svojem mestu, ko bi se naznanilo, kako se prav za prav o
uvedenji razmer med državo in cerkvijo misli, in bilo bi na
pravem mestu, ko bi se povedalo avstrijskemu episkopatu,
naj se snide v metropolitanske in diecezanske sinode, in naj
državi objavi, kar cerkev od nje terja: potem naj bi država
odgovorila, in ko bi ta ogovor ne dosegel harmoničnega
sporazumljenja, potem naj bi država mislila, kako si sama
pomaga. V načrtu tudi nij noben pot zaznamovan, na kak
način bi se željeno zedinjenje avstrijskih narodov doseglo.
Naj se mi dovoli, da prav kratko ta pot zaznamujem. Na
Ogerskem je bila zelo važna terjatev, katero je pred vsem
Deakova stranka naglašala, kontinualnost prava njene ustave.

Pri nas bi se bila taka pravna kontinualnost lehko
našla, ako bi se bila ustava razvila na podlogi ali vsaj
oziraje se na prejšnje ustave posameznih dežel; ravnati bi
se bilo morda moglo v duhu oktoberskega diploma, in bi se
bila s tem kontinualnost prava v ustavi občuvala. Dovoljujem
si tukaj omeniti, da, ako bi povedal napovedno besedo,
katera bi se bila po moji misli mogla tukaj omeniti, in
katera bi se bila prav dobro v alineo 4 pred zaklučujoči
stavek dala postaviti z dotičnim amendementom, da, ko bi
bil slavni državni zbor Čehom  roko ponudil, bi oni bili
morebiti prišli sodelovat za prerojenje domovine. Čehi so
inteligenten narod, kateri ima veliko breme davkov in ki ima
vse lastnosti, izdatno sodelovati pri prerojenji domovine,
in jaz mislim, da bi bilo prav dobro, ko bi jim bila večina
slavne hiše prijazno roko podala. To bi se bilo v adresnem
načrtu lehko zaznamovalo s tem, da bi bil odbor rekel: Pot
za zedinjenje avstrijskih narodov bi se nastopil, ko bi se na
dnevni red postavila revizija državne in deželne postave.

Ker pa nij bilo v odboru nikomur mogoče, z desne
strani slavne hiše izreči misel, ki bi po naši misli vzmožila
uredenje razmer sploh, bila bi moja nemerodajna misel ta,
naj bi se izdelani načrt adrese odboru nazaj izročil, in naj
bi se predelal, od odbora, ki bi se pomnožil. Jaz v tem

17

slučaji ne stavim nobenega predloga, ker nemam nadeje, da
bi obveljal.

Dr. Vošnjakov govor.

„Ker so ravno zdaj trije gospodje predgovorniki (Schaf¬
fer, Coronini in Forreger) izjavili, da morajo kot zastopniki
slovenskih volilnih okrajev svoje misli izpovedati, prisiljen
sem nekaterim razlaganjem teh gospodov odgovarjati. Veseli
me jako, da so razni zastopniki, katere so Slovenci v državni
zbor poslali, vsi povedali, da hočejo za interese slovenskega
naroda po moči delati. Po tem je pričakovati, da se bode
na te interese tudi res oziralo in da bode iz obljub postala
resnica. Ali dozdanje postopanje, kakoršnega držati se proti
Slovencem se zdanjemu vladnemu sistemu poljubi, vzbuja v
nas dvom, da-li bode prihodnjost za nas Slovence lepša,
nego je bila preteklost. Namere in dejanja sedanje vlade,
katerih vspeli je baš prvi direktno voljeni državni zbor,
nijso take, da bi nas mogle napolnjevati z velicimi upanji,
da se želje našega naroda izpolnijo.

Namere tega vladnega sistema so obrnene na strogo
centralizacijo in ponemčenje  nenemških narodov. Mi Slo¬
venci pak si svoje narodnosti ne damo vzeti, mi hočemo
Slovenci ostati. Mi od blagoslovov ustave nijsmo
dozdaj dosti več pridobili, nego večji davke in
večja bremena za vojsko.  Drugih ustavnih pravic Slo¬
venci nijsmo dobili, ravno tako malo, kakor Poljaki v Šleziji
in nekatere druge nenemške narodnosti.

Ead priznavam, da so se v zadnjih letih nekatere
svobodomiselne postave in naprave ustanovile, da si je pokojni
državni zbor dostikrat imel slabostne ure in je, kakor bi
mignil, zopet vzel, kar je baš prej, kot liberalno pridobitev
proglašal. Opominjam samo na delegiranje porotnih sodnišč
in upeljanje objektivnega kazenskega postopanja v tiskovnih
rečeh. Mi imamo sicer pravico snovati društva in zbirati
se. Ali če mi Slovenci društva ustanavljamo, ali ljudske shode
sklicevati hočemo, gotovo smo tako srečni, da nam policija
to zabrani. Vsaj moram zagotoviti, da v Ljubljani že več v
let nij bil noben ljudski shod dovoljen, da si so početniki

2

— 18 —

prevzemali odgovornost za vse, kar bi se moglo pripetiti, in
sploh vse postavne potrebnosti izpolnili.

Tiskovna postava, katero je naredil ta vladni sistem,
svojim objektivnim in subjektivnim postopanjem, zadeva opo-
zicijonelno novinarstvo jako ostro. Pri nas se o tiskovni
svobodi prav za prav govoriti ne sme. (Klici: Oho!) Kar se
tiče upotrebljevanja tiskovne postave od strani političnih in
sodnijskih oblastnij, je ono čista ironija vsega, kar se imenuje
tiskovna svoboda. Naši opozicijonalni časopisi se, odkar je
objektivno postopanje uvedeno, za vrstjo konfiskujejo; isto
se godi na Češkem. In državni pravdnik, kakor tudi policija,
ne smatrajo za vredno, pred porotnike stopiti in uzroke
konfiskacije naznaniti. Objektivno postopanje jim je duri in
vrata odprlo za vsako nasilje proti opozicijonelnemu časni¬
karstvu. Vladno novinarstvo, to se ve da, oficijelni in
poloficijelni ter oficijozni listi, ne trpe s tem, le naše opo¬
zicij onelno novinarstvo ve o tacih konfiskacijah pripovedovati.

Pač smo zdaj dobili direktno voljeno poslansko zbornico,
ali ona predstavlja čudno zmes stanovskih in ljudskih za¬
stopnikov. Kako bi sicer do tega prišlo, da ima 85 zastop¬
nikov plemenitaškega in neplemenitaškega velicega posestva
svoj sedež v tej zbornici, ki izhaja iz ljudstva.

Kakšen pomen ima v tej visoki zbornici zastop trgo¬
vinskih zbornic, ko vendar mesta in trgi, ki se s trgovino
in obrtnijo pečajo, volijo 116 poslancev v to zbornico?

Po kakih načelih se je pri izdanji postave delalo, ko
nij bil niti ozir na davkovsko svoto niti ozir na število pre¬
bivalstva za vodilo?

Opozorujem na kronovino Kranjsko, v kateri je eden
gospodov predgovornikov trdil, da večina prebivalstva po
svojih šestih zastopnikih za adreso glasuje. Kronovina Kranj¬
ska voli 10 poslancev, 5 iz kmetskih občin, tri iz mest in
dva iz velikega posestva. Kmetske občine plačujejo letnega
davka 1,150.000 gold., in štejejo 400.000 duš; mesta pla¬
čujejo 400.000 davka, in štejo 40.000 duš; veliko posestvo
ima le 116 volilcev in plača davka vsega skup 50.000 gl.;
tedaj pride v kmetskih občinah eden poslanec na 80.000
prebivalcev in plača 230.000 gold.; v mestih eden poslanec
na 15.000 prebivalcev in plača 130.000 gold., veliko posestvo

19 —

pa ima samo 58 volilcev, ki plačajo komaj 25.000 gold., pa
imajo svojega poslanca v državnem zboru. Enake, če ne še
večje nepristojnosti se nahajajo v družili deželah. Za to je
tudi nezaupanje ljudstva proti centralističnemu sistemu vedno
večje, in tembolj raste, ker se narodna enakopravnost
prav nikjer ne izvršuje, in ker §. 19, kakor je že g. pred¬
govornik rekel, le na papirji stoji. Posebno se moram v tej
zadevi na gospoda naučnegu ministra obrniti. On bi moral
po §.19 državnih temeljnih postav na to delovati, da bi se
javna učilišča  tako uravnala, da bi vsak narod potrebna
sredstva za olikanje svojega jezika dobil. To postavo pa
vendar gospod naučili minister nam Slovencem nasproti
popolno ignorira. Interpelacije, ki se tega tičejo, so se delale
na slavno vlado vsako leto v različnih deželnih zborih, v
Gradci, v Ljubljani, v Gorici, v Trstu.  A odpa-
hovali so nas vedno s praznimi izgovori, in minister je,
namestu, da bi nam dal srednje šole na slovenskej
podlagi,  se slovenskim učnim jezikom, odpravil zadnji
čas celo slovenske  paralelke na ljubljanski realki. On
sploh v vsem svojem počenjanji kaže •— omenjam le pre¬
ganjanje dveh mariborskih profesorjev, ki se je preteklo
leto godilo — da mu nij za izpeljavo enakopravnosti,
nego za germaniziranje slovenske mladine.  Tako
čutimo mi Slovenci  povsod pritiskanje centralizacije, ki
iz Dunaja prihaja, in žali nas tem bolj, da se na naše
narodne pravice ne jemlje ozir, ker smo vedno odlično zvesti
bili Avstriji in domačej dinastiji, in celo ..naše zahtevanje,
naj se vsi Slovenci združe v eno administrativno
gručo,  involvira le okrepčanje skupne domovine Avstrije,
kajti na ta način bi bila administracija lažja, in podalo bi
se nam sredstvo, da bi se naš narod ugodno razvil. Zaradi
tega ne morem za adreso glasovati."

Še mnogi drugi poslanci so se oglasili, med njimi
tudi Nemec Herman, poslanec kmetskih občin ptujskega
okraja, kateri vse hudo, kar je le na svetu, pripisuje na¬
predku in svobodi. Mož si nazaj želi tiste čase, ko so graščinski
oskrbniki smeli brez kazni odirati kmete, ko je zlasti naše
slovenske kmete tlačila tlaka za posvetne in duhovne gospode

2  *

— 20  —

iu se je z ljudstvom ravnalo, kakor z živino. Ako ima Herman
take nazadnjaške muhe, nam malo mar, a obžalovali bi naš
slovenski narod, ko bi kedaj se med nami uresničile načela,
katera taki reakcijonarji zagovarjajo.

Adresa ali pismo državnega zbora je bilo končno sprejeto
in odposlano presvitlemu cesarju. Slovenski poslanci pak so-
iz gori navedenih razlogov proti  adresi glasovali.

II. Državno posojilo 80 miljonov golči.

Med prvimi predlogi, katere je storilo ministerstvo
državnemu zboru, bil je nasvet, naj se najame državno
posojilo 80 miljonov goldinarjev, da se iz teh denarjev
zidajo nove železnice in dado posojila trgovinskim, obrtnijskim
in drugim podvzetjem.

Slovenski poslanci so bili tudi za to, da se tako posojilo
vzame, a izrekli so željo, da se večji del tega denarja rabi
za zidanje novih železnic, pri čemer se naj tudi na slovenske
kraje gleda, posojila pa da bi se dajala tudi gruntnim posest¬
nikom, ne samo trgovcem in obrtnikom. Nikakor pa, da bi
se s temi državnimi denarji smeli podpirati dunajski špe¬
kulanti, kateri so po svojih prenapetih in dostikrat celo
goljufrvnih špekulacijah zakrivili, da je nezaupanje prišlo v
vso trgovino in vsled tega povsod pomanjkanje denarja
nastalo.

V 8. seji 23. novembra 1873 se je začela razprava v
državnem zboru zarad tega posojila in je povedal slovenski
poslanec Pfeifer  svoje pomislike proti posojilu.

Pfeiferjev govor.

„ Gospoda! Gotovo se mora priznati, da se mora
pomagati onim delavnim krogom, ki nijso sami krivi, da so
v nesrečo prišli. Ali če se že pomagati mora, potreba je,
da se kolikor mogoče natanko more pregledati krog onih,
ki so pomoči potrebni, da se tako more mera pomoči določiti.
Ali niti vlada nam nij dala statističnega materijala, niti ne
najdemo v poročilu odborovem dokazil po številkah. Mi smo

— 21

torej v težavnem položji, da bi imeli tako veliko posojilo
dovoliti, po katerem bi se davek zopet povišal, pa še ne
Vemo, ali smo res izdatno in trajno pomoč podelili.

Pred vsem se je bati, da se bo pomoč dajala samo
nekaterim posameznim; tisti, ki so res pomoči potrebni, bi
pa večji del nič ne dobili. To dokazuje ta okolnost, da se
nam niti statističnih številk nij dalo, niti ne povedalo, s
kakimi pogoji se bode državna pomoč delila.

Poleg mnogih formalitet, imajo le-te založnice celo tudi
politično stran, ki je prav pomisleka vredna. Pri dovoljevanji
posojil ima dobra ali slaba volja založnice in njej pridejanega
vsegamogočnega vladnega komisarja tako obširno oblast in
moč, da jim po čl. 4. niti nij treba povedati, zakaj se temu
ali onemu podpora ne da.

Nij torej teško uganiti, kako bodo okrajna glavarstva,
ki so v svoji denašnji napravi le nepotrebna po-
licajska Stražišča  za politično mišljenje, — skrbela za
kredita potrebne le iz črnih, navadno pač problematičnih
zapisnikov tega, kakšne politične misli je' kdo.

V členu 3. te predloge se ozir jemlje s hipotekarnim
kreditom samo za trgovino in obrtnijo. Na kmetijstvo se
pa nič ne ozira, dasiravno so tako slabe letine.

Kar se tiče posojil na pupilarične vrednostne papirje,
pač posestniku tacih papirjev državne pomoči nij treba, ker
v najhujšem  slučaji dobi on denarna posojila pri nacijo-
nalni banki in drugih denarstvenih zavodih.

Ako se pa posojuje na druge papirje,  potem je pa
borsno sleparstvo zopet v novi izdaji na belem dnevu. G o-
t o v o je strašno krivično,  da bi različni železnični
kralji in denarni baroni spreminjali svoje od početka skoro
nič vredne papirje v prave in realne vrednosti, in sicer s
pomočjo krvavo  in  žuljevo pridobljenega davka.
Pustite borsnemu sleparstvu njegovo naravno življenje, on
naj svoje papirje „zakrahuje“, na teh razvalinah se bodo
zdrave vrednosti rodile.

Kar se tiče zidanja železnic, smo tudi za to, da se
zidanje pospešuje. Samo da mora večji del nameravanega
posojila za to namenjen biti, da se železnice zidajo, razdeljeno
po posameznih deželah, po pravici. Jaz tukaj opominjam na

— 22  —

dolenjsko železnico, na tako važno železniško zvezo Ljubljane
in Karlovca, kakor na železnico Loka-Trst.

To se ve, da mora dozdanja draga sistema „ koncesij 11
nehati in se mora denarja varovati, kar je le mogoče.

To so moji pomišljaji, zavoljo katerih bom proti finančnim
predlogom glasoval. “

Poslanska zbornica sklene, da se vladi privoli državno
posojilo 80 miljonov gold. najeti. Potem je bilo glasovanje
o tem, ali se smejo iz teh denarjev posojila dajati na zastav¬
ljene borsne papirje, to je na delnice in dolžna pisma del¬
niških društev. Večina zbornice in med temi tudi slovenski
poslanci sklenejo, da se to ne sme zgoditi. A ko pride
postava med gospodsko zbornico, bila je po nasvetu mini-
sterskem sprejeta; namreč, da.se tudi na zastavljene borsne
papiije smejo posojila privoliti. Vsled tega sklepa gre postava
nazaj v poslansko zbornico in zdaj je tudi ta z večino glasov
pritrdila sklepu gospodske zbornice. Slovenski poslanci pa
so zvesti ostali svojemu prvemu izreku in tudi v drugo proti
ministerskemu predlogu glasovali.

III. Davki in vojaščina.

Kam vendar gre toliko denarja, kar se ga plača za
davke, neposrednje in posrednje, za desetek, kolek, pristoj¬
bine itd.? Čemu toliko davkov, čemu vojakov, slišimo včasi
godrnjati kmetskega moža; a ravno ta mož bi debelo gledal,
ko bi prišel močnejši sosed s svojimi hlapci nad njega, pa
ga spodil od hiše in zemljišča ali ga celo silil, mu hlapčevati.
Mož bi zastonj vpil po pravici in pomoči, ko bi živel kje
med divjaki, kjer nij postave, niti oblasti, da bi čuvala in
branila postavo in pravico, ljudi in premoženje.

Prva podlaga občnega blagostanja je red v državi,
da pa se red ohrani, zato je treba uradov in uradnikov,
bodisi občinskih, ali deželnih, ali državnih, če moramo davke
plačevati, za to pa tudi živimo v uredjeni državi, smo svobodni
državljani, uživamo poduk v dobro napravljenih šolah, kme-

— 23

tijstvo, obrtnija in trgovina se leliko razvija, a postava je
enaka za vse od najvišjega gospoda do najrevnejšega berača.

Taka uredba dežel in držav pa stane dosti denarjev,
tem več, čem gostejše je ljudstvo, čem bolje razdeljena so
zemljišča in čem višjo ceno imajo. Kar tedaj državnih
davkov plačamo, gre za državno  upravo. Pa tudi za ob¬
činsko in deželno upravo je treba denarjev in zato moramo
zraven državnega davka še plačevati občinske in deželne pri-
klade. In le te priklade so v mnogih deželah tako velike,
če ne večje od državnega davka, ker je treba marsikatero
zamujeno  reč popraviti v korist občinstva.

Isto tako je z vojaško  dolžnostjo. Da je treba vojakov,
temu pač nikdo ne ugovarja. Pritrdimo pa radi, da bi ne
trebalo tolike stalne vojske, katera dela državi naj večje
stroške in utegne delu dosti krepkih in zdravih rok. Žalibože
pa so zdaj vse države okoli nas tako silno oborožene, da
tudi našemu avstrijskemu cesarstvu druzege ne ostaja, kakor
imeti močno vojsko in biti pripravljen, ko bi nas kaki so¬
vražnik napadel. Dajmo, da bi v našo deželo planil sovražnik
in mi bi se ga ne mogli obraniti, vzel bi nam naše imetje
in počel z nami, karkoli bi hotel. Strašen primer je zadnja
nemško - francoska vojska, ker so premagani Francozi razun
druge neizmerne škode morah še pet tisoč miljonov
frankov  zmagovalcem plačati. Želeti pa bi res bilo, da bi
vse države sprevidle, koliko nepotrebnih stroškov imajo za
svoje vojske, da bi se vsi razorožili in narodi mirno drug
zraven druzega živeli. Dokler pa ne pridejo taki blaženi
časi, treba je vojakov in treba, da zanje plačamo.

Brez davkov in vojakov tedaj nij nobena država in bi
ne mogla nobena država ostati, a v ustavnih  državah
imajo saj oni, kateri plačujejo davek in dajejo vojake,
imenitno pravico, da smejo po svojih poslancih  paziti,
da se državni denar ne trati za nepotrebne stvari in da se
ne vzame v vojsko več ljudi, kakor je postavno pri volj enih.

In zdaj hočemo navesti vse državne stroške in dohodke,
kakor jih je državni zbor za leto 1874 privolil.

— 24 —

A. Državni stroški:

I. Za najvišje dvoranstvo . . .

II. Za kabinetsko pisarnico Njih

veličanstva.

III. Za državni zbor redni stroški

izvanredni za zidanje nove zbor¬
nice .

IV. Za cesarstveno sodišče . . .

V. Za ministerski svet ....

VI. Za ministerstvo notranjih reči
(in sicer spada le-sem politična uprava
po posameznih deželah, deželna predsed-
ništva, okrajna glavarstva, policija, stroški
za javno varnost, državne ali velike ceste
(za ceste se plača iz državne kaše na
Štajerskem 329.000 gold., na Kranjskem
149.000 gold. in' za preložitev kokriške
ceste med Kranjem in Klanjcem 18.000
gold.), popravljenje državnih rek (regu¬
liranje Save 7000 gold.) itd.)

VIL Za deželno brambo in žan-

darmerijo.

VIII. Za šolstvo in bogočastje plača
se iz državne kaše vsega skupaj . .

med temi:

a) za bogočastje.

b) za višje šole.

c) za srednje šole, gimnazije in realke
(za gimnazije na Štajerskem 100.000
gold., na Kranjskem 70.000 gold.,
za realke na Štajerskem 26.000 gld.,
za realke na Kranjskem 24.300 gld.)

d) za ljudske šole .

(Kranjsko dobi 10.000 gl. podpore za
svoje ljudske šole, Istra pa 8.000 gl.)
IX. Za finančno ministerstvo,

to je za finančna ravnateljstva, finančno

4,650.000 gold.

74.095 „

650.300 „

500.000 „

24.600 „

623.000 „

20,390.200 „

8,830.000

16,644.875

5,512.774

3,967.939

3,449.400

1,779.612

— 25 —

stražo, davkarije, čolne uprave, uravnave

.zemljiškega davka, vsega skup . . . 17,787.800 gold.

za- ravnalne, pobirne in upravne stroške

pri državnih dohodkih, namreč pri colu,

tabaku, kolekih, pristojbinah, loteriji,

cestninah in mostninah. 52,606.300 „

za druge stroške. 1,681.900 „

X. Ministerstvo za trgovino,  za

pošte in telegrafe . 23,526.100 „

XI. Ministerstvo za poljedelstvo,
to je za osrednje vodstvo, za nauk v
kmetskem in gozdnem gospodarstvu, po¬
speševanje kmetijstva, rudarske urade,
državne kobilarne, državne žrebčarnice,
pospeševanje konjske reje, za gozde,
grajščine in rudnike, ko so še državna

lastnina, vsega skup. 11,263.500 „

XII. Ministerstvo za pravosodje, to
je za osrednje vodstvo, za najvišje
sodišče, za oskrbovanje pravosodja po
deželah, za c. kr. sodnije, za kaznjevalnice,
vsega skup. 18,619.860 „

XIII. Vrhovno računišče ....  157.000 ,,

XIV. Penzijski stroškovnik . . . 12,291.300 „

XV. Podpore:

a) železnicam. 12,702.000 „

b) nekaterim deželnim kasarn . . . 3,125.000 „

(med temi za Kranjsko 100.000

gold.) vsega skup ......  16,837.960 „

XVI. Obresti za državni dolg  . 80,708.539 „

plačevanje dolgov. 13,264.534 „

uredba reke Donave. 480.000 „

pripomoč za izdelanje železnic Belak-
Franzensfeste in sv. Peter-Reka . . . 822.960 „

XVII. Uprava državnega dolga . . 781.500 „

XVIII. Vkup ni stroški  za mini¬
sterstvo vnanjih zadev, za vojsko in
brodovje po sklepih delegacije . . 79,048.990 gold.

skupaj . . 383,265.313 gold.

— 26 —

XIX. Zidanje novih železnic po skle¬
pih državnega zbora iz posojila 80 mi¬
lj onov gold.

a) za istrske železnice. 6,900.000 gold.

b) za gališke železnice. 8,800.000 „

skupaj . . . 398,965.313 gold.

Vsi' državni stroški leta 1874 tedaj znašajo tri sto osem
in devetdeset miljonov, devetsto pet in šestdeset tisoč, tristo
in trinajst gold.

Vse te državne stroške je državni zbor na tanko pre-
tresaval, jih tudi ponižal, kar se je dalo, a spoznal jih je za
potrebne in sklenil, da se ti denarji leta 1874 smejo iz
državne kaše izdati.

Za tolike stroške morajo biti tudi primerni dohodki,
da se pokrijo, ne da bi trebalo dolgove delati.

B. Državni dohodki:

Glavni dohodek dajo davki, direktni  ali neposrednji

in indirektni  ali posrednji.

1. Direktni davki:

Zemljiški davek znaša ....  36,850.000 gold.

Hišni davek . 21,060.000 „

Pridobitni davek. 8,330.000 „

Davek od dohodkov. 21,000.000 „

Pristojbine od eksekucij zaradi

davkov. 150.000 „

Zamudne obresti od neplačanih
davkov. 230.000 „

2. Indirektni davki:

Potrošnina (Verzehrungssteuer).

od žganja. 8,030.000 „

od vina in mošta. 4,200.000 „

od piva (hira). 23,430.000 „

od mesa in klalne živini. 4,300.000 „

od cukra. 12,000.000 „

potrošnina od drugih stvari, zakupi, za-

varščine dohodkov itd. 7,846.000 „

Col. 23,878.800 „

27 —

Tabak. 59,705.000 gold.

Sol. 19,075.000 „

Kolek ali štempelj. 14,500.000 B

Desetek in pristojbine. 35,500.000 „

Loterija. 10,269.000 „

Cestnine in mostnine . 2,713.500 „

Puncovanje zlata in srebra . . . ._ 279.300 „

Indirektni davki s colom znašajo skupaj 231,726.600 gold.

Direktni davki pa samo. 87,620.000 „

tako, da bi se z direktnimi davki samo četrti del državnih
stroškov mogel pokriti.

Dalje ima država dohodke od pošte

in telegrafa. 20,185.000 gold.

od državnih gozdov, grajščin, rudnikov itd. 10,305.700 „

od religijskih fondov. 3,346.400 „

od šol. 1,257.100 „

in še različne dohodke. 14,758.175 „

tedaj vsi dohodki . . 369,298.975 gold.

Ker znašajo stroški 383,265.313 gold., manjka 14

miljonov goldinarjev in za pokritje teh privoli državni zbor,
da se vzame teh 14 miljonov gold. iz denarjev, ki so konci
leta 1873 ostali v državni kaši.

Tako je tedaj bil državni proračun za leto 1874
sklenjen. Slovenski  poslanci so pri svojem glasovanji
vselej na to gledali, da se kolikor mogoče državni stroški
znižajo. Pri raznih priložnostih so tudi razodeli v govorih
svoje mnenje, kakor glede šolstva poslanci dr. Razlag,
dr. Vošnjak in Pfeifer,  glede podpore za Dolenjce Pfeifer,
glede znižanja solne cene Nabergoj.  O teh stvareh pa
hočemo pozneje govoriti in navedemo tukaj samo vprašanje,
katerega je stavil do ministerstvi g. dr. Razlag  v 10. seji
državnega zbora 10. decembra 1873 zastran nekih pri¬
stojbin, ki so se na Kranjskem  nepravilno pobirale.

Interpelacija (vprašanje) dr. Razlaga  se glasi:

„Vsled neugodnih klimatičnih in gospodarstvenih razmer
je gospodarstvena kriza na Kranjskem permanentna, zato se
tudi v nobeni deželi ne nahaja toliko realnih eksekucij zaradi

28 —

zaostanka davkov in zemljiščnega odškodovanja. Zraven tega
je dežela, vsled najvišjega sklepa od 31. marca 1864 z
gruntnimi davki obložena, in akopram se iz tega naslova
marsikateri odpisi izvrže, je ta razmera vendar glede marsičesa
jako škodljiva.

Prenosni stroški pravnih opravkov se namreč merijo po
stoterem znesku preobloženega davka in se včasi, kar je
zneska čez kupno ceno kot darilo smatra in razen 1—3 J /a
percentne pristojbine s priklado vred tudi še z darovalno
pristojbino do 10 percentov oblože.

Razen tega se, proti praksi v sosednjih deželah, od
prevzetih tabularnih svot lestvici primeren kolek jemlje.

Vse takove pristojbine uživajo prednostno pravo in ker
te znašajo včasi 10—20 percentov substance, so celo hra¬
nilnice s hipotekarnimi posojili opovirujoče.

Malemu kmetovalcu je pa še iz drugega uzroka ne¬
mogoče manjše posojilo brez prenapetih stroškov preskrbeti
si. Marsikateri ima namreč do 20 samostojnih zemljiško¬
knjižnih številk, in akoprem so te v eni zemljiški knjigi
vpisane, se mu ipak za posojilne prošnje zemljeknjižni
ekstrakti za vsako posamezno številko z goldinarskim štem-
peljuom previdijo, a na Štajerskem, Koroškem, spodnjem in
zgornjem Avstrijskem in Solnogradu se taki zemljeknjižni
ekstrakti kumulativno z goldinarskim štempeljnom za polo
izdelavajo. Hranilnice zahtevajo dvakratno predlogo zemlje-
kujižnili ekstraktov, in sicer tudi končno po dovršeni intabulaciji
zastavnega prava, kar v imenovanih deželah stane tudi
pri dvajsetih samostojnih številkah skupaj dva goldinarja za
štempeljne, pri nas na Kranjskem pa 40 gold.

Na vprašanje glede tega je c. kr. finančna deželna
direkcija v Gradci 8. marca 1871 št. 2109 odgovorila, da
je tarifna štev. 17 pristojbinske postave za zemljeknjižne
ekstrakte plačati štempeljske pristojbine 1 gold. za vsako
polo, brez zaznamovanja, naj se glase o eni sami ali o več
zemljeknjižnih številkah taistega lastnika, zato je raba
zemljeknjižnih uradov na Štajerskem, ki po tem zemljeknjižne
ekstrakte (tudi kumulativno z 1 gold. za polo delajo) korektno.
Na dotičen rekurs je slavno c. kr. finančno ministerstvo 23.
junija 1871 št. 12.888 tako odgovorilo, da je od vsakega

— 29

poedinega zemljeknjižnega ekstrakta štempeljska pristojbina
posebej plačati, in da stranke nemajo pravice na povr-
nenje. akoprem sodnije, vsled dobljenega višjega pooblastenja
v posameznih slučajih strogo zgornjega pravila ne vrše.

Kljubu temu se je tudi naprej na Kranjskem v ome¬
njenem slučaji 20 gold. na štempeljili, v imenovanih drugih
deželah pak le 1 gold. nadalje porabil.

Vprinesla se je torej v deželnem zboru vojvodine
Kranjske interpelacija na slavno vlado, da bi tudi tej deželi
„višje dovoljenje, onega pravila ne strogo izvrševati" v delež
prišlo, in na podlagi razpisa finančnega ministerstva od
24. novembra 1872, št. 4890 se je na to interpelacijo odgovorilo,
da je vprašanje, da-li in koliko ločenih zemljeknjižnih eks¬
traktov je narediti, prepuščeno odločbi sodnij.

Toda tudi od takrat je izvrševanje štempeljske postave
v tej točki na Kranjskem v neugodnem, v sosednjih deželah
v ugodnem smislu vedno taisto ostalo.

Visoka c. kr. nadsodnija v Gradci pak se v 'danem
slučaji tudi nij spustila v odločbo tega vprašanja, nego je z
ukazom od 20. nov. 1872, št. 11.637 prvi instanci izdelovanje
zemljeknjižn h ekstraktov brez prinesenih štempeljnov za
vsako posamezno številko in potlejšnje nocijoniranje naložilo,
in moralo bi se v tem slučaji plačati 7 gold., a v imenovanih
sosednjih deželah bi bil takoj od početka prineseni eden goldi-
narski v štempelj zadostoval.

Štempeljska in pristojbinska postava od 8. februarja
1850 je v vseh tukaj zastopanih deželah ena in ista, zato
je zapoved potrebna, da se v vseh deželah enakomerno
uporablja. Da pa tudi vojvodina Kranjska v tem ne bode
delala izjeme, in da se realni kredit malega gospodarja
povzdigne, dovoljujejo si podpisani vprašanje:

Da-li slavna c. k. ministerstva prava in financ hočeta
skrbeti, da se štempeljska in pristojbinska postava na
Kranjskem ravno tako izvršuje kot v vseh drugih v državnem
zboru zastopanih deželah.

Na Dunaji 10. decembra 1873.“

— 30 —

Na to interpelacijo je finančni minister v 14. seji
odgovoril, da je že zaukazal, naj se odpravijo one nepra¬
vilnosti, o katerih je govoril dr. Razlag, in se tudi na Kranj¬
skem, kakor v drugih deželah, glede štemplja ali koleka
ravna.

In res je bil 16. januarja 1874 v državnem zakoniku
razglašen sledeči ukaz ministrov za pravosodje in finance:

„Da se odstranijo dvombe, ki so tu pa tam prišle na
dan, vzvidelo se je ministroma za pravosodje in finance
ukazati tako:

Ako stranka zaprosi, da bi se ji dal zemljiško-knjižni
izpisek (ekstrakt iz gruntnih bukev) o več knjigovpisnih
stvareh, nič ne brani, po glasu postavljene zahteve izdati ali
o vsaki posamezni knjigovpisni stvari poseben izpisek ali pa
več knjigovpisnih stvari obsegajoč vkupen izpisek, ter bode
v poslednjem slučaji po tarifni številki u / 17  a)  pristojbiuske
postave idoč stanoviten štempelj opravljati ne po številu
knjigovpisnih stvari, temuč samo in edino po številu porab¬
ljenih pol.“

C. Vojaščina.

Vojaška dolžnost zdaj zadene enako vse stanove, ter
se jej nobeden državljan bodisi kmetskega ali gospodskega
stanu ne sme odtegniti, samo da ima potrebne telesne in
duševne zmožnosti. Vendar privoli postava nekatere olajšave
za edine sinove, oziroma unuke, če oče ali po očetovi smrti
stari oče nij več zmožen kaj pridobivati, da bi sebe in
rodbino živel.

Te olajšave pa na kmetih res ne zadostujejo, kakor
tudi postava o občni vojaški dolžnosti se premalo ozira na
teologe. Zato je dr. Razlag  v 19. seji državnega zbora,
ko je šlo za privoljenje števila novakov ali rekrutov, poprijel
besedo in stavil posebno resolucijo.

Dr. Razlagov I. govor o vojaški dolžnosti.

„Ker tukaj predvsem gre za nabiranje potrebne stoječe
vojske oziroma vojnega mornarstva in dogovorjene množine

— 31 —

vojaških novincev za dopolnilno reservo za leto 1874, hočem
visoko zbornico opozoriti na dve jako potrebni premembi
vojne postave od 5. decembra 1868 in na koncu staviti
resolucijo, katere sprejem bodem visoki zbornici priporočil.

V narodno-gospodarskem obziru je za kmetovalca, kakor
tudi za obrtnika ali rokodelca važno, da je njegov edini
sin zato vojaške dolžnosti oprosten, ker je oče že 601et
star,  torej navadno nij več zmožen za pridobitek, akoravno
še ga asentni komisijoni za zmožnega izrečejo, če še nekoliko
dela opravlja, vendar gotovo nikdar v tisti meri, kakor je to
pričakovati od očeta, ki je še popolnoma zmožen. Po §.17
vojne postave oddelek 1. in 2. je začasno vojaščine prost pri
stoječi armadi ali brambovcih:

1. Edini sin za pridobitek nezmožnega očeta;

2. po očetovi smrti edini vnuk za pridobitek nezmožnega
dedeka, ako ta nema nobenega drugega sina.

Skušnja pa je postavim pri odvezovanju zemljiščnih
služnosti sosebno v planinskih deželah učila, da je po gostem
jako težko, da, včasi celo nemogoče bilo, za dokazanje pravic
dobiti priče čez 60 let stare, ker v nekaterih krajih nij bilo
sploh ljudi, ki bi čez GO. leto živeli in na vprašanje, kaj
vtegne vzrok biti, da se ta sicer nenavadna prikazen v tem
in onem kraji nahaja, so ljudje odgovarjali, da so pri njih
ljudje s 60. letom starosti navadno že za prislužek nezmožni
in da večjidel že poprej vsled težkega dela in nezadostnega
živeža odvmerjo.

Utegne torej koristno biti, brez namena poškodovati
ali v nevarnost pripraviti vojno moč države, da bi se
skrbelo za olajšavo v tem smislu, da bi tudi tisti edini
sin oziroma vnuk svojega očeta oziroma dedeka olajšave
tega §.17 deležen bil, katerega oče oziroma dedek je v
obče prestopil 60. leto svoje starosti ne glede
na to, ali če je takrat več ali manj zmožen za
prislužek.

Jaz še si dovoljujem slavno zbornico na drugo potrebno
premembo vojne postave opozoriti. V §. 21 vojne postave
se nahajajo določbe za enoletne prostovoljce; dalje odloču¬
jejo §§. 23 in 24 olajšave za dijake zdravilstva, živinske
zdravnike in lekarje, in pripoznati se mora, da se z učenci

— 32 —

teh strokovnih znanosti naj ugodniše ravna, ker jih tudi med
enoletnim službovanjem samo v njihovih vednostih  ra¬
bijo v vojaških bolnišnicah, oziroma pri konjeniških oddelkih
in poljnih lekarnicah. Nekoliko manjšo, pa vendar še veliko
ugodnost pa uživajo slušatelji pravoslovja., tehnike in modro-
slovja, kakor tudi učiteljski kandidati, ker vsi ti po dovr¬
šenem enoletnem službovanju brez vseh ovir lahko nauke
svojega  poklica nadaljujejo in dovršijo.

Vse drugače pa je pri neki drugi vrsti slušateljev
visokih šol, katerih zadevne pravice oziroma olajšave dolo¬
čuje §. 25 vojne postave.

Naj mi bode dovoljeno kratke stavke tega paragrafa brati:
„Kandidatje duhovnega stanu vsake postavno priznane cerkve
in verske družbe, ako so bili uvrsteni med stoječo armado
(vojno pomorstvo), ali deželno hrambo, se smejo na zahte¬
vanje na dopust poslati za nadaljevanje bogoslovnih naukov-
Po zadobljenih višjih redovih, oziroma po imenovanju za vo¬
jaške dušne pastirje, se bodo dotični zapisali v zaznamek
vojaških dušnih oskrbnikov in se smejo v slučaji vojske po
svoji vojni dolžnosti ali v stoječi armadi (vojnem pomorstvu)
ali v deželni brambi, tudi v poljnih in stanovitnih bolnišnicah
kot dušni pastirji  rabiti.“

Dejansko pa se ta reč glede na kandidate duhovnega
stanu tako-le izvršuje, da so tisti, ki so še le potrjeni bili
za vojake potem, ko so že bili kandidatje duhov¬
nega stanu,  olajšav tega paragrafa deležni, da jih tudi
Škoti brez zadržka za duhovnike redijo ter da pozneje v
vojskinem slučaji prevzamejo opravila vojaških duhovnih
pastirjev.

Celo drugače pa se ravna s tistimi kandidati duhov¬
nega stanu, ki so bili v vojake potrjeni pred začetkom
bogoslovnih naukov, bodi si v 7. ali v 8. gimnazijskem razredu.
Tisti kandidatje duhovnega stanu, kateri so pred začetimi
nauki bili v vojake potrjeni, ne uživajo ugodnosti tega pa¬
ragrafa, torej se po gostem zgodi, da škofi takih bogoslovcev
nečejo za duhovnike rediti ali pa tega tudi ne morejo, ako-
ravno so se teh naukov z dobrim ali tudi izvrstnim vspehom
naučili, ker bi tak duhovnik v slučaji vojske moral orožje
nositi in bi po cerkvenem pravu s tem postal irregularis-

Lahko razumljivo je torej, zakaj se škofi branijo takim bo¬
goslovcem redove podeliti. Tudi je v planinskih deželah
jako redka prikazen, da bi dijaki višjo gimnazijo dovršili,
preden so 19. leto spolnili. Slavno zbornico hočem še na
eno okolščino opozoriti, namreč, da mora marsikateri učenec
zavoljo neznanja več jezikov, ker mora večjidel v drugem
jeziku, nego v svojem maternem nauke srednjih šol dovršiti,
eno ali dve leti izgubiti, naj že bode v ljudski šoli ali v
nekdanji normalki ali pa v prvih razredih gimnazije, pozneje
pa se večkrat skaže, da je mladeneč dobre glave, kadar se
je naučil tudi učnega jezika.

Naj mi bode dovoljeno nekatere statistične date slavni
zbornici navesti, katere so se podale iz take rabe §. 25
vojne postave. V Trstu je bil leta 1872 samo eden  slušatelj
v 1. tečaju bogoslovja in ta primerljej in več enakih je
povod dalo za nek dotičen nasvet v v  enem deželnih zborov.
Letos je v labodski vladikovini na Štirskem 34 slušateljev
bogoslovja in med temi devet takih, ki so vojaški dolžnosti
podvrženi, kateri torej večjidel po dovršenih naukih ne bodo
za duhovnike mogli rejeni biti. Ustanovljeno število slušateljev
bogoslovja v Mariboru je za labodsko vladikovino 60 do 70,
dejansko pa jih je samo 34, in od teh je 9 vojaščini pod¬
vrženih, torej jih le ostane 25. V celi vladikovini je 450.000
Stanovnikov in že manjka 40 dušnih skrbnikov, vendar pa je
le narastaj devetih duhovnikov pričakovati.

V celovški vladikovini ali škofiji je pri 330.000 Stanov¬
nikih v vsem samo 18 bogoslovcev, izpraznjenih duhovnih
služeb pa je na Koroškem sto edenajst. V ljubljanski vla¬
dikovini je število bogoslovcev blizo na 80 ustanovljeno, sedaj
pa jih je samo 39 v vseh štireh tečajih, kateri se bogoslovja
uče; razun teh sta 2 zunajnika, katera nijsta v semenišče
sprejeta bila, ker sta vojaški dolžnosti podvržena. Izpraznjenih
duhovnih služeb je 80 po deželi, t. j. v ljubljanski škofiji, in
to leto je le narastaj kakih 10 ali 11 pričakovati.

Ako bi se toraj vojna dolžnost tako uredila, da bi tudi
slušatelji bogoslovja svoje izvoljene strokovne nauke dovršiti
in koneČno svoj namen doseči zamogli, kakor je to slušateljem
drugih visokošolskih oddelkov mogoče, ako bi še se vpeljale
dobre blagoslovne šole in bi se sploh zboljšalo gmotno stanje

3

— 34 —

duhovenstva, bi se brez dvombe odmoglo tej kričeči pomanj¬
kljivosti. To bi se tem bolj v Avstriji priporočalo, ker je
nas vendar 28 miljonov katoličanov, kateri imajo gotovo
zahtevati pravico take naredbe, kakoršne terja zavest velikega
števila državljanov. Priporočujem torej slavni zbornici sledečo
resolucijo  sprejeti.

„ Visoka zbornica naj sklene:

Slavna vlada se naprosi po ustavnem potu

a) premembo §.17 vojne postave od 5. decembra 1868
pripravljati tako, da bode tudi edini sin oziroma
vnuk šestdesetletnega  očeta oziroma dedeka,
ne glede na njegovo že tako redko še obstoječo
prisluživnost, dolžnosti vstopa v stoječo vojsko (vojno
pomorstvo) ali deželno brambo oprosten;

b) razširjanje olajšav §. 25 vojne postave tudi za tiste
kandidate duhovnega stanu pridobiti, kateri so bili
pred začetimi bogoslovnimi nauki  asentirani
in imajo sposobnost za enoletne prostovoljce po §. 21
tiste postave."

To resolucijo je predsednik smatral za samostalen
predlog, torej ga je po opravilnem redu dal natisniti in ko
je prišel nad dnevni red v 22. sednici, ga je dr. Razlag še
enkrat tako-le podpiral:

„Jaz uže z resolucijo, o kateri je gospod predsednik
izrekel, da se mora ta predmet kot samostojen predlog visoki
zbornici predložiti, nijsem hotel škodovati hranilni moči Avstrije,
ker mi vsi hočemo na zunaj močno Avstrijo, da bode varno
zavetje za red v pravni državi sami tudi v notranjem, da
morajo njena ljudstva biti zadovoljna in srečna.

A ker smo že v šestem letu veljavnosti obstoječe
brambovske postave od decembra 1868, se je pokazalo, da
je nekaj pomanjkljajev one postave eklatantno na dan stopilo,
ki bi se lehko odstranili, ne da bi hranilna moč države sploh
le količkaj škode trpela.

Taka sprememba je pa tudi mogoča, kakor se je že v
v poročilu odbora tikoma vladne predlage glede zedinjenega
kontingenta rekrutov za 1874 navedlo, ker bi namreč zastopa

35 —

obeli državnih polovic morala sodelovati, ko bi se kakagod
sprememba obstoječe brambovske postave predložila.

Da je spremembe želeti, sem uže nedavno deloma
dokazal, in dovoljujem si le še prav kratko navesti, da se
med ljudstvom čudne opazke delajo o tem, da niti edini sin,
oziroma vnuk več kot 60 let starega očeta, oziroma starega
očeta, nij oproščen vojaške dolžnosti, akoravno po menjenji
gospodarjev in malili obrtnikov veliko drugih državljanov
navadno s 60. letmi gre v pokoj.

Govorjenje je o oproščenji edinega sina, ki ima v prav
kratkem času prevzeti gospodarstvo ali obrtnijstvo, in kakor
znano, ga prevzemanje, oziroma izročenje gospodarstva ali
obrtnijstva, ako oče živi, ne odveže od vojaške dolžnosti,
nego so le podedovane realitete v stanu dotičnega pod go¬
tovimi pogoji od vojaške službe časno oprostiti.

Kar se tiče §. 25, je 40 do 50 let sem v državi neko
trdno število bogoslovcev, in za izgled le omenim, da je to v
dunajski nadškofiji 96, od katerih je pa zdaj taktično le 42
mest posedenih, od katerih je skoraj polovica vojakov. Na
Primorskem ima pet škofij skupaj le 51 klerikov v vseh
štireh letnikih, in v škofiji Poreči se je baje uže zgodilo, da
uže 5 let 7 dekanatov nij posedenih, zarad česar so cerkve
zaprte, in žuga priti nered.

Ako se obziramo še na eden važen red, jaz mislim red
usmiljenih bratov, je jasno, da je ta red človečanstvu v časih
miru in vojske izredno veliko storil, opominjam samo na
statistične date iz zadnjih vojsk, kjer se je ta red posebno
odlikoval. Izkušnja pak uči, da od vstopivših aspirantov
tega reda komaj deseti del v redu ostane. Ker pa imajo ti
izpolniti vojaško dolžnost, bilo je dozdaj v navadi, da se jih
je za te tri leta odločilo k službovanju pri sanitetni četi; a
to je ravno tisti čas, v katerem se težavni službi v špitalu
takorekoč odtegnejo, ali vsaj službi v tej meri ne posvete
se, kakor bi se v redu. Red se jim začne torej bolj ali
manj mrziti, in ta potlej ne more vztrezati vsem terjatvam,
ki se nanj stavijo.

Na Pruskem je glede tega tikoma usmiljenih bratov
navada, da se oni udje, ki so vojaški dolžnosti podvrženi,
prosto zaznamujejo, in le ako je vojska služijo v vojaških

3 *

36 —

špitalih ali v špitalih nemškega reda, a sicer morejo iti brez
opovire po svojem poklici.

Vpraša se zdaj, da-li je glede §. 25 treba postavo spre¬
meniti? Jaz bi mislil, da glede tega paragrafa spremembe nij
treba. Zato tudi uže moj prvotni predlog nij glasil se na
spremembo postave, nego samo le na razširjenje polajšanja
tega paragrafa tudi na kandidate onega stanu, ki so uže
pred sprejetjem v teologične študije bili asentirani.

Taka je, kakor sem izvedel, praksa tudi na Ogerskem,
zato se pa tudi tam nij pokazala potreba po spremembi ali
razširjanji tega §. 25, kar prav rad verjamem, ker ravno
pri onih kandidatih duhovenskega stanu, ki so se uže poprej
v višji gimnaziji asentirali, in po mojem predlogu tudi spo¬
sobnost do enoletne dobrovoljne službe imajo, da se ne more
reči, da je duhovenski stan takorekoč refugium peccatorum
se je olajšanje tega paragrafa rabilo, kar se mi tudi popolnem
primerno zdi, kakor je to tudi pri §. 17, štev. 1, 2, 3 glede
sina, oziroma vnuka ali edinega brata osirotenih bratov in
sester, ki se udeležijo polajšanja stoprv potlej, kadar tak
slučaj nastopi, akopram so se asentirali uže pred nastopom
tega slučaja.

Analogija je dakle precej jasna, da ako kdo ob času
asentiranja polajšanja nij bil deležen, pozvejo pak, predno
je vojaški dolžnosti popolnem zadostil, tak slučaj nastopi, ima
ipso facto tudi olajšanje nastopiti.

In to, mislim, bi imelo nastopiti tudi glede §.25.
tikoma kandidatov duhovenskega stanu. Res je, da bi se mi
znalo ugovarjati: Ako se bode toliko kandidatov duhoven¬
skega stanu ob času vojske le kot vojaške duhovnike rabilo,
bode število večje, nego se potrebuje.

Mogoče, da je to resnično, a jaz opozorujem na predpis
§. 26 vojaške postave, po katerem tudi profesorji, učitelji in
uradniki v vojski nijso vsi poklicani in dolžni orodje nositi.
Le-ti imajo doma v državnem interesu važna opravila in to
bi bilo tudi pri duhovenstvu, katero je včasi edini tolažitelj
in pomagač vbogih v osamljenih krajih. Ker je visoka vlada
o drugi priložnosti izrekla, da reforma teologičnih študij zdaj
še nij mogoča, da ne bi vsled tega pomanjkanje duhovnikov
še večje postalo, govori ta izrek za moj predlog.

— 37

Glede moje resolucije gre za izjavo, da je starost 60
let toliko, koliko neprisluživnost očeta, oziroma deda. Potem
bi moral edini sin, oziroma vnuk svojo vojaško dolžnost,
katero mu predpisuje postava, tudi v resnici dopolniti. Vsled
tega se nij bati, da bi se taka dobrota delila nevrednemu
sinu ali vnuku. Drugi del mojega predloga zahteva, da se
razširja ta prednost tudi na teologe in posebej na milosrčne
brate. Ako visoka zbornica moj predlog izroči posebnemu
odseku, ga ta lehko na vse strani izdeluje, pri čem pa nikakor
nij moje mnenje, da bi se cela vojaška postava predelala. Jaz
le želim, da se odpravi, kar je posebno pomankljivega in se
brez škode za vojsko odpraviti da.“

Resolucija se je potem izročila posebnemu odseku,
kateri ima o njej poročati. Upati je, da se s časoma te
olajšave vpeljejo in se postava o vojaški dolžnosti v tem
smislu prenaredi.

IV. Cerkveno-pravne ali konfesionalne
postave.

Leta 1855 je papež z našim cesarjem sklenil nekako
postavo, konkordat  imenovano, po kateri se je tako rekoč
razdelila oblast med cesarjem in papežem v državi, pri čem
pa je višje duhovenstvo si vedlo boljši kos pridobiti. In ko
bi šlo kedaj natanko po konkordatu, postala bi država skoraj
popolnem sužnja tudi v posvetnih rečeh inozemski tuji
cerkveni vladi v Rimu.

Konkordat se je bil sklenil brez privoljenja dežel in
narodov, ker tačas še nijsmo imeli ustave. Da si so narodi
bili nejevoljni zarad prevelike oblasti, katero si je prisvojilo
višje duhovenstvo po konkordatu, vendar so poslanci spoštovali
skienjeno postavo, dokler nij rimski papež je sam razdrl s
tem, da se je dal, kakor smo že povedali, za nezmotnega
razglasiti.

Vsled tega novega dogma je avstrijska vlada papežu
že leta 1870 odpovedala konkordat, in ker so vnanje raz*
mere med cerkvo in državo naenkrat vse drugačne postale,

— 38  —

trebalo je jih končno urediti. Vlada je torej s cesarjevim
dovoljenjem državnemu zboru predložila v posvet štiri postave,
po katerih naj bi se uredile vnanje  razmere med državo
in cerkvo. Kar je svobodomiselnih  poslancev v zboru,
sprejeli so radostno te predloge, a reakcijonarni klerikalci
so že zdavnaj poprej, ko se še nij vedelo, kakšne bodo postave
in predno so jih sami brali, ljudstvo hujskali in šuntali proti
konfesionalnim postavam, kakor da bi se z njimi katoliški
cerkvi največja krivica zgodila.

Kdo se ne spominja grdega in nesramnega psovanja
mnogih duhovnikov na prižnici in zvunaj cerkve, v klerikalnih
časnikih lanskega leta! Kako so kričali proti vsem svobodo¬
miselnim možem ter jih za brezverce razglasili, ker le-ti
nijso hoteli izdati svojega naroda rimsko-jezuvitski sužnjosti.
„Vera je v nevarnosti, “ ta krik se je razlegal iz duhovenskih
ust dan za dnevom, da je ljudstvo res moralo misliti, da
bode zdaj pa zdaj vse vere konec, verne ljudi pa pobral
antikrist. A kaj se je skrivalo za krinko sv. vere? Samo
gospodstva-željnost nekaterih prenapetih višjih duhovnikov in
jezuvitarskih odgojencev, kateri so nevedne ljudi hoteli s tem
pripravljati, da bi se sami odrekli svojim ustavnim pravicam
ter si naložili breme sužnjosti.

Zdaj je leto in dan minulo od tistega časa, izvoljeni
so bili kljubu klerikalnemu plašenju na mnogih krajih svo¬
bodomiselni možje za poslance. Sprejete in od cesarja po¬
trjene so konfesionalne postave in zdaj lehko vprašamo one
ultramontanske kričače, ali se je res veri in cerkvi kaka
krivica zgodila? Je-li kdo vero odpravljal ali verne preganjal?
Nij vse ostalo v cerkvah, kakor poprej?

Mi smo še zmiraj katoličani, obhajamo svoje cerkvene
obrede, nikdo nas ne moti, nikdo nam ne brani. Duhovniki
krščavajo, podučujejo v veri, poročajo neveste in ženine,
spremljajo mrliče k pokopu, mašujejo in pridigujejo; nikdo
jim nikakoršnih ovir ne stayi. Tudi vlade ne preganjajo
katoliške vere, nego jej dajo vse pravice, katere jej pristoje.
A da bi duhovenstvo imelo gospodstvo  v deželi, to se
ne more privoliti. Že star ljudski pregovor pravi: „Naj-

slabše bode na svetu, kadar bodo babe in duhovniki go¬
spodovali,"

— 39 —

Kako lažnjivo in izmišljeno je tedaj bilo kričanje, da
je vera v nevarnosti in da se bode odpravila, ako se izvolijo
za poslance svobodomiselni možje, to že denes vsak pameten
človek previdi in iz tega lehko spozna, koliko sme verjeti
našim reakcijonarniin hujskačem.

Konfesionalne postave so tedaj prišle pred državni zbor
in 5. marca 1874 se je začelo posvetovanje.

Proti  postavam je prvi govoril vodja klerikalno-reak-
cijonarne stranke grof Hohenvvart in skušal dokazati, da
država nema pravice take postave dajati, ker se ne da na
tanko odločiti, kaj spada v državno in kaj v cerkveno oblast.
V enakem smislu so tudi drugi klerikalni poslanci govorili.

Nasproti je dosti govornikov od napredne  stranke
dokazalo, da je konkordat razrušen in da pristoji državi,
to je državnemu zboru in cesarju pravica vse postave
dajati, ter v okom priti prepirom med državno in cerkveno
oblastjo.

Od slovenske napredne  stranke je govoril gosp.
dr. Razlag,  katerega govor tukaj podamo.

Dr. Razlagov govor o konfesionalnih postavah.

„Jaz bi si le za malo časa pozornost visoke zbornice
izprosil, ker hočem brez olepševalnih besedij svoje stališče
na kratko objektivno pojasniti.

Mi smo tukaj poslanci tako zvane slovenske napredne
politične stranke, in sicer so udje te stranke tukaj s Šta¬
jerskega, Kranjskega in Primorja.

Mi živimo v svojem narodu, mi delujemo tudi ob nje¬
govem duševnem razvoji, in si torej laskamo, da smo imeli
priliko uže več desetletij njegovo mišljenje, njegove želje in
potrebe izpoznavati.

Zatorej jaz upam, da bodo moje besede take, kakoršni
so nazori večjega dela mojega naroda. Ako bi pa bila
stranka, katera drugače misli, upam, da pride prav kmalu
čas, ko bodemo od slabo podučenega dela svojega naroda
apelirali na boljše podučeni del (pohvala na levici in v sre¬
dišči), kajti ne bode pol desetletja minulo, ko bode državni
in cerkveni red trijumfoval.

— 40 —

Videli smo na mejah svoje ožje domovine pred malo
leti preobračaj v cerkvenih rečeh, kateri nas je osupnil. V
naši sosednji deželi namreč je ljudstvo, katero je za jako
tercijalsko veljalo, po tem zaobračaji celo podobe matere
božje skrunilo, in to nam uriva sodbo, da ako se eden ekstrem
do svoje skrajnosti pritiruje, rodi se iz tega drugi ekstrem.
(Klici: Prav res!)

Mnogokaj namreč ljudstvo vrže proč celo od tega, kar
mu je do zdaj bilo sveto, in prihodnjosti tanine ne more
nihče prerokovati in to je uzrok, zakaj bi mi radi svoj narod
obvarovali pred tem drugim ekstremom ter zato bi ga radi
sprijaznili svobodnostnimi  napravami. (Dobroklici od
levice.)

Ako zdaj prehajamo k stvari denašnjega obravnavanja,
hotel bi konštatirati, da tudi v našem narodu prevladuje
misel, da je država in cerkev božjega izvira.. To ste dve
oblasti, katerih se je pa mnogo človeškega  prijelo, kar
je baš v teku časa spremembi podvrženo. Zato se ima načelo
„svobodne cerkve v svobodni državi,"  katero se je
te dni i v tej zbornici omenjalo, vendar „cum grano salis“
jemati, ker bi po moji misli tudi naša katoliška cerkev
morda slabše izhajala, ako se takoj amerikanski sistem uvede,
ker bi se naša vzvišena cerkev ponižala do tega, kar je kako
navadno društvo. Poleg tega si dovoljujem, ker je tudi moj
čestiti g. predgovornik nam o „syllabusu“ precej obširno po-
dučevanje dajal, omenjati, da načelo »svobodne cerkve v
svobodni državi" v rečenem syllabusu nikakor ne nahaja
posebno ugodnega razlaganja. (Veselost in bravo na levici.)

Država bi morala, ko bi načelo „svobodne cerkve v
svobodni državi" zadobilo tudi pri nas veljavo, najbrže še
več zagraj upotrebljevati, nego jih je sedaj potreba, ko
nalog cerkve nasproti osemindvajsetim milijonom katoličanov
po Avstriji kot mnogo višje razumeva. Cerkev sicer sama
tega ne zahteva, kajti mi nijsmo slišali, da bi bilo od leta
1860 ali 1861, ko je pri nas sistem zastopništev v veljavo
prišel, ali celo od leta 1807, ko so namreč državne osnovne
postave tudi v obče moč zadobile, cerkveno zastopništvo pri
nas kakovkoli korak storilo, uresničiti sistemo „svobodne
cerkve v svobodni državi".

— 41 —

Bilo je včeraj od č. g. poslanca Lienbacherja v njegovih
razlaganjih rečeno, da cerkev terja suvereniteto samo za
svoje notranje  zadeve. On je s tem izpoznati dal, in se
strinja v tem tudi z drugimi katoliki, da v vseh vnanjih
zadevah cerkve njene suverenitete nij. Jaz bi tudi svojemu
zadnjemu predgovorniku, ki je trdil, da država vse samo kot
pooblaščenec cerkve oskrbuje (veselost in oho-klici) povedal,
da to uže po načelu božjesti reda niti v državi nij resnično.

Sicer pa so veljavni teologi, ki trde, da ima država
prijoriteto posestva za sebe. Apostoli namreč nijso bili raz¬
poslani, da bi države ustanovljali, nego, da bi uže v obsto¬
ječih državah krščanstvo, krščanski nauk učili. Zato pravijo,
naj se ta organizem čuva, kjer se v državnem organizmu
dobro razvija ter da to priznava tudi država in zaradi tega
priznava i visoko veljavo krščanske cerkve. Tedaj nij mogoče
o kaki pravi državni nadsuvereniteti govoriti, ker baš država
priznava cerkvi njeno visoko nalogo.

Pri nas v Avstriji zdaj gre za urejenje vnanjih  cer¬
kvenih razmer in jaz opomjnjam gospode, da v teku zgo¬
dovine do denašnjega dneva je bila država tudi dejansko
poklicana, v tem govoriti vmes veljavno besedo, da odločilno'
besedo, in mi kljubu razlaganju od strani nekaterih gospodov
od te (desne) strani visoke zbornice nij smo zapazili od leta
1861 sem, da bi bila katera izmed več vlad, ki smo jih
imeli, poskušala ministerstvu za kultus vse področje jemati.
Da cerkev in posebno cerkveni organi javna opravila oskr¬
bujejo, varstvo in brambo od države uživajo, tega nobena
stranka ne taji,, in baš iz tega izvira tudi pravica države 1
glede na urejevanje vnanjih  cerkvenih zadev, ako mogoče
s porazumljenjem s cerkvijo. To je tem bolj resnično, ker
so baš s cerkvenim organizmom zvezane in pridobljene člo¬
veške  naredbe, in vse, kar je človeško spada pod menjajoče
se naprave in naredbe državne bistvenosti in onih organov,
ki so poklicani državni namen izpolnovati.

A ne samo med teologi, nego tudi med učitelji držav¬
nega prava je bilo od nekdaj vprašanje jako dvomljivo in še
do denes nij rešeno, kje je meja med notranjimi in
vnanjimi  cerkvenimi zadevami. Jaz si dozvoljujem na ta
slučaj opozorovati, ker nas uči, kako se upravo tukaj spo-

— 42 —

razumljenje vseh faktorjev želeti mora, in da samo potem,
ako se tako porazumljenje ne doseže, ima vsak izmed obeh
organizmov pravico odločiti se sam, ker ta pravica utegne
biti pravica ohraniti samega sebe. V državi, kakor je naša,
kjer prevladajoča večina spada h krščanski cerkvi, to tudi nij
nobena težava, kajti državljani uravnajo s tem ne le svoje državne
temuč tudi cerkvene naprave; torej jaz ne razumem, zakaj so
se nekateri gospodje tako razburili o stvari, ki prav za prav ob
hladnem premisleku nikakor nij taka, kakor jo hočejo malati.

Država ima pravico sodelovati, ker, ako se kaka pogodba
smatra kot pogoj njene delavnosti, je država eden so-pogod-
nikov. A vendar se je včeraj in predvčeranjem nekatere-
krati trdilo, da ne bi država imela nijedne besede vmes
govoriti. A ona bi imela vmes govoriti, tudi ko bi bila
misel onih prava, ki trde, da ima država prav sama brez
sporazumljenja s priznano cerkvijo vnanje  razmere urediti;
ona bi imela še tudi potem vmes govoriti, ko bi načelo bilo
pravo, da se tudi sploh v vnanje cerkvene zadeve nema
mešati, ker je baš skupnost vernikov  cerkev, in k tej
spada tudi 28 miljeno v avstrijskih katolikov.

Od ene strani se je trdilo, da konkordat še pravno
obstoji, da torej državni zbor nij kompetenten uže zdaj o tem
kako spremembo sklepati. Dovoljujem si opozoriti na nepri-
komega učitelja cerkvenega prava (Filipsa), kateri je izgovoril,
da je konkordat omajen bil uže z oktobersko diplomo od
1. 1860, ker se v njej enakost pred postavo in verska svoboda
jamči. Kot drug uzrok navaja, da je s postavodajstvom o
ženitovanji od 1.1868 konkordat spremenjen in koncem navaja
odpoved od 1870, po kateri se je „status quo ante“ zopet
vzpostavil, tak kakor je bil pred skoro sto leti. Vendar
naj se človek drži ene ali druge misli, naj veruje, da kon¬
kordat živi še ves ali le deloma, da je obojestranska po¬
godba ali samo državna postava, v vsakem slučaji ne more
za vselej, ne za večne čase obstati, ker bi bil sicer vsak
n a p r e d e k n e m o g o č, kadar bi se izkazalo, da je prememba
razmere države nasproti cerkvi potrebna, in sicer baš zato,
ker se pogodba da odpovedati, zakon pa spremeniti.

Po historičnem pravu je država vselej dozdaj v tem
obziru svoje sodelovanje uresničevala.

— 43

Tudi zadnji konkordat je sklenen z državo  kot državo,
tu Avstrijo; to je zadelo človeško napravo; a naprotiv ne
bode nobenemu izmed nas na misel prišlo, večno nespre¬
menljiva načela naše vere ni v najmanjšem motiti.

Od leta 1861 je v Avstriji prišel zastopniški sistem v
veljavo; pač bi zato lehko bila oblika drugačna, v kateri
bi kako sporazumljenje mogoče bilo; jaz namreč ne morem
nikakor soglašati se z mislijo g. gališkega poslanca, ki je dejal,
da je ta konstitucijonalni pot nemogoč. Dovolil si bom svoje
protivno mnenje v tem oziru razložiti.

Jaz bi visoko zbornico opozoril, da so uže zdaj teologi,
katerim se ne more ničesa očitati, o tej postavni predlogi
govorili, a nikakor ne neugodno, nego so izrekali, da ne bi
bilo nobenega zadržka prevzeti jih za podlogo posvetovanja,
ker je upati, da nekatere spremembe stvar v vsakem obziru
tako narede, da se da sprejeti. Oni tudi menijo, da naši cerkveni
oblastniki nikakor ne bi bili v taki opoziciji proti tej postavi, ker
bi velika večina jih prav rada sprejela pravi „modus vivendi“.

Zatorej se nam, ko smo baš te dni v časnikih čitali,
da se hote naši cerkveni dostojanstveniki tu na Dunaji zbrati
in ker je veliko število njih tudi udov gospodske zbornice,
uriva vprašanje: kako mislimo o tej stvari mi katoličani, ki
spadamo k napredni  stranki? Jaz bi si doz volil ozreti
se na cerkveno pravo in na cerkveno zgodovino, in bi visoko
zbornico opozoril na reformo, ki jo je uže tridentinski koncil
v 24. sesiji normiral, ki se je pa dozdaj vsaj v Avstriji iz
nerazumljivih razlogov skoro popolnem zanemarjala. Kajti
mi smo culi, da je bila samo ena sinoda na Dunaji, ena v
Pragi — ona v Linču je bila baje samo pastoralna konfe¬
renca — a vendar predpisuje koncil trientski, 'da se imajo
diecezne sinode vsako leto,  metropolitanske pak vsaka tri
leta obhajati. Koncil zapoveduje  to.

Iz tega se vidi, da je uže katoliška cerkev ob času
svojega cvetja na konstitucij onalni podlogi osnovana bila, ker
so imeli tudi duhovniki in posvetni sodelovati. In to sode¬
lovanje je, v čemer si mislimo tudi „in politicis“ konstitu-
cijonalni princip.

Ker se v postavni osnovi, katero pred soboj imamo,
govori o tem, da se bodo pravice župnijskih občin razširile,

— 44 —

katerih zdaj pač celo nič nij, in ker se obeta primemo
urejenje duhovenske plače (kongrue), in ker se še mnoge
druge, vnanje  cerkvene razmere zadevajoče naprave obetajo,
moram reči, da bi bilo truda vredno, ako bi zakonito zastop¬
ništvo cerkve v Avstriji z zakonitim ljudskim zastopništvom
v zvezo stopilo, drug druzemu predloge dajalo in sporazum-
ljenje doseči poskušalo.

Imel bi še opomniti, da je bilo na tej (desni) strani:
visoke zbornice od č. g. poslanca s Tirolskega rečeno, da nij
bilo sile, te predloge v zbornico prinašati, ki velik del avstrij¬
skih državljanov vzneinirujejo; saj je mnogo nujnejših rečij,
narodno-gospodarstvenih in državo-pravnih razmer, katerih bi
se bilo treba prej prijeti, predno pridejo konfesijonalne postave
na vrsto, ki imajo tako rekoč predstavljati „kronanje vsega dela“.

Naj bi bilo, da je to dokazovanje pravo; jaz sam bi
bil najbrž tudi druge predloge za nujnejše spoznal; a nihče
nij nezmoten, kar se tiče razvrstovanja potrebnih reform.

Jaz konstatiram, da nas je naš narod z
izrečnim nalogom sem poslal, po svojih močeh
sodelovati na regeneriranji domovine.  (Živa po¬
hvala na levici in v centru.)

Od strani enega gospodov iz Galicije se je izreklo, da
državni zbor nij kompetenten, tudi le občna pravila glede
razmere države nasproti cerkvi v vnanjih  zadevah dolo¬
čevati. Ta misel čestitega gospoda poslanca nij morda niti
v njegovi ožji domovini splošna, kajti utegnilo bi biti 3 mi-
Ijone državljanov one dežele dragega menenja, in tudi na
Češkem bi se našla znatna manjšina, ki na milj one šteje in
je tudi drugega menenja. Pač bi v teh imenovanih deželah
in v nekaterih drugih večjih provincijah taka večja avtonomija
dobra bila; a nas je izkustvo učilo, da mi v malih provin¬
cijah ne bi mogli predaleč  segajoče avtonomije prenašati,
ker nam manjka za to duševnih in materij alnih moči. (Odo¬
bravanje.)

Jaz na to točko zaradi tega opominjam, ker sem pri¬
jatelj deželne avtonomije. A zdi se mi, da je mogoče pravo
avtonomijo lahko pripraviti ad absurdum, ako bi se ne oziralo
na one agende, za katere se moči manjših dežel kot za za-
dostivne sodijo. (Dobroklici na levi in v središči.)

— 45 —

Jaz si dovoljujem navajati še eno stvar, namreč da se
je v neki mali deželi 1. 1871 govorilo, kako nerodno bi bilo
v gospodarstvenem in drugem obziru, ko bi na Goriškem
drug državljanski zakonik veljal, nego na Kranjskem; na
Koroškem zopet drug, ter zopet drug na Štajerskem, ker
bi to trgovstvo, promet in celo gospodarstveno življenje sploh
oviralo. Potem, ko se je stvar v krogu poslancev obširno
razmotravala, je še celo nekdo trdil, da vse nič ne škoduje,
naj se le poskusi; kajti treba je le kakemu advokatu sto
goldinarjev dati, pa nam naredi nov državljanski zakonik
(splošna veselost); in to je izrekel mož, ki je sam jurist, ki
bi vendar sam moral poznati notranjo visoko vrednost našega
državljanskega zakonika in zgodovino njegovega početka. Mi
pa tudi v drugem obziru v malih deželah  ne moremo
izhajati; mi ne moremo na primer popularno podučevanje o
občinski postavi v našem jeziku razširiti med ljudstvo, ker bi
se iz tega niti tiskovni stroški ne izplačali. In zakaj? Ker
vmanjših dešelah,  na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem
in Primorskem povsodi druga občinska postava in druge
inštance veljajo. To je zopet zapreka za razvijanje admi¬
nistracije in za vodstvo občinskih agend. A deželna avtonomija,
kakoršne si ravno za manjše dežele želimo, mora se varovati
skrbno, ker bi se sicer dober princip, za kateri se i jaz
potegujem, ad absurdum spravil. (Odobravanje.)

Mi se nahajamo od leta 1861 — Angleška se je celo
tri sto let borila za svoje sedanje politične pravice — v
prelaznem stadiji,  in taki prehodi povsodi terjajo, da
pomanjkljivosti in napake, ki se tu pa tam kažejo, potrpežljivo
prenašamo. Z dobrim vzgledom bi novo izvoljeni ljudski
parlament lahko svetil, ko bi svojo pripravljenost kazal v
vseh oddelkih državnega in cerkvenega življenja, in ko bi, v
kolikor ima država na zadnje pravico upljivati, hodil po potu
zmernosti,  da bi ljudstvo ne mislilo, da se mislijo s tem
res podreti njegovi verski  pojmovi, ko je vendar go¬
vorjenje le o uredjenji tega, kar je človeško v cerkvi,
v kolikor se države tiče. (Bravo! na levi). Ako se držimo
gesla, ki se francoski glasi: tout comprendre c’est tout par-
donner, prišlo se bo bržkone do sklepa, da minejo vse
strasti,  ako se razmere natanko prematrajo. Miše  trudimo

I

— 46 —

kolikor je v naši slabi moči, da bi se držali tega gesla, in
se bodemo krepko udeleževali posvetovanja o tej postavi, ker
upamo, da se postavodajnim faktorjem Avstrije in voditeljem
njene osode posreči, z legalnim cerkvenim zastopstvom avst¬
rijskim splošno sporazumljenje doseči. Ako pa se naša nadeja
ne izpolni, bodemo se, ker nam najboljši teologi ne vedo
povedati, kje je meja med vnanjimi in notranjimi cerkvenimi
zadevami, udeležili se posvetovanja o tej postavi, bona fide,
da je o uredjenji vnanjih cerkvenih zadev govorjenje.

Kar se tiče špecijalne debate — ako pride do nje —
bodemo pri posameznih točkah nasvetovali spremembe, ker
se bomo potegovali za največjo avtonomijo cerkve in dežel.
Sicer pa mislim, da žuganje, ki se je te dni izreklo, da se
ponese seme nesloge v najbolje oddaljene koče naše domo¬
vine, da tako žuganje, tako necerkveno in nedomoljubno
ravnanje niti države niti cerkve  ne bode razrušilo.

Potem ko so še drugi govorniki izrazili svoje mnenje,,
bilo je glasovanje o tem, ali se naj vzemo predložene kon¬
fesionalne postave za podlago posvetovanja pri špecijalni
debati. V zbornici je bilo 295 poslancev navzočnih; izmed
teh je 224 glasovalo za to in 71 proti. Slovenski poslanci
napredne stranke dr. Razlag, Pfeifer, dr. Vošnjak in Nabergoj
so z da glasovali.

Vsled tega sklepa se je postava od točke do točke
brala, a poslanci so pri vsakej točki povedali svoje misli,
ako se jim postavne odločbe nijso zdele primerne njihovim
političnim nazorom.

Zato hočemo tukaj navesti iz špecijalne debate važneje
stvari, zlasti nasvete slovenskih poslancev.

I. Postava, katera mednje vnanje razmere med
katoliško cerkvo in državo.

§. 1 in 2 določujeta lastnosti, katere mora imeti du¬
hovnik, da dobi kako cerkveno službo ali župnijo. Država
namreč zahteva: avstrijsko državljanstvo, brezmadežno obna-

— 47 —

sanje v naravnem in državljanskem (!) (staatsbiirgerlich) oziru
in ono posebno spodobnost, katero je za gotovo cerkvene-
službe in župnije predpisano. Oba paragrafa se ob enem
obravnavata. K besedi se oglasi g. Pfeifer,  da bi zoper
odločbo govoril, po kateri se zahteva brezmadežno obnašanje
v državljanskem oziru. Ker pa je več govornikov bilo vpi¬
sanih in je že po 4. govorniku državni zbor sklenil konec
debate, g. Pfeifer  ne dobi več besede k temu paragrafu,
pa si pridrži pri 6. §. govoriti.'

Pri teh točkah je govoril tudi rusinski župnik Nau-
movič.  Tukaj tedaj imamo katoliškega duhovnika,-
kateri očitno izreče, da v nobeni odločbi postave ne najde
kakšnega napada na pravo bistvo katoliške cerkve.

Naumovič,  častivredni mož s sivimi lasmi, je rusinski
pisatelj popularnih knjig, izdatelj dveh rusinskih časnikov,
in snuje zdaj društvo po izgledu našega Mohorjevega. On je
iskren Slovan,  vnet katoliški duhovnik,  a ne pozna
one fanatične nestrpljivosti,  katera se je žalibog po
pritisku graškega škofa Zsvergerja zasejala v poslednjih letih
tudi med naše slovenske duhovnike.  Ker je ta govor
prišel iz ust slovanskega katoliškega duhovnika in ker iz
njega veje oni duh, ki je nekdaj tudi po Slovenskem zedinil
vse moči posvetne in duhovne k narodnemu  delovanju,
priobčimo iz njega glavne stvari:

„Ker se mi rusinski poslanci, pravi katoliški  župnik
Naumovič, udeležimo pri špecijalni debati o konfesionalnih
postavah, da si je večina naših poslancev duhovenskega stanu,
treba se nam zdi, da oddamo neke izjave, a ne zategadelj,
da bi od sebe odbacnili natolcevanja in dolženja od neke
nasprotne strani, nego iz dolžnosti do katoliške cerkve, do
našega višjega pastirja in do svojih volilcev, ki so katoliške
vere. Tudi mi stojimo na stališči katolicizma, tudi mi smo
zvesti sinovi katoliške cerkve, s katero smo iz početka
18. stoletja po cerkveni uniji zvezani.

A mi smatramo katoliško cerkev kot božjo vesoljno
ustanovo, katera z vsako državno formo more shajati in
katera je vselej poklicana, da zraven svojega višjega poklica
tudi podpira od države zaželeno razsvitlenost (aufklarung),
nravnost in požlahnenje človeštva. — Ko je naš narod po

- 48

razdeljenji Poljske prišel pred 100 leti pod avstrijske vlado,
bila je naša cerkev blizu propada, pregnana in zaničevana,
naše duhovenstvo brez višje omike, nevedno in siromašno.
Veselimo se, da je ta generacija naših duhovnikov po nekih
desetletjih izumrla in da imamo zdaj duhovnike, kateri morejo
zadostovati vsem zahtevam, ki se stavijo do njih v smislu
kulturne države, kakoršna je Avstrija in da se naši duhovniki
lehko glede njihove splošne omike merijo z vsakim duho-
venstvom v Evropi. “

Potem hvali Naumovič spomin nepozabljivega cesarja
Josipa II., kateri je uže tačas spoznal, da omikani, sposobni,
svojega visokega poklica zavedni duhovenski stan je podloga
državnega blagostanja. Hvaležno se spominja seminarija v
Lvovu, od cesarja Josipa II. ustanovljenega, kjer je izvršil
filozofične in teologične študije in se učil ljubiti boga in
svojega bližnjega, ljubiti svojo ožjo in daljšo domovino.

»Mi ne moremo izreči, da bi mi in naš narod ne priznali
teh postav, kajti tak izrek bi bil proti našemu katoliškemu
čutstvu, proti našemu državljanskemu mišljenju. V nobeni
odločbi postave ne najdemo kakšnega napada na
pravo bistvo katoliške cerkve  in če prav se ostrost
postave pri naših sedanjih deželnih razmerah utegne proti
nam obračati, vendar upamo, da kmalu stopijo tudi pri nas
na mesto nedostatek resnične pravne razmere. Nam še na
misel ne pride, da bi državni zbor ne bil kompetenten,
sklepati o teh postavah. “

1. in 2. paragraf sta bila nespremenjena sprejeta; proti
točki, katera zahteva državljansko „neomadeženost,“ so slo¬
venski poslanci glasovali, ker daje vladi preveliko oblast pri
nastavljenji duhovnikov.

3. §. odločuje, da so nadškofje in škofje, korarji in ško¬
fovi generalni vikarji po dosedanjem načinu nastavijo.

4. §. govori o oddaji cerkvenih uradov in župnij; 5. §.
zahteva, da se razpiše konkurs za prazna mesta korarij
in župnij.

Dr. Razlag pri tej priložnosti omenja tako zvano žup-
niško konkursno izpraševanje (pfarrkonkurspriifung). Do 1.1850
so glede teh izpraševanj bili v nekaterih škofijah veliki nedo-
statki. Zahtevalo se je namreč od kandidata izpit, kateri

49 —

bi v teoretičnem oziru bil zadostoval za kako profesuro, na
praktično izobraženje pa se je premalo gledalo. Taki teo¬
retični spisi so se včasih v tabakirali eskamotirali v dvorano,
kjer se je kandidat izpraševal. Tudi se je zgodilo, da iz¬
praševalci nijso bili zmožni druzega deželnega jezika, in šaljivi
duhovniki so včasi pri poskušnih pridigah imeli kako humo¬
ristično predavanje. Kaj tacega se zdaj ne godi več. Želeti
pa je, da je izpit bolje praktičen, nego teoretičen. Po §. 30
te postave se imajo teologične fakultete urediti; upati je,
da bodo potem teologični kandidati boljšo znanstveno izobra¬
ženost dobili, kar je silno potrebno. Duhovniki sami o ne¬
katerih škofovskih diecezanskih zavodih ostro sodijo. Govornik
dalje omenja, kako krivična je dosedanja navada, da se mora
konkursni izpit vsakih 3 ali 6 let ponavljati, ako hoče du¬
hovnik župnijo dobiti ali od težavnejše župnije na stare dni
na boljšo priti. Praktični izpit bi moral za celo življenje
veljaven biti, kakor pri advokatih, zdravnikih, notarjih, sod¬
nikih i. t. d., torej naj zadostuje enkrat  za vselej.

6. §. odločuje, da ima škof vselej deželni vladi naznanjati
duhovnika, katerega nastavi na kako župnijo. Deželni vladi
pristoja, škofu naznanjati svoje ugovore ter povedati razloge
(§. 2). Ako v 30 dneh nij ugovora od deželne vlade, sme se
duhovnik inštalirati. Proti ugovoru deželne vlade gre pri¬
tožba do ministerstva. če se pritožba ne usliši, se duhovnik
ne sme nastaviti.

Proti temu paragrafu govoi’i slovenski poslanec g. Pfeifer.

Govor poslanca g. Pfeiferja k §. 6. konfesionalnih

postav.

Ako je že v generalni debati moj čestiti somišljenik
(namreč dr. Razlag) obljubil, da se udeležimo posvetovanja
zakonske osnove o uredjenji vnanjih cerkvenih zadev, nij
s tem nikakor rečeno, da sprejemamo vsako  posamezno
točko te predlage. — Jaz sem se uže včeraj proti §. 2 k
besedi oglasil, pa nijsem mogel izvesti svojih načel, ker se
je poprej sprejel konec debate.

Druga ahnea §. 6 se sklicuje izključljivo na §. 2, kateri
se mi zaradi v tretjem odstavku izrečene terjatve, „da mora

4

50 —

biti vedenje  državljansko,  tako, da mu nij ničesaočitati,"
tudi po včerajšni debati neče zdeti svobodomiseln  in
tako nedolžen, kakor se gospodu poročevalcu vidi.

Odkar naše ustavno življenje traja, je — kakor se je
včeraj omenilo — marsikateremu narodu pojem „ državljan¬
skega vedenja" žalibog le prejasen postal, in kaj enakega
se bojimo tudi nasproti celemu stanu duhovenskemu.

„Navedenje uzrokov" po §. 6, al. 2, nadčuvanje nad
državljanskim vedenjem po §. 2, al. 3, se prepušča kakor
dozdaj administrativnim uradom. Kako bodo ti organi, da
bi svojim višjim ustregli, tej nalogi odgovarjali, tega mi nij
treba dalje omenjati. Ako pa prevdarimo, gospoda, da, ako
se sistema spremeni, tudi administrativni uradi svoje politične
nazore morajo spremeniti, se proti eni in isti osobi „navedeni"
uzroki, kakor tudi po §. 2 oddane kvalifikacije, ne bodo
enako glasile. Ako pa bi se, — bilo bi to le obžalovanja
vredno spričevalo ustavno uvedene korupcije.  Sicer
vsakratna vlada dobode na ta način veliko nominalnih  in
poslužnih pripadnikov. A dovoli naj se mi vprašanje, bode-li
potu  h n ena  podpora vladi všeč, ali jej bode dosti poštena?
Jaz vsaj se strinjam v tej točki z John Stuart Millom, ka¬
terega besede si dovoljujem tu navajati:

^Najtežji uzrok za omejenje državnega umešavanja daje
hudo zlo, kot katero se nam zdi vsako nepotrebno pomno-
ženje vladine moči. Vsako novo opravljanje, ki se vladnemu
delovanju pridene, razširja krog njenega vpliva na nadeje in
bojazni ljudij in čedalje bolje spreminja delavni in marljivi
del občinstva v četo, katera hodi za njo ali pa za katero si
bodi stranko, katera želi priti do vlade."

Meni se zdi, da so obstoječe državne postave tudi za
duhovenstvo popolnem zadovoljne, in da močni vladi pač nij
treba, asekurirati se s tako raztegljivimi ugovornimi pravicami.

Kakor je pred nekaterimi dnevi neki gospod poslanec
z leve strani visoke zbornice objektivno postopanje v tiskovnih
stvareh zval „obsojenje brez kontradiktoričnega
ravnanja",  in je ta visoka zbornica njegovemu pojasnje¬
vanju s tem pridružila se, da je njegov predlog o odprav-
ljenji objektivnega postopanja posebnemu odboru izročila,
zdi se mi državno ugovorno pravo, ki ga obsega §. 6 z obzirom

— 51 —

na §. 2, in ki ima tako obliko, da se na vse mogočne načine
lehko razlaga, tem bolje zavrgljiv.

Kajti med tem, ko v prvem slučaji nasleduje čestokrat
sodnijsko postopanje, se lehko v drugem vsa mogoča zlorab-
Ijenja počenjajo, tako, da je duhovnik večkrat za celo življenje
omadeževan, ne da bi o tem kaj slutil, ne da bi se s vsem
uzrokom proti temu lehko branil.

Ker pa je jako prevažni del avstrijanskih državljanov
katoliške vere, ker dalje vlada sama v motivnih poročilih
katoliški cerkvi prednostno stanje priznava, ne zdi se mi
določba §. 6. al. 2. tako malostna, ker bi se politični urad
brez navajanja faktov edino ie na uzroke, ki čestokrat samo
zakonove besede citirajo, mogel sklicevati. Zato se mi v teh
preveč robatih normah ravno protivje od prednostnega stanja
katoliške cerkve kaže.

Včeraj je neki gospod poslanec iz Galicije kazal na
protestantovsko postavo od 23. jan. 1866, ki pa ne obsega
tako odijoznih določb. Strinjam se torej popolnem z njim,
da tako ravnanje s katoliškimi duhovniki vsi, ki prav mislijo,
smatrajo za mojstrovanje celega stanu.

Zato priporočam visoki zbornici sledeči izboljšek:

V §. 6. alinea 2, naj se namestu besed „navedenje
uzrokov" dene: „in navesti fakta, ki jih ima protest za
podlago", in alinea bi se glasila:

„Zadnji pristuje, objaviti škofu svoje ugovore in navesti
fakta, ki jih ima protest za podlago."

Ta predlog je bil sicer podpiran tudi od Rusinov, enega
dela nemškega „Fortschrittskluba“ in nekaterih Poljakov, a
pri glasovanji nij bil sprejet.

Važen je 8. §., kateri odločuje, da ima vlada zahtevati
odpravo duhovnika od svojega mesta, ako duhovnik zgubi
avstrijsko državljanstvo, ali ko je bil za krivega spoznan
zločestih ali tacili kaznivih dejanj, katera izvirajo iz dobič¬
karstva, ali so proti nravnosti aii pa delajo javno pohujšanje
(offentliclies argerniss). Dalje sme vlada zahtevati odpravo
duhovnika, če se tako vede, da bi za javni red nevarno bilo,
ga puščati na njegovem mestu.

4  *

—- 52 —

G. Pfeifer omenja, da velja to, kar je rekel proti 2.
in C. paragrafu, tudi pri 8., ter zahteva, da se o besedah:
„ali pa delajo javno pohujšanje 1 ', posebej glasuje. Proti  tej
odločbi so potem glasovali Poljaci, Slovenci in Rusini.

§. 8. je bil z veliko večino sprejet, dalje 9. do 13. §.,
kateri odločujo o nastavi duhovnikov na prazna mesta cer¬
kvenih uradov in župnij.

Drugi oddelek postave govori o cerkveni uradni
oblasti in dušnem pastirstvu.

Po 14. §. opravljajo nadškofe, škofje in škofovi vikarji
notranje cerkvene zadeve svojih škofij po cerkvenih zapovedih,
dokler te ne protivijo državnim postavam.

Mizna pravica (tischtitel) iz religijskega fonda se samo
onim duhovnikom privoli, kateri so sposobni za cerkvene službe.
Škofje morajo svoje pastirske liste, ukaze itd. deželni vladi
naznanjati. Vlada sme prepovedati cerkvene ukaze, ako pre-
segujejo krog notranjih zadev, ali nasprotujejo javnim ozirom.

Po 18. §. se cerkvena uradna oblast sme rabiti samo
proti katoličanom, a nikoli v ta namen, da bi se zabranilo
ravnati po državnih postavah ali posluževati se državljanskih
pravic. Da se nove škofije ali župnije napravijo, treba držav¬
nega privoljenja. Če se naredi nova župnija, izgubi dosedanji
župnik vso pravico do dolžnosti bivših faranov. Spremembe
v dohodkih župnij se smejo zgoditi po zaslišanji ordinarijata,
a take spremembe naj se samo tačas storijo, kadar je tudi
sprememba v osobi župnika.

Vlada daje cerkvenim uradom pomoč politične ekse¬
kucije, da'izterjajo plačila ali druge dolžnosti, katere so se fa¬
ranom s privoljenjem vlade naložile; zlasti to tudi velja od plačil
za cerkvene zakonske oklice, poroke in za stolne pristojbine.

Po 26. §. se prestopki proti štolni taksi kaznujejo z
denarno globo do 100 gold.

30. §. pravi, da se bodo katolično-teologične fakultete
po posebni postavi uredile, katere bodo tudi odločile, v
koliko predpiše država kandidatom duhovskega stanu posebni
način naobraževanja (besondere art der heranbildung). Ru-
sinski poslanec Pavlikov  želi, da se ta postava daje v spo-
razumljenje s škofovi.

Patronatne  razmere se bodo po posebni postavi uredile.

— 53 —

Daljša debata se je vnela pri poglavji, katero govori o
napravi župnijskih občin.  Po vladnem predlogu bi se
naj prepustilo deželni  postavodaji, kako si hoče urediti
zastopništvo župnijskih občin. Konfesijonalni odbor pa na¬
svetuje, da se naj to zgodi po, državni postavi.

Dr. Vošnjak poprime besedo in brani pravico dežel,
kajti po deželnih redih od 26. februarja 1861 spadajo med
deželne zadeve vse natanjčnejše odločbe v šolskih in cerkvenih
stvareh. Konfesionalna postava je splošna državna, ona je
okvir, v katerem si potem deželni zastopi uredijo svoje žup¬
nijske občine in njihovo zastopstvo. Kakor v narodnem, so
tudi v verskem oziru avstrijske dežele jako različne. Splošna
postava bi tedaj bila gotovo povodom, da se rodijo prepiri
med državnimi in deželnimi zastopi. Tu ne gre sklicevati
se na občinsko in šolsko postavo, ki ste tudi bile sklenene
od državnega zbora. V okrogu politične ali šolske občine
so vsi prebivalci podvrženi odločbam teh postav, v okrogu
župnijske občine pa bodo v nekih krajih, kakor pri nas
Slovencih,  skoraj sami katoličani, v drugih deželah pa
bode vmes več ali manje drugovernikov. Konfesijonalni
odbor sam priznava te različnosti dežel v svojem poročilu in
hoče vendar vzeti deželnim zborom pravico, katera jim
nedvomno pristuje po 18. oziroma 19. §. deželnih redov. Go¬
vornik nasvetuje, da se sprejme vladni predlog. — Podpi¬
rajo ga Poljaci, a velika večina (samo Poljaci in Slovenci so
proti) glasuje za odborove predloge.

§§. 38 do 59 odločujejo, kako se ima opravljati cer¬
kveno premoženje. Župnijsko premoženje opravljajo duhov¬
niški vžitkarji župnij pod nadzorstvom patronovim in višjim
nadzorstvom škofovim in državnim. §. 48 zahteva za pravna
pisma, pogodbe itd., da so veljavna za cerkev, podpise cer¬
kvenega predstojnika in najmanje dveh udov župnijske občine.

G. Pfeifer pri tem paragrafu poprime besedo: „Ta

paragraf, govori o veljavnosti pravnih pisem; tedaj bi morali
podpisi cerkvenega predstojnika, dveh udov cerkvenega za¬
stopa in še dveh prič od notarja ali sodnika legalizovana
biti. Ko je šlo za odpravo posilnega legalizovanja, je slavna
zbornica dokazala, da jej je za odpravo te naredbe. Tudi
kranjski deželni zbor je sklenil resolucijo zarad odprave

— 54 —

legal izo vanj a, ker baš ta naredba kljubu nekaterim pred¬
nostim ne opravičuje mnogo nepotrebnih sitnostij. Na Kranj¬
skem na 13 mestih nijso notarji nastavljeni, a sodnije z
delom preobložene, da stranke dosti časa zamude z legali-
zovanjem. V §. 48 omenjena pisma se delajo včasi daleč
od sedeža okrajne sodnije in so podpisana od možev, ki so
pisanja zmožni; čemu bi morali iti k sodišču samo zavolj
legalizovanja, zlasti pri malenkostnih stvareh. Ponarejenje
podpisov je mogoče tudi pri legalizovanji. Govornik navede
neki slučaj, da je kmetsk posestnik najel večje hranilnično
posojilo proti volji svoje žene soposestnice, namesto katere
je drugo žensko k notarju pripeljal ter jo izdal za svojo
ženo. G. Pfeifer nasvetuje, da se §. 48 dostavi, da za taka
pisma ne velja postava o posilnem legalizovanji.

Predlog je bil podpiran, a poročevalec se mu ustavlja,
rekši, da tu ne kaže delati izjeme glede postave o legali¬
zovanji. Pri glasovanji predlog nij bil sprejet.

Za cerkveno in župnijsko premoženje se terja pupilarna
varnost. Pri medsobnih podporah med cerkvami ene in iste
škofije se smejo od te odločbe izjeme storiti po sporazum-
ljenji ordinarijata in vlade. G. Pfeifer  nasvetuje, da se-
naj vselej poprej zasliši ona župnijska občina, v kateri leži
cerkev, ki daje podporo. Župnijske občine morajo s časom
uplivati na upravo cerkvenega premoženja in paziti, da se v
svoji celoti ohrani.

Dokler se ne dado posebne postave o upravi cerkve¬
nega in župnijskega premoženja, daje vlada potrebne ukaze.

Po §. 53 pripada religijskemu fondu premoženje posa¬
mezne cerkvene skupnosti ali zavoda, ako poneha ta skupnost
ali zavod.

Dohodki praznih župnij gredo v religijski fond. Dr. Razlag
je s to odločbo zadovoljen, a ne za vse slučaje. Znano je,
da korarji na nekem kapi teinu (Zagreb) imajo letne dohodke
čez 30.000 gold., in če je kako mesto prazno, se tudi dota¬
cija za to mesto med ostale korarje razdeli; posamezni
korarji v svoji komoditeti tako daleč segajo, da si plačajo
posebne prebendare (namestnike), kateri za njih cerkvena
opravila opravljajo. Neki sloveči avstrijski general in na¬
mestnik je uže zdavnaj to stvar opazoval in razmatralo se je

— 55 —

vprašanje, ali ne bi se ti veliki zneski bolje rabili za pobolj-
šanje prihodkov nižjega duhovenstva, ki je v tej deželi po¬
sebno slabo plačano. A druga stvar je s tako zvanimi stav¬
benimi fondi (baufond), kateri so se napravili iz dotacij praz¬
nih kanonikatov. Za take fonde bi morala biti izjema. Go¬
vornik nasvetuje, da se dodaje besede ^praviloma® in da
sme izjeme dovoliti minister za bogočastje po zaslišanji die-
cezanskega škofa.

Rusinski župnik Naumovič  gorko podpira Razlagov
predlog, a brez uspeha. Celi paragraf je bil nespremenjen sprejet.

Poslednji 60. §. daje vladi oblast, cerkvenim organom
naložiti denarne globe razmerno z njihovim premoženjem,
ako cerkveni organi ne ravnajo po odločbah te postave in
ukazih, danih na podlagi te postave.

Kovalski  nasvetuje resolucijo, da naj vlada stori
potrebne korake, da spadajo v delokrog najvišjega upravnega
sodišča tudi zadeve v tej postavi uredjene.

Dr. Razlag podpira Kovalskov predlog, sicer pa pred¬
laga, da se §. 60 sprejme po vladnem predlogu, v katerem
nij govora o kaznih. Vsakako je želeti naj višje upravno
sodišče,  da odločuje celi senat po ugovoru stranke in ne
samo upravni organi. Nova postava ima razne stroge do¬
ločbe, a njeni poklic je, da mir napravi med državo in cerkvo,
kar zadevlje vnanje cerkvene razmere in da tako povspešuje
občni blagor. Naj višje upravno sodišče bi bilo ob enem
cerkveno sodišče. Ako se to zgodi, potem prav rad gla¬
sujem za postavo v tretjem branji, ker ima postava dosti
dobrih odločeb na korist lastne države in na korist naše
lastne cerkve. Da-si več storjenih predlogov zlasti glede
avtonomije dežel in samostalnosti cerkvenih organov nij bilo
sprejetih, upa vendar govornik, da se s časom deželna avto¬
nomija kolikor treba razširi.

Potem je bil tudi 60. in poslednji paragraf postave
sprejet z resolucijo Kovalskega.

Postava je šla potem v gospodsko zbornico, bila z malimi
spremembami sprejeta ter od cesarja 7. maja 1874 potrjena
(sankcionirana).

56 —

II. konfesionalna postava,

katera se je obravnavala v poslanski zbornici v sejah 16.,
17. in 18. marca, ureduje doneske od župni j sk ega pre¬
mo ženja  (pfrtindenvermogen) do religijskega fonda.

Postava ima dvojni namen, prvič da dosedanje doneske
lastnikov župnij k' religijskemu fondu uredi in enakomer¬
nejše, ter pravičnejše uravna, in drugič, da se tako dobe
sredstva za zboljšanje dohodkov nižjega duhovenstva.

Doneski k religijskemu fondu so uže od cesarja Jožefa
1. 1782 uvedeni in bi po prvi uredbi morali vsi župniki, kateri
imajo nad 600 gold. dohodkov, neke odstotke v religijski
fond plačevati; isto tako škofje z višjimi dohodki od 12.000
gold. Kloštri pa bi morali tri četrtine, kolikor jim ostane
nad njihove stroške, religijskemu fondu odrajtati. A ta uredba
se nij strogo izvrševala in vzlasti bogati kloštri so se znali
z vlado pogoditi in plačah so doneske, kateri nijso v nobeni
razmeri z njihovim premoženjem. Posebno na Nižjem in
Gornjem Avstrijskem so kloštri, kateri od svojih posestev
plačujejo od 10.000 do 54.000 gold. državnega davka, a vsi
kloštri cele Avstrije plačajo skupaj samo 52.000 gold. v re¬
ligijski fond; n. pr. Klosterneuburg z 54.000 gold. davka
8000 gold. v religijski fond; skotski klošter na Dunaji z

49.000 gold. davka samo 840 gold., sv. Križ z 41.000 gld.
davka 1050 gold. itd. Na Koroškem, Kranjskem in Primorji
nij takih kloštrov, da bi donašali k religijskemu fondu. Sploh
je 213 kloštrov, kateri so vsi izkazali čisti dohodek večjega ali
manjšega zneska in kateri peneza ne plačujejo v religijski fond.

Pri posvetnih župnijah in duhovenskih službah so tudi
jako različne razmere v dohodkih. So župnije z 4000 do

10.000 gold. dohodkov, a druge revne, na katerih bi moral
župnik z dohodki letnih 150 do 350 gold. se živiti. Iz reli¬
gijskega fonda se po njegovih dosedanjih dohodkih plače du¬
hovnikov  ne dado povekšati; zato je opravičeno, da se
religijskemu fondu dohodki množe, ter se tako mogoče
stori, slabše plačanim župnikom in kaplanom
pripomoči,  ker povsod velja solidarnost  cerkvenega
premoženja.

— 57 —

1. §. postave odločuje, da imajo lastniki cerkvenih
župnij (inhaber kirchlicker pfiiinden) in kloštri donašati k
religijskemu fondu in sicer v ta namen, da se pokrivajo po¬
trebščine za katoliško bogočastje, zlasti tudi da se poboljšajo
dozdanji dohodki nižjih duhovnikov.

2. §. javlja določbe za te doneske. Podlaga za nakla¬
danje doneskov k religijskemu fondu je ista, kakor za pri-
stojbinski ekvivalent. Prosta od doneskov pa je kongrua,
katera gre duhovnikom po njihovem cerkvenem stanu. Vi¬
sokost te kongrue se odločuje po zaslišavanji škofov, pri
katerem je gledati na različnost krajnih razmer.

Pri kloštrili ostaje prost od doneskov isti del dohodkov,
kateri gre vsem udom samostana kot kongrua po njihovem
cerkvenem stanu. Načela, po katerih se imajo sploh dohodki
in stroški duhovnikov računati, da se odloči kongrua, imajo
se postaviti po zaslišanji škofov.

Donesek k religijoznemu fondu se vsakih deset  let  na
novo odločuje. Za prvih deset let imajo donašati župnijski last¬
niki in samostani pri premoženji do 10.000 gold. 1 / 2  °/ 0 , od
10.000 do 20.000 gold. 1 */» »/„, od 20.000 do 30.000 gl. 3 °/ 0 ,
od 30.000 do 40.000 gold. 4 %, od 40.000 do 50.000 gld. 5 %,
Od 50.000 do 60.000 gold. 6%, od 60.000 do 70.000 gld. 7 °/ 0 ,
od 70.000 do 80.000 gld. 8 °/o, od 80.000 do 90.000 gld. 9 °/ 0 ,
čez 90.000 gld. 10 °/o- Doklada ta bode samo nekatere kloštre
na nižjem in gornjem Avstrijskem hudo zadela, a nekateri teh
samostanov imajo po 3 do 6 milijonov gold. premoženja, kate¬
rega vsako leto po svojih dohodkih izdatno pomnožavajo. Namen
samostanov pa nij kopičiti velika imetj a, a duhovniki
na deželi, ki imajo v potu svojega obraza oskrbo¬
vati duhovno pastirstvo so v dosti krajih tako
slaboplačani,  da morajo zraven težavnega svojega posla še
pomanjkanje  trpeti. Pri 10.000 gl. iznaša V 2  % za deset
let vsakoletnih 5 gold.

Tudi nekateri škofje imajo neprimerne velike
dohodke,  a njihovi nižji duhovniki  si še najnavadniše
potrebščine življenja ne morejo preskrbeti. Tako ima olo-
mucki nadškof na Moravskem 800.000 gld. reci: osem sto
tisoč goldinarjev  letnih dohodkov, a na župnijah reli¬
gijskega fonda dobivajo v njegovi škofiji župnik samo 400

— 58 —

gold., kaplani pa 210 golči, na leto ter se morajo od teh
pičlih dohodkov živiti! Kaplan plača župniku 120 gld. za hrano,
gotovo malo za denašnje razmere, ostane mu tedaj 90 gld. za
vse druge potrebščine, obleko, knjige itd. In ta bogati nadškof
nij dal ni peneza v pomagalni fond za duhovnike, katerega so
škofje leta 1868 sklenili napraviti. Sploh je samo nadškof Kau-
šer, kateri nema razmerno velikih dohodkov, daroval 80.000-
gold. v pomagalni fond za nižje-avstrijske duhovnike.

Kova „konfesionalna" postava je tedaj bila potrebna in
bode v prvi vrsti nižjim  d u h o v n i k o m n a k o r i s t,  kateri
bodo še enkrat hvaležni državnemu zboru, da je po solidarnosti
cerkvenega premoženja odpravil starodavne nedostatke.

III. konfesionalna postava

govori o postavnem priznanji verskih društev in je bila od
cele zbornice enoglasno sprejeta.

IV. konfesionalna postava

uredjuje vnanje pravne razmere samostanskih ah klošterskih
društev. O tem postavnem načrtu je bil g. dr. Razlag poro¬
čevalec ter v svojem govoru dokazal potrebo take postave.
Iz njegovega govora, kateri je bil po stenograhčnem zapis¬
niku natisnen v „Slov. Narodu" štev. 98, 99, 100, 101, leta
1874, povzamemo samo sledeče stavke.

Iz govora dr. Razlaga  za kloštersko postavo.

„Po cerkveni zgodovini in po kanoničnem pravu pravno
poslopje cerkve ne stoji na redovih. Ti niti ne spadajo k
hierarhiji, in torej nijso potreben element v cerkvenem pravnem
življenji. A imajo velik historičen  pomen, v zapadli eksi¬
stirajo od začetka šestega stoletja, kajti, kakor znano, je
sveti Benedikt prvi v zapadu samostanskemu življenju pravila
dal, katera so veljala potem skoraj splošno do 11. stoletja,
in stoprv potlej se je več drugih redov ustanovilo.

V srednjem veku so bili pač velike važnosti ter člove¬
štvu v veliko korist; posvečevali so se podučevanjumladine,
podpirali in pospeševali so umeteljnosti in vede, obdelovali

— 59 —

so zemljo, učili so pošteno in nravno življenje ter so na ta
način vodili narode k omiki, ter so vzbudili marsikateri talent,
ki bi se bil inače za človečanstvo izgubil. Kar se tiče pre-
skrbljevanja revnih, so mnogo važnega storili, ter so v cve¬
toči svoji dobi jako priprosto živeli. S pribežališči so morebiti
k temu pripomogli, da se je marsikateri surovosti tadanjega
časa, znani pestni pravici, v okom prišlo; kajti, kakor znano,
so bili tadanji zakoni čestokrat prav drakonični; spominjam
na primer le na eno reč, da je bil namreč tlačan se smrtjo
kaznovan, ako je zajca ustrelil.

Marsikateri redovi tudi dandenes človečanstvu bistveno
služijo, in kot na takega bi pokazal jaz, kar se je tudi uže
danes od vseh stranij zgodilo, na zaslužen red milosrčnih bratov,
ker se ta red posvečuje službi trpečega človečanstva ne
samo pri kužnih boleznih in v vojskah, nego tudi sicer in
to zares s pohvale vrednim požrtovanjem.

V teku časov pa se je redovstvo spačilo, kakor se more
vse spačiti, kar je človeško in ker je visokočestiti pater
Rainer svetega Bernarda kot podporo za svoje trdenje nave¬
del, dovolil bi si tudi jaz navesti besede istega sv. Bernarda,
kateri je rekel: „Spriden klošter se more skoraj edino le s
tem popraviti, da se do tal podere. 11

Ako pogledamo v zgodovino, najdemo, da je bilo samostan¬
skih reform uže za časa svetega Bernarda jako velikokrat treba.

V notranjem Avstrijskem je blagostanje cvelo do
17. stoletja, potem pa so se napravila velika klošterska
posestva, in uže o Italiji velja stavek: „Latifundia perdidere
Italiam," isto tako obubožanje je bilo tudi v notranjem
Avstrijskem nasledek tega, ker je svobodno delo od 17. sto¬
letja dalje svojo veljavo zgubilo.

..Ako pregledamo zgodovino popravljenja kloštrov na
Avstrijskem, najdemo, da so imeli samo v notranji Avstriji
premoženja preko 12 milijonov, ki je bilo večji del v posestvih.

Nasledek tega je bilo seveda, obubožanje, katero so
tudi na Češkem in Moravskem veliki fideikomisi prouzročili.
Na cesarja Josipa II. razsvitljenega monarha, je došla torej
silna terjatev, naj v tem obzira pomaga, in uže njegova
velika mati, pobožna cesarica Marija Terezija, je nekoliko
začela. Klošterska reforma pod Josipom II. je bila v cer-

— 60 —

kvenem, političnem in narodno - gospodarstvenem interesu
potrebna, in s tem ravno so se odvrnile velike socijalne
zmešnjave in tudi velike zmotnjave, ki so vsled francoske
revolucije leta 1789 na Francoskem od spodaj navzgor državno
bitstvo in cerkev potresale.

Pod cesarjem Josipom II. je bilo v Avstriji preko
2000 ldoštrov, in pomota je, ako kdo trdi, da je on kloštre
odpravil. On je le kloštersko reformo in trditi se sme, le v
pohlevni meri vršil. Kajti po odpravljenji nekaterih kloštrov
je v Avstriji še zmirom 1425 kloštrov ostalo. Pač pak je
nove fare  ustanovil; ustanovilo se je novih duhovnij, s
čemer se je človečanstvu bolje poslužilo, in sicer z dobrim
razdeljenjem dela, kakor bi se bilo zgodilo, ko bi se v neka¬
terih oddaljenih krajih, kjer je bilo preveč delavskih močij
nakopičenih, te ne bi bile prav razdelile.

To je bil uzrok, zakaj je posvetno duhovenstvo pol
stoletja blažilo spomin velikega cesarja Josipa, in jaz mislim,
-da je še denes ideal omikanih katolikov, imeti omikano
posvetno duhovenstvo, ki zavzema v državi stanje, ki njegovi
popolni zadovoljnosti odgovarja, ne pa da bi mi zasramo¬
vanje ali sovraštvo občutili do klošterskih družeb.

Omenil sem uže prej, da se je velika cesarica Marija
Terezija krepko poprijela reforme kloštrov.

Jezuvitovski red se je posvetil in posvečuje še dande-
nes podučevanju in vzgojevanju mladine. On goji znanosti,
oskrbuje in oskrboval je pridigarstvo, da pravi nauk pospe¬
šuje; pa čestokrat je tudi državne interese pospeševal, ker
je po zgodovini mnoge sekte, ki so bile sovražnice človeški
družbi, odbijal. On je tudi svoje ude kot izvstne in slavne
misijonarje v tuj svet pošiljal, da so v odstranjenih deželah
in svetovnih delih vzvišeni Kristov nauk oznanjevali. Opo¬
minjam pri tej priliki svetega Frančiška Ksaverja, a hotel
bi tudi dejanje omeniti, katero jako dobro govori za enega
uda tega reda, ki je človeštvu učinil veliko uslugo. Znano
je, da so bile v štirnajstem in petnajstem stoletji in še
kasneje skozi tri stoletja coperniške pravde v Evropi splošne
in poslednja deklica je bila zarad čarovanja v protestantov-
skem Glarusu še ne pred sto leti leta 1783 sežgana. Na
Nemškem trdijo zgodovinarji je bilo več čarovnikov in

— 61

copernic sožganih, nego v Španiji krivovercev. A bil je uprav
jezuvit, namreč Friderik Spee,  rojen koncem šestnajstega
stoletja, ki je prodrl led občne nevednesti v tem obziru v
Evropi po svojem delu „Cautio criminalis". On je namreč v
dveh letih dvesto zavoljo coprništva obsojenih na smrt pri¬
pravljal in na morišče spremljal, ter trdi, da so po njegovih
izkustvih in opazovanjih nekrivi bili, in so mu osiveli samo
od tožnosti zavoljo teh trpljenj lasje uže s tri in tri¬
desetimi leti. Ako se torej na delovanje tega moža in
tega reda oziramo, kakor je prej bilo, mislim, da sem malo
sliko dobre strani njegove razvil.

Prehajam zdaj k senčnim stranem tega reda. Izkustvo
uči, da je bila narodna literatura pri jezuvitih, kjer koli so
šolo v svojo oblast dobili, nekoliko uničena, nekoliko nepos-
peševana, in s tem ne oživljevana, torej od njih in po njih
uničevana. Dovoljujem si opominjati protireformacije, kakor
seje na Kranjskem in na Češkem  vršila, in trdi se,
da nijso samo krivoverskih spisov požigali, nego tudi druga
dela narodne literature, katera so skozi in skozi nepristran¬
ska in neškodljiva bila; in kasneje se nij nikdar noter do
denašnjega časa od njih kaka delavnost videla, da bi ljudstvo
s pomočjo narodnega jezika do kulture privedli. Znana mala
republika Dubrovnik je bila v sedemnajstem in osemnajstem
stoletji središče precej razširjene literature v ilirskem jeziku.
Dozvoljujem si navesti imena pisateljev, katerih dela je v
najnovejšem času izdala jugoslovanska akademija: Gundulič,
Gjorgjič, Držič, Palmotič in drugi. Tam so jezuvitje v nekih
desetletij skoro tabula rasa napravili, in razvidno je, da
nijso za slovanski jezik in za domorodni čut sploh nobenega
razuma imeli, nego so le-te sistematično izpodkopavali. Ker
denes tudi gospodje iz Galicije, kateri so proti predlagi govo¬
rili, nijso razločka delali glede redov, ki je v svoji deželi
imajo, hotel bi vendar gospode opomniti historika Szujskega,
kateri še sedaj v Krakovu živi in po katerega preiskavanjih
imajo jezuvitje bistven delež na propasti poljske države, ker
so ščuvali proti razkolnikom in celo proti grško-uniranim in
so s tem vzgojili nevarna strankarstva, katera so izpodkopala
domovino. Jezuvit Skarga, čegar ime je bilo uže enkrat v
tej zbornici imenovano, imel je navado pri odpiranji poljskega

— 62  —

državnega zbora govoriti svoja premišljevanja tobože v patrijo-
tičnem smislu, ali baš ta premišljevanja so bila sokriva naj-
ljutejšim strankarskim bojem, ki so koncem k znanemu
žalostnemu resultatu doveli. Torej morem brez pretiranja
in ne da bi imel v srci zoper katerikoli red kako sovražtvo,
trditi, da nema jezuvitovski red pri Slovanih
nobenih simpatij.

Dr. Razlag potem odgovarja nekim ugovorom. Potem
nadaljuje:

Navajalo se je, da so redovni ljudje luč resnice čez
široka morja in med mnoge narode zanesli.

Jaz verjamem in rad priznavam, tudi glede jezuvitov
se je to od mene navedlo, toda dovoljujem si visoki zbor¬
nici navesti resnico, da naš slovenski narod, premda je
majhen, še zdaj, sicer ne redovnike, pač pa posvetne duhov¬
nike in sicer njih več čez daljna morja pošilja kot misijo¬
narje. Dozvoljujem si glede tega omenjati znanega afrikan-
skega misijonarja Knobleharja,  dalje amerikanskega
misijonarja Friderika Barage,  potem naših posvetnih duhov¬
nikov: Pirca, Mraka, Čebula, Pluta, Tomazina, Žužka,
ki še dandenes kot misijonarji v Ameriki delujejo. Oni so po¬
svetni duhovniki naše narodnosti. Navajalo se je dalje, da se v
knjigi nekega Francoza o razpadu Evrope čita, da se imajo
vse evropske dežele menihom zahvaliti za prvo luč krščan¬
skega nauka, prvi poduk o morali, legitimno posestvo in prve
kali krščanske civilizacije.

Jaz bi mislil, da je glede marsikaterih dežel in glede
srednjega-veka to zares istinito. Vidi se mi pa, da dotični
Francoz v zgodovini in geografiji, kar je, kakor znano, slaba
stran Francozov, nij bil dosti vešč, kajti slovanski  narod
je imel uže dolgo pred krščansko dobo, kakor grški pisatelji
pripovedujejo, trdna stališča, kar je znamenje, da je bil uže
takrat kulturen narod; Slovani  so imeli znatno trgovino,
med drugim tudi z jantarjem med baltiškim, kaspiškim in
črnim morjem. Eden njihovih apostolov, sv. Ciril naime, je
bil tudi menih, iz Soluna, a deloval nij med njimi kot menih
ali ud kakega reda iz kakega kloštra, nego šel je med slo¬
vanske  rodove pa je med njimi z drugimi tovariši dovršil
spreobrnenje slovanskih  rodov na podlagi njihovega

— 63 —

jezika in po mirnem potu, in trditi moram, da ima popu¬
larno svetovno duhovenstvo med Slovani  brez dvoma večje
usluge, nego kloštersko duhovenstvo.

Omenilo se je dalje še, da nas še zdaj krščansko
viteštvo do občudovanja sili. Ako pregledamo turobni čas
viteštva v Evropi in njegovo delovanje, pridemo pač do
nasprotnega resultata, da namreč nij ljudstva v Evropi, ki
bi imelo uzrok poveličevati fevdalno viteštvo, ki je čestokrat
imelo krščanstvo samo na jeziku, a sicer je bilo na dnevnem
redu ropanje, pobijanje, morjenje, požiganje in paljenje,
pestno pravo pa tlačenje mirnih meščanov in kmetovalcev.

Štoprv nesmrtnemu cesarju Josipu II. se je posrečilo,
odpraviti robstvo ter s tem dati svojim narodom one pra¬
vice, katere so kot človeki uže pred tisoč leti imeli pravico
terjati. Duhovenski vitežki redi pak, kateri so valjda bili
omenjeni, so, kakor zgodovina priča, naše (slovanske) pradede
z ognjem in mečem h krščanstvu spreobračali, m jaz mislim,
da je boljše, da potegnemo zastor pozabljenosti čez te člo¬
veške zmote. “

Četrta konfesijonalna postava je bila v poslanski zbor¬
nici zelo spremenjena od vladinega predloga. Ker v poslednji
sesiji še nij bila posvetovana v gospodski zbornici, ostala je
dozdaj še nerešena.

Prva, druga in tretja konfesijonalna postava pa so bile
sprejete od gospodske zbornice, ter dne 7. maja 1874 podpisane
in sankcijonirane od cesarja. Postave so tedaj uže veljavne.

Šolstvo.

Dobro urejene šole so podlaga narodnega blagostanja;
vzlasti ljudske šole so imenitne, ker so vsemu ljudstvu
namenjene. Zato so deželni zbori že pred več leti sklenili
postave, kako se naj uredijo ljudske šole, kdor jih ima
vzdrževati, kakšno naj bode nadzorništvo itd. vse to po
načelih, katera je že poprej odločevala državna postava.

Po naši ustavi imajo deželni zbori pravico, da dajejo
postave glede ljudskih šol, državni zbor pak ima postavodajo

— 64  —

o srednjih in visokih šolah, ker on tudi stroške privoli za
te šole iz državne kaše.

Proti šolam se slišijo včasi, posebno na deželi, prav
nepremišljene besede. Čemu toliko tega učenja, reče kak
kmetič starokopitnež, naši stari nijso znali ne brati ne pisati
in so le dobro živeli. Tudi jaz sem le toliko hodil v šolo,
da sem se malo brati in katekizma učil in tudi živim. In
še več .tacih ugovorov. Res je, da pred nekimi stoletji še
visoka gospoda nij znala pisati in da so tudi gospodje
mesto podpisa svoj prst v črnilo namočili ter ga pod pismo
pritisnili. Tačas v teh krajih tudi nij bilo toliko ljudstva,
da si je vsak lehko zadosti živeža pridobil. A tačas surovo
ljudstvo tudi nij imelo toliko potreb za obleko, živež, pijačo,
tobak, za knjige in časnike, za veselice itd.

Časi so zdaj vse drugačni. Ljudstva je vedno več.
Treba je tedaj napenjati sile, da si toliko zaslužimo, kolikor
potrebujemo in tega nij malo. Pa sama pridnost in marlji¬
vost ne zadostujete, če si po učenji ne pridobimo vednosti,
kako se vsako delo najhitreje ter z najmanjšimi stroški opra¬
viti da.

Zato je treba poduka in sicer dosti in dobrega poduka
v šoli. Kdor povspešuje šolstvo, je velik dobrotnik naroda;
kdor pa zanikuje šole in ljudstvo šunta in bega proti šolam,
ta hoče ljudstvo obdržati v nevednosti. Ta nij vaš prijatelj,
ne poslušajte ga, akoravno se vam prilizuje.

Denar, katerega deželni zbori in državni zbor vsako
leto za šole od najnižje do najvišje privolijo, je dobro naložen
in se bogato vrne v večjem ljudskem blagostanji.

A šole morajo biti uredjene po potrebah vsakega naroda,
poducevati se mora v njih v tistem jeziku, katerega ljudstvo
govori in ki ga otroci razumijo. In to se more ne samo v
ljudskih, ampak tudi v srednjih šolah zgoditi. Poslanec tedaj,
komur je v resnici pri srci napredek svojega naroda, bode
se potegoval za dobre šole in za poduk v materinem jeziku.

Naši slovenski napredni poslanci  so res tako'
storili. Ko je šlo v državnem zboru za privoljenje denarjev
za šolstvo, so se možato potegovali za ravnopravnost
nas Slovencev  z drugimi narodi, govorili so za podporo
ljudskih šol, za napravo gospodarske in vino-

— 65 —

rejne šole  na  Dolenjskem  in vseučilišča v
Ljubljani.

A. Ljudske šole.

V prvi vrsti imajo občine za svoje ljudske šole skrbeti;
če jih občine same ne morejo zdržavati, pride jim dežela
na pomoč. Če pa tudi dežela nij v stanu, vse stroške za
svoje ljudske šole doprinašati, ne ostane druzega, nego da
se taki deželi priskoči na pomoč iz državnega fonda.

Državni zbor je tudi res za letos privolil podpore za
ljudske šole in sicer za Kranjsko 10.000 gold. in za Istro
8000 gold.

Pri tej priložnosti se je oglasil dr. Razlag in razkril
stanje narodnega šolstva na Kranjskem.

Dr. Razlagov govor o kranjskih ljudskih šolah.

„ Dovolite, gospoda moja, da izpregovorim kot star šolsk
prijatelj nekoliko besedij o ljudskem šolstvu na Kranjskem.

Povsodi se morajo ljudske šole skrbno čuvati in gojiti,
kakor biser, ker so prvi oklep verige izobraževanja človeštva.
Pri nas imamo mladino, ki se rada uči in je učenja zmožna,
ter narod, ki je duševno in telesno zdrav. Iz statističnih
dat, katere nam je naučno ministerstvo samo dalo, posnem-
Ijemo, da je pri nas na Kranjskem preko 54.000 za šolo
godnih otrok.

Sicer se pravi, da le 12.000 za šolo godnih otrok nema
priložnosti obiskovati jo; toda iz natančnejših poročil mi je
razvidno, da je to število veliko večje, in sicer več nego za
eno tretjino, da ne znaša torej nič manje, nego 18.000.

Iz statističnih dat se vidi slabo razmerje med ukaželjno
mladino in učnimi sredstvi v naši deželi,

V predmestni fari pri sv. Petru v Ljubljani je 800
učencev, pa eden sam učitelj; na Studenci je 600 učencev,
pa en sam učitelj, v Mengiši 600 učencev, pa en sam učitelj,
v trgu Moravškem 700 učencev pa en sam učitelj, v Šmar-
tinupri Litiji 400 učencev pa en sam učitelj.

V Litijskem trgu celo, ki je sedež okrajnega glavarstva,
okrajne sodnije in davkarije nij nobene šole;  Krško, sedež
okrajnega glavarstva in okrajne sodnije, ima enega samega

5

— 66

učitelja; Leskovec ima preko 600 učencev, pa enega samega
učitelja; mesto Metlika, sedež okrajne sodnije, ima 500
učencev, pa le dva učitelja; Semič in Vinica imata po 500
učencev pa le po enega učitelja; Ribniški trg, sedež okrajne
sodnije, ima 700 učencev, pa le dva učitelja. Ako preidem
na Notranjsko, moram opomniti, da imajo Hrenovice preko
700 učencev, Cerknica okolo 350 učencev, Knežak okolo
350 učencev, pa po enega učitelja. Na Gorenjskem imajo
Selce okolo 400 učencev, Cerklje okolo 350 učencev, Smlednik
okolo 350 učencev, Poljane okolo 300 učencev, pa tudi le
po enega učitelja, in tako bi šlo lehko še dalje, ker ravno
nemarno na več krajih dovoljnega števila učnih sredstev v
deželi, na več krajih ne zadostilnih šolskih poslopij, na več
krajih pa kar nobenih šolskih poslopij.

Po statističnih datah taistega ministerstva. je potreba
učnih močij ta čas le s tretjino pokrita.

To pomanjkanje učiteljev se sicer po vseh deželah čuti,
še bolje pa pri nas, ker ravno zaradi financijalnih močij
dežele in občin nij mogoče meriti se glede učiteljskih
plač s sosednimi deželami. Zato nam žuga nevarnost, da
se naši ljudski učitelji v druge dežele izseljujejo, da-si
so bile v pretečenem letu učiteljske plače v deželnem zboru
urejene.

Ali plača enega učitelja vendar ne znaša več kakor
400 gold., v drugih deželah pak so učiteljske plače višje.

Dežela pa ne more vsega prenašati, in sicer iz mnogih
uzrokov, ker je bilo na Kranjskem zemljiščnega davka uže
mnogo let preveč, kateri davek se je stoprv od najvišje
naredbe od 31. decembra 1864 nekoliko pomanjšal, tako, da
seje v pretečenem letu, izvzemši radovljiško okrajno glavarstvo,
pod naslovom preobteženja  v celoti 69.547 gold. 92 kr.
na zemljiškem davku odpisalo. Ako se na to obzir jemlje,
da se je okolo 40 let vsako leto ta preveliki znesek pla¬
čeval, znaša to brez obrestij nad 3 milijone goldinarjev. Tudi
pri zemljiških izpiskih je bila neenakost Kranjskega z drugimi
deželami, vsled katere je dežela vsako leto za 20.000 gold.
več kolekov porabila, kakor bi trebalo po praksi v drugih
deželah. V 24. letih je to nad pol miljona gld. v škodo naše
dežele znašalo.

— 67 —

Dovoljujem si, poleg tega vam še nekoliko statističnih
dat priobčiti, iz katerih se vidi, da naše občine za zdaj ne
morejo vseh potrebnih šol ustanoviti, kakor jih novi čas
zahteva.

Razen deželnih priklad, katere pri nas nijso manjše,
nego v dragih deželah, imamo tudi občinske priklade do 80,
do 120, da celo do 130 percentov.

Občina Poliče je n. pr. dobila dovoljenje za občinsko
priklado 122 percentov, da se šolsko poslopje zida. Teč
občin ima priklado 80 in 85 percentov. Meni je celo župnij¬
ska občina znana, katera ima sicer uže skoro primerno šolo,
kjer pa je župnijska cerkev uže več let v tako razrušenem
stanji, da je res obžalovati, ako se pomisli, da pri najmanj¬
šem potresu, kakoršni se v bližnjem mokronoškem okraji
mnogokrat prigode, morda cerkev skupaj pade, ko so verni
zbrani. Tam ima občina uže več let dovoljenje pobirati 130
percentno priklado, alinij je mogla pobrati, in sicer zavoljo slabih
letin ne, katere so pri nas od 1870. leta. To so samo mi¬
mogrede nekateri momenti, iz katerih visoka zbornica razvidi,
da nijsmo vsiljivi, ako za nekatere zadeve pri državi pomoči
prosimo, ki so sicer deželne ali občinske zadeve.

Rekel sem, ljudska šola je prvi oklep one verige izo¬
braževanja v vseh civiliziranih državah. Te dni se je uže
večkrat omenjalo ljudske šole pri debatah o srednjih šolah,
in pred vsem se je povdarjalo, da ima ljudska šola kot pre¬
hod v gimnazijo poduk v nemškem  jeziku imeti. Gospoda
moja, mene imajo doma v mnogih krogih za prevelikega pri¬
jatelja Nemcev, ker svojo narodnost ljubim, pa vsako drugo
spoštujem. Dovolite mi tedaj, da svoj dotični nazor brez
krasotičenja, brez ovinkov čisto odkritosrčno povem.

V celem civiliziranem svetu je ljudsko šolstvo tako
uravnano, da se ne more reči, da se ravna z njim kot s
krajem, na katerem se imajo tuji jeziki učiti, nego da si
otroci tamo s pomočjo materinega jezika za življenje korist¬
nih znanosti nabirajo. Skustvo uči, da od sto njih komaj
eden v srednjo šolo pride. Zato ima v deželah, katere
imajo več jezikov, kakor naša ljuba Avstrija, drug zavod
posredovati predhod do višjega učilišča kakega drugega
jezika.

5 *

— 68  —

Ako vi šolstvo v Avstriji postavite na podlogo razumne
pedagogike,  potem, boste vse narode zadovolili in državi
dali, kar je njeno, narodom pak, kar je njih. Kajti tudi mi
smo za naučenje kulturnih jezikov zavzeti, in želimo, da si
jih naša mladina več prisvoji, da iz bogate zaloge njihovih
literatur zajema in s sosednimi bratovskimi narodi prijatelj¬
sko občuje. Ali samo srednja šola je ono mesto, na katerem
se poduk v jezikih gojiti in pospeševati more, kajti sicer
ljudske šole hirajo, in mi vemo iz izkustva, da ljudske šole,
kakor so bile ob konci pretečenega stoletja in še nekoliko
desetletij tega veka organizirane, v nobenem obziru nijso
dobre biti mogle, zaradi česar se je v teku nekoliko deset¬
letij ljudsko šolstvo v tem spreminjalo, da se je upotreblje-
val materini jezik.

Nikar tedaj ne zamenjujte pojma učnega jezika, nam¬
reč onega jezika, v katerem se poduk, posebno prvi poduk,
daje, s pojmom učnega predmeta, ker je tuj jezik predmet
učenju na podlogi učencu znanega materinega jezika. To
stališče zavzemite, potem ne bode teško izvedeti, kaj ljudstvo
želi; noben narod nema pravice, da bi smel proti načelom
pedagogike glede šolskega podučevanja svoje želje na državne
stroške vresničevati.

Prave zadeve srednjih šol, potem pomanjkanje učnih
močij in učnih pripomočkov so bile uže od druge strani
mnoge in boljše razjasnjevane. Jaz bi torej gospodom samo
prosto resnico povedal, da je mnogo profesorjev srednjih šol,
ki so naše narodnosti, v skoraj vseh deželah, tudi Galicije
ne izvzemši.

Bilo je dalje rečeno, da ima nemški narod bogate li-
teratume vire. To z velikim veseljem priznavamo. In jaz
sem se iz njih sam mnogo okoristil. Ali s tem bi se slo¬
vanskemu  narodu nikakor ne smelo očitanje delati, kajti
moral je prvi naval Mongolov in Turkov odbijati, ko so se
narodje njim zadaj duševno razvijati mogli. „Inter arma
Mus* silent.“ To so izkušali naši pradedje stoletja. Mi
torej zaslužimo, da se nas podpira na potu kulturnega na¬
predovanja.

Dalje se je trdilo, da so tam tudi večje pravice, kjer
se more več državnih bremen prenašati. To načelo ima

— 69 —

mnogo za sebe, kakor iz statističnih dat vidimo, moralo bi
se misliti, da ima v Avstriji Češka obilo pravic, ker sama
plačuje tretjino državnih bremen, kakor je znano.

Krvni davek mi vsi prav obilo dajemo ; in ako naš kmet
nehvaležno zemljo z lopato v roki obdeluje, potem zasluži
ravno toliko obzirnosti, kakor oni, ki more v Banatu, v Ha-
nakiji, ali na marskem polji s šestimi konji laglje delati.

Bilo je tudi glede srednje šole, katera je pač z ljudsko
šolo v zvezi, ugovarjano, da pri nas ena stranka člen 19.
državnih osnovnih postav zato upotrebljuje, da hujska proti
nemškim sodeželanom. Pri nas je dve vrsti Nemcev, prvič
pravi Nemci in ti nijso Slovencem nepravični ter so tudi
spoštovani; potem pa je tudi ena vrsta ljudij, kateri še
le Nemci biti hočejo.  Ti imajo, kakor naša ščuvalna
stranka, program boja do noža. Obedve ščuvalni stranki
sti sicer majheni, ali gibčni in jaz moram pričati, da veliko
število prebivalstva je jako vneto za medsobojno pravičnost
in da si želi doseči modus vivendi, kakoršen je v Avstriji
morda v kratkem času pričakovati. Kajti le kdor je pra¬
vičen, more svobodo zahtevati.

Zraven tega naj gospodje pomislijo, da, ako šole za¬
htevamo, ako trdimo, da se le na naravni podlagi racijonalne
pedagogike poduk da misliti, nijsmo narodič, kakor cigani v
ogerskih pustah, nego kompaktno prebivalstvo 16 milijonov
Slovanov v Avstriji.

Ko bi tedaj Avstrija vsem narodom  ustrezala, kar
se tiče opravičenih želj in potreb narodov, mislim, bi naš
v  prepir kmalu minul, in mi bi skupno ono posredovali, kar
se mora najprvo od vseh narodov pričakovati, namreč kul¬
turo med zapadom in vztopom evropskim. Sicer delamo za
tuje oblasti, katere bi si, ko bi Avstrija onemogla, razdelile
njo in vsi avstrijski narodi bi potem bržkone prišli iz dežja
pod kap.

Še hočem omeniti z malimi besedami čudni način, kako
se pobijajo naši predlogi, ker je to na mene, kot advokata,
naredilo vtis, da se nij prav za prav drugega vedelo rabiti,
nego prav malo rekoče advokatovske povzemne spise.

Visoka zbornica je za podporo za Dolenjce, katere je
poškodovala strašna nevihta, 10.000 gold. več dovolila, kakor

70 —

sta odbor in vlada predlagala, in vendar se nam je nasproti
metalo, da se s tem škoda  ne popravi. Mi te. svote res
nijsmo prosili kot povrnenje škode, nego da se istiniti po¬
trebi  odpomore, za katero je tudi kranjska deželna vlada
100.000 gold. predlagala. Kajti ako vrednost poškodovanih
žetev znaša čez 700.000 gold., potem se samo po sebi
umeje — saj nijsmo otroci — da svota 10.000 gold. nij
povrnenje škode.

Tikoma zavarovalnih del savskih bregov, ste se mi —
akopram nij sem nij enega predloga stavil, nego le vlado na
pomisleka vredna odkrušenja bregov opozoroval, ker slučajno
one katastralne občine ob celi dolžini Save, o kateri se je
govorilo, poznam — dve iz aktov vzeti imeni občin Pasje
in Zverinjak pri Brežicah, imenovali, da bi se moje lokalno
znanje ob moč delo.

Glede prošnje, naj se zadeva o okrajnih zdravnikih na
Kranjskem še enkrat vladi izroči v daljni preudarek, bi se
bilo morebiti vendar-le lehko naglasilo, da bi se kričeče
zlostanje vendar še enkrat premislilo ter se končno odločilo;
toda tudi ta predmet se je advokatovski obdelal.

Ko bi bila vlada operat še enkrat v roke vzela, našla
bi bila, da v desetih  skupaj se držečih sodnijskih okrajih
nij nobenega okrajnega zdravnika, in slavni vladi bi se bilo
bržkone za dobro zdelo, da se postavi vsaj v Krško okrajni
zdravnik za tamošnje štiri sodnijske okraje in ob enem za
sosednje okrajno glavarstvo Brežice na Štajerskem za daljne
tri sodnijske okraje. Kazen omenjenih sedem zdravnijskih
okrajev so brez c. kr. okrajnega zdravnika tudi še sosednji f
okraji Laški trg, Jelševec pa Rogatec.

Ako tedaj ne poslušate uzrokov, posebno iz dežel, ki
so vendar zelo oddaljene in zato sploh manj e znane, ter se
takorekoč popolnem zanašate na predloge, odsekov ali celo
na sklepe klubov, tako da polni parlament, brez obzira na
to, se-li navajajo dobri ali slabi razlogi, nič drugega ne od¬
loči, potem se mi zdi, da cela strankarska organizacija naši
neenakolični Avstriji nij primerna.

Da pridem k sklepu tikoma ljudskega šolstva na Kranj¬
skem, za katerega pospeh se je 10.000 gld. postavilo v
ekstra-ordinarij, prosil bi gospode, da bi nam po geslu:

— 71 —

„Hitre pomoči treba“, dali malo večji znesek, med tem, ko
drugo preskrbi dežela sama in pa občine, v kolikor bode
mogoče. Naj gospodje pogledajo poročilo ministerstva. Tam
je izrekoma povedano, da je državno breme olajšano, bi¬
stveno olajšano, s tem, da se je na Kranjskem postavni
šolski patronat razpustil.

Zato je govorjenje pač le o vinarji za potrebo, ako
stavim prošnjo, da se namesto 10.000 gld. postavi v ekstra-
ordinarij znesek 15.000 gold.“

Ko se je govorilo o šolah, v katerih se izobražujejo
učitelji in učiteljice za ljudske šole, stavil je dr. Vošnjak
sledeči predlog:

„Visoka zbornica naj .pozivlje vlado, da skrbi, da se
učni jezik izobraževališčih za učitelje in učiteljice v Mari¬
boru, Ljubljani, Gorici, Celovcu in Trstu  nreduje
po potrebah slovenskega prebivalstva ter v smislu državnih
osnovnih postav. “

Predlog je bil sicer podpiran od nekaterih poslancev,
a zbornica ga nij sprejela. Tudi tukaj moramo vprašati,
kedaj bodo Nemci začeli pravični biti narodnim terjatvam
slovenskega naroda?

B. Srednje šole.

Latinske šole in realke ima država v svoji skrbi. Učne
načrte odloči ministerstvo, katero tudi sme ukazati, v kakšnem
jeziku se ima podučevati. V slovenskih deželah je že precej
srednjih šol, a vkljub 19. členu državnih osnovnih postav,
vkljub prošnjam Slovencev in sklepom deželnega zbora kranj¬
skega še nijsmo do tega prišli, da bi naš materni jezik isti
veljavo imel, kakor nemški. Zato so slovenski napredni
poslanci spoznali za svojo dolžnost, v državnem zboru zopet
odločno zahtevati, da se narodna ravnopravnost enkrat
dejansko uvede. Govoril je gosp. dr. Vošnjak v 42. in
43. seji za slovenske srednje šole, katera govora tukaj na¬
tisnemo.

72

Govor  dr.  Vošnjaka  za slovenske srednje šole.

Dovoljujem si sledečo resolucijo predlagati: „Visoka

zbornica naj visoko vlado pozove, da na onih srednjih šolah,
katere država vzdržuje v notranje-avstrijskih deželah v Pri¬
morji in v Trstu, one premembe glede učnega jezika naredi,
katere so po drž. osnovnih postavah in po pravičnosti do
slovanskega prebivalstva teh dežel potrebne 4 '.

Da to resolucijo z razlogi podprem, opozorujem na
mnoge nasvete in interpelacije, katere so stavili poslanci
slovenske narodnosti v deželnih zborih v Gradci, v Ljubljani,
v Gorici, v Trstu in v Celovci skoro v vsaki sesiji, glede
praktičnega izvedenja narodne ravnopravnosti na onih ozem¬
ljih, kjer Slovenci prebivajo. Vsi ti predlogi in vse te in¬
terpelacije pak so našle pri visoki vladi premalo ali celo nič
uslišanja, dasiravno izvirajo iz mnogokrat izrečenih želj pre¬
bivalstva in dasiravno so tembolje opravičene, ker se na
jasne besede člena 19. drž. osn. postav opirajo. Posebno na
polji učnega jezika smo še zmirom na onem stališči, kate¬
rega se je ob svojem času zljubilo grofu Leonu Thunu po¬
prijeti, po katerem so naše šole ne tolikanj izobraževališča,
nego zavodi narodnega potujčevanja. Tudi sedanji naučni
minister hodi po tem razhojenem potu svojih prednikov, da,
on hodi še dalje in nam jemlje celo drobtine narodne rav¬
nopravnosti, katere so nam njegovi predniki podelili v kakem
trenotku dobrodušnosti.

Slovenski narod, s številom prebivalstva 1,200.000 duš,
živi v kompaktni celoti od Mure in Drave tja do jadranskega
morja, in od vzhodne meje južnega Tirola pa do ogersko-
hrvatske meje. Na tem oblastji je samo v nekaterih mestih
in trgih en del prebivalstva nemški ali nemškega jezika, v
Gorici in Primorji tudi italijanskega jezika zmožen. Večina
prebivalstva pak, kakih 97%, je samo slovenskega jezika
zmožna, ona si je svoje narodnosti zavedna -ter si je kljubu
sto in stoletnim neugodnim, njeno duševno življenje zatira¬
jočim razmeram vendar svojo narodno vlastitost ohranila.

Na tem ozemlji, kjer Slovenci prebivajo, je petnajst od
države vzdrževanih srednjih učilišč, in sicer: osem višjih

73 —

gimnazij, namreč v Mariboru, v Celji, v Celovci, v Ljubljani,
v Novem mestu, v Trstu, v Gorici in v Kopru; dve realni
gimnaziji, namreč v Beljaku in v Kranji, in tudi deželna
gimnazija v Ptuji dobiva od države na leto 3500 gl. podpore.
Potem je v tem ozemlji še pet višjih realk, namreč: v Ma¬
riboru, v Celovci, v Ljubljani, v Trstu in v Gorici. Na vseh
teh srednjih šolah je učni jezik nemški ali italijanski. Slo¬
venci pak, katerih je 1,200.000, nemajo niti ene srednje
šole, na kateri bi učenci slovenske narodnosti — in teh je
na onih učiliščih večina — poduk v svojem materinem
jeziku uživati mogli.

Kje je tukaj enaka pravica za vse? Ali bi bili mi
Slovenci samo za to, da za državo bremena nosimo, dobič¬
kov pravne države pa, katera vendar bi morala vse svoje
narode z enako ljubeznijo objemati in katera osobito tu ima
narodne pravice vsem v enaki meri dati, ne bi imeli?

In vendar se moramo baš mi Slovenci hvaliti, da smo
vsak čas zvesto pri Avstriji in njeni svetli vladarski rodovini
stali, da smo v vojni nevarnosti z veseljem svojo kri za do¬
movino prelivali, in v mirnih časih teška državna bremena
voljno nosili. In tudi denes, kakor nekdaj je slovanski rod
pripravljen, za obstanek Avstrije vedno s krvjo in imenjem
potegniti se, tolikanj iz podedovanega domoljubja, kakor v
zavesti, da mu je baš mnogojezična ustavna Avstrija naj¬
boljše poroštvo za ohranjenje in razvijanje njegove narodnosti.

Tembolje nas vedno zanemarjevanje naših opravičenih
narodnih tirjatev boli, ker se nam s tem pomočki do omike
in razvoja odtegujejo.

A ne samo iz razlogov narodne ravnopravnosti
moramo to terjati, mnogo bolje zato govori še pedagogična
poteeba, da se slovenski učili jezik na srednjih šolah uvede.

Učenec slovenske narodnosti se pač nauči po nekaterih
srednjih šolah nekoliko nemškega; pa ker doma samo slo¬
venski govori in ker tudi ljudska šola gotovo ima višje na¬
mene, nego da bi učencem samo fraze in besede v nerazum¬
ljivem jeziku v glavo vtepala, tako stopi učenec slovenske
narodnosti v prvi razred srednje šole skoraj brez vsega
znanja slovenskega jezika, in vendar je takoj prisiljen vse
učne predmete v tem jeziku poslušati. Zdaj pa si mislite

— 74  —

žalostni položaj takega, učnega jezika nezmožnega učenca in
lehko izpoznate škodo, katera iz tega izvira, za duševno raz¬
vijanje učenčevo.

Med tem pa, ko govorim za vpeljanje slovenskega
učnega jezika v srednjih šolah, mi nikakor nij v misli, da
bi se nemški  jezik iz njih izrinil in da bi se naši učeči se
mladini vzelo sredstvo, naučiti se v srednji šoli popolnem
nemškega jezika.

Mi Slovenci ne le da vedno živahno občujemo z nem¬
škimi sosedi, tudi nemška svetovna literatura je, iz
katere smo dozdaj in bodemo bržkone še dolgo
zajemali splošno omiko.  Iz tega razloga se nam ne
zdi le koristno, nego nepogojno potrebno, da se naša mla¬
dina v srednji šoli nemškega jezika nauči. K temu pa nij
treba naglega, vsa pedagogična načela prevračujočega prehoda
od slovanske ljudske šole  k čisto nemški ali italijanski
srednji šoli, k temu nij treba izrivanja slovenskega jezika
iz srednje šole, nasproti — le na podlogi popolnega znanja
materinega jezika se da tuj jezik dobro naučiti.

Od kod morejo, ako se slovenski jezik tako odriva,
naši olikani stanovi, advokati, notarji, zdravniki, uradniki,
duhovniki itd. imeti ono znanje slovenskega jezika, ki jim je
pri občevanji z narodom tako potrebno? Od kod hočejo
zajemati ljubezen do svojega naroda, kje morejo razumeti
njegove potrebe, kje morejo imeti oni čut skupnosti s svojim
ljudstvom, ki je tako potreben za ugodno razvijanje narodnih
in splošnih razmer?

Najmanjše tedaj, kar moremo terjati, je vpeljanje
slovenskega jezika kot učnega, in sicer najprvo v spodnjih
razredih onih srednjih šol, v katerih imajo učenci slovenske
narodnosti večino. Ko bi na posameznih učiliščih tikoma
tega imela pomišljanja biti, bi se lehko ustanovile paralelke
s slovenskim učnim jezikom. Kazumeje se samo ob sebi,
da bi se tudi v teh spodnjih razredih nemškemu jeziku mo¬
ralo dati toliko ur, da bi se ga učenci do vstopa v višje
razrede lahko popolnem naučili.

Naj se mi ne očita, da nemarno knjig ali učnih moči,
kakor je to rada storila vlada ob svojem času, ko je odgo¬
varjala na različne dotične interpelacije.

— 75

Kar se tiče učnih sredstev, jih deloma uže imamo,
kar jih pa manjka, so uže v rokopisu dovršena, in tudi od.
slavnega naučnega ministerstva potrjena, da tiskanje nema
nobene ovire, in sicer tem manje, ker je kranjski deželni
zbor dovolil svoto 10.000 gld. za izdajo učnih knjig v slo¬
venskem jeziku. Ako pa tudi nij vseh učnih sredstev za
srednje šole v slovenskem  jeziku, so pa v srbsko-
hr  vat  s kem  za gimnazije in realke v Dalmaciji pa troje-
dinem kraljestvu. Ker si pa sta slovenski in srbsko-hrvat-
ski jezik tako blizu v rodu, da vsakdo, kdor je enega teh
dveh jezikov zmožen, tudi drugega razumeje, bi se za ne¬
katere predmete brez ovinkov lehko v srbsko-hrvatskem
jeziku tiskane knjige v slovenskih srednjih šolah rabile.

Tudi zmožnih učnih moči nam ne manjka za slovenske
srednje šole. Trebalo bi le glede te naredbe slavnega
učnega ministerstva, da bi se nam dale končno tako zaželene
srednje šole.

Ne preslišite v tej visoki hiši naših opravičenih želj,
in obznanite s sprejetjem od mene predlagane resolucije
svojo voljo, da vam je zares do tega, da izvedete principe
svobode in enakopravnosti za vse povsodi v Avstriji. “

Proti dr. Vošnjakovi resoluciji govori Kočevski poslanec
Dežman, ki se je žalibože izneveril svojemu slovenskemu
narodu, ter z drugimi odpadniki vred in z nekaterimi med
nami useljenimi prenapetimi Nemci bi rad nas vse potujčil
in spravil pod tujo silo.

Resolucija dr. Vošnjaka  je bila izročena odboru, da
o njej poroča v prihodnji seji. To se je zgodilo v 43. seji
ter je odbor nasvetoval, naj zbornica črez to resolucijo preide
na dnevni red, to je, da je ne sprejme.

Na to zopet dr. V o š nj ak besedo poprime in pobija
Dežmanove ugovore.

Iz druzega govora dr. Vošnjaka  za slovenske
srednje šole.

„Budgetni odsek predlaga mojo resolucijo v nemar
pustiti ter na dnevni red preiti. Tome  sili v kljubu pozni

— 76  —

uri, da govorim še nekatere besede, ker bi se mi zdelo, da
se ne strinja niti z mojo vestjo niti z mišljenjem mojih vo-
lilcev, da bi tam molčal, kjer se o tako važni stvari sklepa.

Živahno pritrjevanje, s katerim so pozdravljali včeraj
gospodje od leve strani te slavne zbornice besedam nekega
gospoda govornika, poslanca za Kočevje na Kranjskem, po¬
kazalo mi je, kakovim nazorom se gospodje v narodnih
vprašanjih uklanjajo. To osorno odbitje mojega predloga,
ki je budgetni odsek predlaga, bi pa zares lahko zval migljaj
s kolom, ki kaže, česa ima od vaše strani pričakovati ne-
nemško prebivalstvo, osobito slovansko.

Budgetni odsek predlaga, naj se preko moje resolucije
preide k dnevnem redu.  Kaj pa tirja moja resolucija?
Ali je v njej zares kaj nezakonitega izrečenega, da naj se
ima kar meni nič tebi nič preiti preko nje k dnevnemu redu?
Nasprotno, ona je med najpohlevnejšimi mejami, ona zahteva
le to, kar vsakemu avstrijskemu rodu pristuje po narav¬
nem pravu  in kar se mu zagotavlja po državnih osnovnih
postavah.

Če tedaj budgetni odsek predlaga prehod k
dnevnemu redu preko moje resolucije, .predlaga
s tem ob enem, naj se preide k dnevnemu redu
preko državnih osnovnih postav  in naj se preide k
dnevnemu redu preko onih pravičnih obzirov,  katere bi
vi morali imeti proti slovanskim narodom  v Avstriji! . .

Govorjenje je tu o vprašanji: Ali velja postava,
katero ste ob svojem času obe hiši državnega
zbora sklenili in katero je nj. Veličestvo s svo¬
jim podpisom potrdilo,  za vsakega v Avstriji, od naj¬
nižjega do najvišjega, i ako sedi na ministerski klopi, ali je
pa takorekoč le svitla stvarca, da bi se narodi z lepimi
frazami slepili? Meni se vsaj zdi, da je vsaka postava,
naj bo komu po godi ali ne, da je le potrjena in da je v
dejanji, za vsakega nas veljavna,  in da se mora ozirati
le na jasne besede postave,  ne pa na kakoršno si bodi
tolmačenje, ki je kdo v to postavo polaga.

Jasne besede te postave pa so porok, da dobi vsak
narod potrebna sredstva za narodni razvoj,  in dokler
nam vlada teh sredstev ne da, tako dolgo po mojih mislih

— 77 —

baš  proti postavam dela, prelamlja ustavo, katero
nam  vedno kaže kot šibolet, ki je za vse avstrijske
narode ustvarjen, in kateri ima vse osrečiti.

Mogoče, da vam čl. 19. državnih osnovnih postav uže
nij po godu in da uže na to mislite, da bi ta član izbrisali-
No, vi imate večino, vi to lehko storite, vi član lehko izbri¬
šete, toda le na postavnem potu, le po sklepu državnega
zbora in posled potrjenja njegovega Veličestva ta član lehko-
odpravite! Zdaj pa ta zakon še obstoji in mi se
bodemo vedno nanj sklicevali, da dosežemo
svoje pravice.

Še na eden ugovor gospoda kočevskega poslanca mi
je odgovoriti.

Med mnogo ugovori, katere je on navel proti mojim
trditvam, celo proti trditvam, ki jih nijsem izgovoril, kakor
n. pr. da hočem nemški jezik iz vseh srednjih šol
pregnati,  med tem, ko sem vedno naglašal, da je
dobro,  da se naša učeča se mladina nemškega jezika
popolnem nauči  — med temi ugovori je tudi kazanje na
spodnjo gimnazijo v Kranji, katera se je pod prejšnjim mi-
nisterstvom v slovensko spremenila, in katera je v času
svojega obstanka pokazala, da onih pogojev ne izpolnuje,
kateri se narejajo učiliščem. Te trditve kočevskega poslanca
moram popolno neresnične  imenovati. V prvič moram
povedati, da na gimnaziji v Kranji nij slovenski jezik iz-
ključljivo učni jezik, nego da se nekateri predmeti tudi v
nemškem  jeziku predavajo. V drugič pa so bili uspehi te
nižje gimnazije popolnem povoljni, in tako je ob svojem času
tudi direkcija onega nižjega gimnazija ministerstvu poročala.
Pozneje,, ko je sedanja vlada krmilo dobila v roke, je direk¬
cija baje drugače poročila. No, vi sami prav dobro veste,
kako se imajo ceniti poročila, ki jih nižji uradi višjim delajo,
ker nižji uradi večjidel vedo, kak veter piha v višjih krogih
in po tem vetru sučejo svoje plašče. Ravno tako neresnična
je tretja trditev gospoda poslanca iz Kočevja, da kmetje
kranjske okolice svoje otroke v Ljubljano pošiljajo, ne pa v
nižjo gimnazijo v Kranj, češ za to ne, ker je slovenska.

Jaz nahajam v špecijalnem sporočilu ministerstva za
kult in nauk za leto 1873, da je gimnazijo v Kranji leta

— 78 —

1873 obiskovalo 73 učencev, in da obiskovanje te gimnazije
vedno raste,  kar je dokaz, da jo učeča se mladina iz
kranjske okolice in s celo gorenjske strani obiskuje. Proti
temu bi lehko navedel gimnazijo v Kočevji,  ki je čisto
nemška in šteje samo 19 učencev. Zakaj se ne govori o
tej gimnaziji, da je nepotrebna,  zakaj se ravno trdi, da
slovenska nižja gimnazija v Kranji  svojih dolžnosti
kot učilišče ne izpolnuje? — Sploh moram včerajšnjega
gospoda govornika in tudi slavno vlado opozoriti na letno
sporočilo naučnega ministerstva od leta 1873, iz katerega
se vidi, da je na onih učiliščih, ki sem jih včeraj imenoval,
zares večina učencev slovenske narodnosti.

Na gimnaziji v Ljubljani  je od 383 učencev njih
314, ki so slovenske  narodnosti. Učni jezik pak je
nemški.  Na gimnaziji v Gorici je 120 Slovanov,  117
Italijanov in samo 19 Nemcev, pa vendar je, kolikor vem,
učni jezik nemški.  Na gimnaziji v Celji študira 191 učencev;
od teh je 136 Slovencev,  samo 52 pa Nemcev, a vendar
je tudi tukaj učni jezik nemški.

Gimnazija v Mariboru  šteje 235 učencev, med temi
151 Slovencev  in 81 Nemcev, a vendar je nemški učni jezik.

Na gimnaziji v Novem mestu  je vpisanih 105 učencev.
Od teh jih je 97 slovenske,  a samo 8 nemške narodnosti,
in vendar se povsem le nemški jezik za nauk rabi.

Na gimnaziji v Kranji  študira, kakor sem uže omenil,
73 učencev, kateri vsi pripadajo slovenski  narodnosti.
Jaz sem včeraj mirno in stvarno iz narodnih,  pa še bolje
iz pedagogičnih  razlogov naglašal potrebo, naj bi se vsaj
v spodnjih  razredih srednjih šol slovenski jezik kot učni
uvedel. Niti gospod včerajšnji govornik, niti špecijalni poro¬
čevalec nij ničesa omenil, da bi moje razloge ovrgel.
Gospod špecijalni poročevalec se je na to skliceval, in jaz
moram to zares sofistiko  zvati, da pri drugih resolucijah
nij nijena narodnost imenovana.

Pri resolucijah tikoma srednjih šol res nij nikjer kaka
narodnost imenovana; opozorujein ipak na dvanajsto resolu¬
cijo. Tam se bere (bere):

„ Vlada se pozivlje, naj za to skrbi, da se uredi učni
jezik na učiteljskih izobraževališčih v Lvovu, Stanislavu in

— 79  —

Tarnopolu na način, ki odgovarja potrebam rusinskega
prebivalstva po smislu državnih osnovnih postav."

Tedaj je celo med temi resolucijami ena, v kateri je
narodnost  imenovana. Jaz bi bil gospodu špecijalnemu
poročevalcu priporočil, naj se o naših razmerah poprej
poduči,  kakor sploh opazujem, da ste o naših razmerah
slabo podučeni;  da zato za nas neugodno sodite, ker se
opirate vedno na enostranske  in navlašč zato narejene
ugovore, namesto da bi prodrli v jedro stvari in da bi po¬
izvedeli, ali je s stvarjo zares tako.

Ako bode večina direktno voljenega državnega zbora
po takih potih hodila, kakor jih misli zdaj nastopiti, potem
naj se nikdo ne čudi, ako izgubite simpatije med onimi narodi,
ki so uže izprva strahom sprejeli postavo o direktno voljenem
■državnem zboru, ki so pa ipak v to slavno zbornico stopili,
nadejaje se, da se bodo na njihove želje oziralo. Ne čudite
se, ako to sočutje gine, ako boste osamljeni in ako tla med
vsemi sodržavljani izgubite. Čemu nam bode politična
in religijozna svoboda,  ako nas tlačite v narodnem
obziru? Ali pak si morebiti oni pogum, ki se vam
je bil izgubil pri glasovanji o jezuvitovski fa¬
kulteti, hoče denes lovorjev nabrati  v boji proti
slovanskemu narodu? Ta boj je nevaren boj, ki bode
končno koristil le reakciji in absolutizmu.

Zato pa vas prosim v vašem ter našem interesu:
bodite pravični,  a ne uničujte zaupanja, ki se vam je
•od naše strani dajalo. Spominjajte se besedij nj. Veličestva:
„Enake pravice, enaka bremena!" Ne nakladajte nam samo
bremen, dajte nam tudi pravic naš delež."

Potem je bilo glasovanje o dr. Vošnjakovi resoluciji
ter je zbornica v večini proti njej glasovala. Kedaj bodo
vendar enkrat Nemci začeli izprevideti, da s svojim vednim
zanikanjem opravičenih želj slovanskih narodov druzega ne
onpravijo, kakor da si nakladajo sovraštvo. Dokler ne velja
eaka pravica za vse narode, ne pridemo do zaželene sprave.
A tudi država ostane onemogla, ako se ne da vsem narodom
prilika, da prosto razvijajo svoje duševne moči.

— 80

C. Vseučilišče.

Slovenci nemarno nobene višje šole (vseučilišča). Naši
sinovi, ako se hočejo izrediti za profesorje, doktorje, uradnike,
itd. morajo iti v Gradec, na Dunaj ali v Prago. Sploh je v
Avstriji premalo višjih šol. Zato je državni zbor sklenil, od
vlade zahtevati, da v prihodnji seji stori nasvete zavolj
naprave še enega vseučilišča. Oglasili so se govorniki iz
raznih dežel, da bi se nanj oziralo pri ustanovljenji vseuči¬
lišča. Od napredne slovenske stranke je dr. Razlag govoril
za napravo vseučilišča v Ljubljani.

Govor slovenskega poslanca dr. Razlaga  za
univerziteto v Ljubljani.

„Jaz se držim načela, da so učni nameni najboljša
kapitalska zaloga. Za to bi jako želel, ko bi se izrečenim
željam mojih čestitih predgovornikov glede primerne razdelitve
vseučilišč, katerih še manjka, v vseh delih države ustreči
moglo.

V naprednih državah nahajamo navadno na dva miljona
prebivalcev po eno vseučilišče, kar pri nas brez dvombe še
dolgo časa ne bode mogoče. Za to more le 'o tem vprašanje
biti: Kako bi se mogla najti najbolje primerna razdelitev
onih univerzitet, ki se imajo še na novo ustanoviti v interesu
vseh dežel in vseh narodov  v Avstriji?

V jugu bi najbolje potrebno bilo, novo vseučilišče
napraviti, kajti velika dolžina zemlje od Kotora do Gradca
nema nobenega tacega višjega učilišča, a druge dežele imajo
po železnici jako blizu do obstoječih vseučilišč na Dunaj i r
v Pragi, Lvovu, Krakovu, Inspruku.

Znanost mora biti vsem skupno in zajedno blago, da
se tudi koristne praktične vedi pri njenih žarkih ogrejejo in
veselo razcveto. Izobraženje in blagostanje, zedinjeno z.
vročim avstrijskim domoljubjem, bodo nasledki tega.

Ako si ogledam južno stran, ki nema v veliki zemeljski
dolžini nobenega vseučilišča, zdi se mi, da ustanovljenje
čisto italijanskega vseučilišča nij v pravi razmeri s financijalnimi

81  —

zahtevami od države, ker je število prebivalstva italijan¬
skega jezika morda vendar premajheno za samostalno
čisto italijansko univerziteto. Za poldrugi milijon Slovencev
bi se čisto slovensko  vseučilišče morda tudi uresničiti ne
dalo. Torej bi se priporočalo, najti način, za različne narode
v jugu, ki v samih malih deželicah drug poleg druzega
stanujejo, skupno univerzito  osnovati, in to bi se po
mojih mislih potlej zgodilo, ko bi se to vseučilišče tako
uravnalo, da bi se v dotičnih jezikih, v nemškem, italijan¬
skem, slovenskem  in ilirskem, več praktičnih predmetev
morda tudi paralelno predavalo a drugi predmetje bi se prav
lehko v enem samem jeziku predavati mogli. Priporočalo bi
se torej za te dežele in narode takozvano „mednarodno
vseučilišče za južne dežele"  ustanoviti.

V teh malih deželah je potreba sporazumljenja posa¬
meznih narodov tem silnejša, ker baš zarad mnogih razmer
med soboj v dotiko prihajajo. V posameznih malih deželah
bi pomanjkanje duševnih in materijalnih močij ustanovitev
tacih zavodov onemogočilo, kajti uže zdaj je izkustvo kazalo,
da — ako le nekatere izglede navedem — take male deželice
ne morejo blaznic in nobenih zavodov za slepce ustanoviti.
Moglo in moralo bi se po obstoječi postavodaji po gimnazijah
poduk v sorodnih jezikih pospeševati.

Dovoljujem si, naučnega ministra na to opozoriti, da se
ukazi organizacijske osnove za gimnazije od leta 1849 glede
jezikovega učenja ne izpolnujejo, ter so posebno naredbe na
strani 149 in dalje take, na katere bi jaz pozornost njegove
ekscelence gospoda naučnega ministra obrniti hotel. Ilirski
jezik, o katerem organizacijska osnova govori, upotrebljuje
se v Dalmaciji, v polovici Istre in na Kranjskem v treh
okrajih (Črnomelj, Metlika in Kostanjevica). Bilo bi torej
vredno, jezikovo učenje v naših južnih gimnazijah tako ure¬
diti, kakor ga organizacijska osnova z vsem opravičenjem
uže davno predpisuje.

Da je skupnega delovanja teh narodnostij v malih
deželah želeti, o tem nij dvombe; in jaz uporabljam to pri¬
liko, da odgovarjam čestitemu udu te zbornice, ki je najbrž
na mojo adreso pred nekoliko dnevi nekaj besedij govoril,
ka mi deželno pravo izpuščamo in si za to država glavni

6

— 82 —

delež prisvaja. Bodi mi dovoljeno o tem naravnost svojo
misel izreči.

Država je naše skupno zavetje, njena moč je naša moč,
njena slabost bi bila naša onemoglost. Malostni duhovi v
malih deželah, polni osobne domišljavosti in samoprida, zlo¬
rabili bi ono oblast, ki bi jo v roke dobili, in uže se je
misel sprožila, da bi mnogi razumnik iz tacih dežel moral
izseliti se, ker ne bi v tacih malih deželah več živeti mogel,
ako bi se pravo in svoboda z nogami teptala, da se umazani
samopridnosti streže. Zato se bojimo take  avtonomije, ki
bi na take države  kot Bukovino, Solnograd, Koroško, Kranj¬
sko itd. prenašati ne imela moči. Tam bi se ljudstvu ne
metalo kostij, ki jih je lev popustil, nego duševno ukovan
bi se narod pustil, duševno in materijalno lakoto trpeti.
Zato smo proti razdeljenju države, in jaz mislim, da so nas
ne samo pragmatična sankcija, nego i poznejše stiske v eno
državo zedinile, in da nas bode svobodna ustavna država
isto tako zedinjene našla v dobrih, kakor prej v slabih dnevih.

Ko zdaj k predmetu našega vprašanja prehajam, nastaje
pitanje, katero mesto mislim, ka bi bilo za „mednarodno“
vseučilišče najbolje primerno? Ljubljana  ima ugodno
geografično lego, ima samo 24.000 prebivalcev, torej nij niti
premajheno niti preveliko mesto; posebno ne preveliko, zato
se nij bati, da bi študentje v ono siromaštvo zašli, kakor se
v velicih mestih tako često nahaja. Lega Ljubljane je tudi
prav zdrava. Ljubljana ima uže licej,  ima še veliko bi¬
blij oteko  in bode za prihodnjost  brez dvombe uže
zarad jezikovih razmer imela skupno teologično fakul¬
teto  za osem škofij. To so škofije: kranjska, koroška, več
primorskih in lavantinska v spodnjem Štajerji. In ko se bode
taka velika teologična fakulteta osnovala, potem si je ne
morem misliti — brez dodatka filozofične  fakultete. Dajte,
gospoda, potem še pravno akademijo  z vsaj tremi letniki
zraven — če se četrti letnik uže kje drugod do vrše vati mora,
— pa imate univerziteto, kakoršne je južnim deželam treba.

Tudi bi sodil, da naj se vprašanje o opuščenji medi-
cinično-kirurgični fakulteti v naših planinskih deželah na tanko
prevdari, ker bi se sicer lehko zgodilo, da bi javna zdravst¬
vena služba pešala, ker bode vsak doktor  zdravilstva prej

— 83 —

boljše mesto v druzih deželah iskal, in ker je pri nas posebno
potreba znanje deželnega jezika.

Ljubljana  ima uže prekrasno poslopje, ki je za učne
namene zidano. Blagosrčno je kranjska hranilnica
vzpostavila poslopje, morda za 400.000 gold., katero se more
v tem obziru uže dodelano imenovati, ker se bode brez
dvombe v prihodnjem oktobru učnim namenom izročilo. Jaz
bi mislil, da se hranilnica ne bode branila, izročiti to poslopje
za namen ustanovljenja univerzitete po potu sporazumljenja;
kajti potem bi šlo samo za to manjšo realko sezidati, ki bi
interesom male dežele baš zadostovala.

Ko bi tedaj taka primerna razdelitev višjih učilišč
mogoča bila, potem bi, menim, izobraženi, srečni, zadovoljni
bratovski narodi med soboj tekmovali za naj lepše darove
človečanstva v mirnem boji, in vezah bi se interesi skupne
države z interesi posameznih avtonomnih dežel v harmoniji.

Torej si dovoljujem nasvetovati, naj se k resoluciji
pridene pristavek: „Pri tem naj ustanovljenje univerzitete
za južne dežele v Ljubljani  v preudarek vzame. “

Zbornica te resolucije nij sprejela in sploh nobene, v
kateri je kako mesto imenovano bilo in le izrekla, da je še eno
vseučilišče potrebno, nasvete zarad kraja pa naj stori vlada.

D. Gospodarska in vinorejna šola na
Dolenjskem.

Kranjski deželni zbor je sklenil, tudi za Dolenjsko,
kakor uže poprej za Vipavsko, napraviti gospodarsko in vi-
norejno šolo. A stroški za tako šolo so precej veliki in
teško bi bilo za kranjsko- deželo, vse stroške zmagati. Zato
se je kranjski deželni odbor do vlade obrnil, da naj bi država
pripomagala pri ustanovljenji in vzdrževanji te šole.

V 47. seji državnega zbora se je posvetovalo o stroških
za kmetijsko ministerstvo. Pri tej priložnosti se je oglasil
poslanec Pfeifer in z ozirom na imenitnost in potrebo go¬
spodarske šole za Dolenjsko stavil predlog:

„Visoka vlada se pozivlje, da napravo nižje-gospodarske
šole za Dolenjsko po močeh pospešuje."

6 *

84 —

Predlog je bil dovolj podpiran v zbornici ter izročen
odboru za državni proračun, da ga pretresuje. Odbor pak
je bil tega mnenja, da ima kmetijski minister nalogo in
dolžnost, gospodarski poduk povsod pospešiti ter gospodarske
šole podpirati, kjer se mu potrebno zdi.

Stvar je res bila precej potem v prid Kranjske dežele
rešena. Kmetijski minister je namreč odločil za gospodarsko
šolo na Dolenjskem iz podpornega fonda kmetijskega mini-
sterstva vsako leto dati 2400 gold. podpore, za nakup po¬
sestva pa z 20.000 do 30.000 gold. pripomagati.

VI. Razne stvari.

I. Podpora Dolenjcem.

■ Strašna nesreča je 19. julija 1873 zadela en del Do¬
lenjskega; toča se je usula in do golega potolkla njive in
vinograde v novomeškem, krškem in trebanjskem okraji.
Kranjska deželna vlada in deželni odbor sta se obračala do
vlade, naj se privoli kaka denarna pomoč iz državne kaše za
poškodovane posestnike. Meseca januarja 1.1. sta poslanca
Pfeifer in dr. Razlag  šla naravnost k ministru notranjih
zadev, da sta mu razložila veliko revščino v zadetih krajih
ter ga prosila, naj stori predlog v državnem zboru, da dobodo
poškodovani saj nekaj podpore. Minister res precej potem
stori nasvet, da se za to podporo privoli 20.000 gold. V
38. seji je bil razgovor o tej stvari. G. Pfeifer predloži, da
če- podpora na 30.000 gold. povekša.

Pfeiferjev govor za podporo Dolenjcem.

„čestita gospoda! Slavna vlada je s hvalevredno skrb¬
nostjo posebno gledala na to, da bi se olajšalo pomanjkanje
v posameznih delih države; pred vsem je kraljestvu dalma¬
tinskemu, katero je slaba letina in nevihta hudo poškodovala,
dala 150.000 gold. pomoči, ter je dalje obljubila okrajem
Novomesto, Trebnje in Krško znesek 20.000 gold. brez za-
vezanja vrnitve. Nij dvomiti, da bode tudi slavni državni

— 85

zbor važne uzroke te izredne pomoči zaradi izrednih dogod¬
kov dovoljno cenil.

Slavni vladi izrekam v imenu ljudstva, katerega je
nenavadni dogodek 19. julija preteklega leta tako nemilo
zadel, za podeljeno pomoč najsrčnejšo zahvalo. Vendar
pa še omenjam,' da pomanjkanje v onih treh okrajih
meji na obup, ker je veliko večje, kakor se je iz začetka
mislilo.

Preveč bi dragega časa porabil, ko bi to strašno
nevihto hotel natanko opisovati, zaradi česar le kratko ome¬
nim, da je kakor jajce debela toča veje in mladike z drevja
zbijala, kožo lupila, in da je bila po njivah in po vinogradih
več dni za čevelj na debelo ležala, da se je od daleč videlo,
kakor da je v sredi poletja sneg zapadel. Da, obrtniki
sosednjega Novega mesta so točo celo v ledeniee vozili.

Kozolce, v katerih je bilo uže nekaj žita nadetega, je
podrl strašni vihar; žito je vihar ven zmetal, ter je, kakor
še ne požeto po njivah do zrna izmlatil, sploh je vse pri¬
delke uničil. Opustošenje vinogradov nema izgleda; na ne¬
katerih krajih je zemljo s trtami vred vzelo, trte je zlomilo
in treba bo vse vinograde na novo obsaditi. Razun stroškov
za drage trte, za privažanje prsti in gnoja je še to, da vi¬
nogradi najmanje pet let ne bodo ničesa rodili. Njive pod
gorami, kakor tudi travniki so zasuti s kamenjem in peskom,
tako da je več rodovitne zemlje za zmeraj izgubljene za ob¬
delovanje. Nobeni stvari nesreča nij prizanesla. Da bi pa
mera nesreče polna bila, je divji vihar strehe s hiš in z
druzih poslopij zmetal ter one kolikor mogel poškodoval.

Efektivna vrednost uničene žetve je deželni zvedeni
komisar v soglasji z drugimi uradnimi izjavami cenil na
773.780 gl., med tem, ko vsa škoda znaša nad dva miljona
goldinarjev.

Kar se krajnega razširjanja tiče, je kranjsko zemljo
vihar obiskal na površji kakih 4 1 / 2  štirjaških milj, in sicer
v okraji Novomesto 1233 hiš z 6848 ljudmi, v trebanjskem
okraji 396 hiš z 2228 ljudmi in v političnem okraji krškem
396 hiš z 2075 ljudmi, vkup torej 2124 hiš z 11.141 ljudmi,
ako ne računam onih posestnikov, ki imajo v omenjenih
krajih samo vinograde.

— 86  —

Uže od leta 1870, gospoda, je bilo na Kranjskem
veliko slabih letin. Žita in druge hrane je bilo komaj za
največjo potrebo, da še zmanjkalo ga je. Tudi preteklo
leto je bilo zaradi suše slabo; kajti, gospoda, med tem, ko
se v drugih samo govori, da je suho, je na Kranjskem
zaradi znane kakovosti tal, — kakor veste, se reke in potoki
večkrat pod zemljo izgube in se kje drugje prikažejo
— uže strašna suša, tako da se večkrat živina nema kje
napajati.

V očigled tega strašanskega poškodovanja je kranjski
deželni zbor, kakor tudi privatna dobrodelnost revo nesreč¬
nežev le mimogrede olajšala. Mali posestniki so večjidel
zadolženi, zelo ubožni in skoraj brez vsega potrebnega. Kdor
more jarem volov svoj imenovati, je uže med premožnejšimi,
tedaj nij misliti, da bi ti ljudje lahko kak kredit jemali. Še
z delom spomladi si ne morejo ničesa prislužiti. Kajti naša
zemljišča so v majhne dele razdeljena, ljudje svojih del,
posebno v vinogradih večkrat ne morejo opraviti, in ker
nemajo denarja, si tudi ne morejo delavcev najeti ter je
plačati; torej je treba, da si drag druzemu pomagajo, t. j.
drag druzemu delajo in pri tem drugega ne zaslužijo, kakor
slabo jed.

V najvišji odločbi od 31. decembra 1864 je odločno
pripoznano, da kranjska dežela preveč davka plačuje, in pre¬
teklo leto se je samo od naslova preoblačenja davkov odpisalo
okolo 70.000 gold., iz česar se da sklepati, da je kranjska
dežela v preteklih letih državni kaši veliko preveč plačevala
in da ima tako rekoč pravico, da se na njo ozira.

Ker se delanje namenjene dolenjske železnice — katere
važnost kot prometne ceste se nič manje ne priznava kot
druge zveze z morjem — ker se to delanje dozdaj žalibog
še nij začelo, po čemer bi ljudje lahko dela dobili, ne ostaja
drugega, nego države pomoči prositi.

Ker je deželna vlada sama predlagala 100.000 gold.,
ker prava škoda znaša več nego 700.000 gold., bi se na¬
menjenih 20.000 gld. vendar še lahko za 10.000 povišalo,
da bi se veliki revščini bolje odpomoglo, in da bi se izpol¬
nila plemenita želja našega vladarja, ki jo je v cesarskem
pismu od 8. februarja 1.1. izrazil „da naj se vse moči

— 87 —

porabijo, da se ubogemu ljudstvu olajšanje
podeli." Jaz tedaj predlagam:

Visoka zbornica naj sklene:

„Podpora za okraje Novomesto, Trebnje in za politični
okraj Krško, ki znaša 20.000 gold., naj se za 10.000 gold.
poviša, ter naj se pod naslov „politična uprava" stavi 30.000
goldinarjev."

Pfeiferjev  predlog je bil sprejet ter so dobili po
njegovem prizadevanji Dolenjci za 10.000 gold. več podpore,
kakor je vlada nameravala.

2. Sol.

Pri pogovorih o neposrednjih davkih je tudi sol na
vrsto prišla. G. Ivan Nabergoj je poprijel besedo in izrekel
željo, naj se cena soli poniža.

Govor Nabergoja o znižanji solske cene.

„Ker so čestiti gospodje predgovorniki o tej zadevi
dobro govorili, dovoljujem si, le še nekaj kratkega pristaviti,
ker je ravno sol jako važna stvar v celem gospodarstvu.

Avstrija ima solno ozemlje 420 kvadratnih milj. Ona
je na soli naj bogatejša dežela, pa vendar je za avstrijske
podložne sol naj dražja.  Stroški za sol zadevajo tedaj
hudo ubogo  prebivalstvo, posebno v kamenitih in nerodo¬
vitnih okrajili na Krasu. Znani so mi celo slučaji, da so
ubožne družine po cele tedne morale jedi neslane jesti,
med tem, ko se je na istranskih obalih večkrat po več tisoč
centov uže narejene erarne morske soli v morje zmetalo.

Tudi živini je sol za življenje tako rekoč potrebna.
Ona pospešuje redenje in prebavljenje, pomnoži kri, in torej
tudi meso in mast.

Odkar se je leta 1868 živinska sol odpravila, so se
živinske kuge pomnožile in se je meso podražilo. Iz teh
razlogov se je več deželnih zborov obrnilo na slavno vlado,
naj ceno soli  zniža,  in naj posebno zopet dovoli

— 88  —

napravljanje in prodajanje živinske soli. Tudi se je stavilo
v tej zadevi v državnem zboru uže več resolucij. Ko bi se
cene znižale, bi se gotovo soli toliko več porabilo, da bi se
dohodki le malo ali celo nič ne znižali. Dovoljujem si slavno
vlado prositi, naj ceno soli kar prej moči izdatno zniža.

Ob enem si dovoljujem slavno vlado opozoriti, naj solni
monopol čisto odpravi. Ako reforma direktnih davkov po
nazoru vlade postane zakon, ki bi, ako bi se odpravil pri¬
dobitni davek, ki bi se pobiral od solne obrtnije in hišni
davek, ki bi se pobiral od hiš, kjer se sol pripravlja, dalje
pridobitni davek, ki se ima vpeljati, ko bi uže sol ne dajala
večjih dohodkov, dovoljno zadostenje dal financam, med tem,
ko brez tega sedanji veliki stroški za režijo in nadčuvanje
kontrebande velik del monopolnih dohodkov požro.

Državni zbor je sprejel predlog, da se vlada pozivlje,
da resno premišljuje vprašanje ponižanja solske cene.

Tukaj omenjamo, da je državni zbor tudi zarad male
loterije  sklenil, da se naj vlada pozivlje, da stori v pri¬
hodnji sesiji nasvet o popolni odpravi male loterije.

3. Interpelacija dr. Vošnjaka  zavolj cerkvenih.

matičnih knjig.

G. dr. Vošnjak in tovarši so v seji poslanske zbornice

4. marca stavili sledečo interpelacijo do ministra notranjih
zadev:

„Člen 19 državnih osnovnih postav od 21. decembra
1867 priznava enakopravnost vseh deželnih jezikov v šoli,
uradu in javnem življenji.

Na podlagi tega člena je več župnikov v slovenskih
okrajih Štajerskega krstne, poročilne in mrtvaške knjige v
slovenskem jeziku pisati začelo, ker je samo po sebi razum¬
ljivo, da se mora 19 člen praktično  uvesti po vsem
javnem življenji; če ne ostane mrtev na papirji. Zlasti glede
krstnih, poročilnih in mrtvaških knjig je silno važno in po¬
trebno, da se slovenska imena pišejo s slovenskim pravo¬
pisom in se tako odstranijo pomote, katere lehko nastanejo

— 89 —

po nemškem pisanji; kajti znano je, da je v slovenskem
jeziku dosti imen in besedij, ki se nemškim pravopisom
zavolj pomanjkanja dotičnih črk ne dado dovolj natančno
zaznamovati.

Kljubu temu je ministerstvo notranjih zadev z ukazom
od 22. februarja 1872, štev. 1889, zabranilo slovensko
pisanje  v župnijskih maticah in zaukazalo, da se morajo
tudi zanaprej z nemščino pisati; a župnikom, ki so se slo¬
venščine držali, je ministerstvo protilo s kaznijo ter res trde
kazni naložilo.

Tako je bil g. Božidar Raič, župnik pri sv. Barbari v
Halozah od c. kr. namestnika v Gradci zavoljo slovenske
pisave v župnijskih maticah z odločbo od 17. oktobra 1873
na 100 gold. globe obsojen in ta razsodba od ministra no¬
tranjih zadev z ukazom od 23. novembra 1873 potrjena, tako
da je moral g. župnik Raič v treh dneh plačati globo 100
gold. in komisijske stroške 11 gold. 23 kr.

Zo ozirom na to, da je 19 člen državnih osnovnih
postav za vse v avstrijskih deželah živeče narode veljaven,
tedaj tudi za slovenski narod; dalje, da se župnijske matice
pri vsakem narodu morajo v njegovem jeziku pisati, ker
daje pisava v drugem jeziku povod mnogim pomotam in
končno z ozirom na to, da gori navedeni ukaz ministra no¬
tranjih zadev 19 člen državnih osnovnih postav nasproti slo¬
venskemu narodu popolnem prezira in prelamlja, vprašajo
podpisani ministra notranjih zadev:

1. Zakaj je ministerstvo nasproti 19 členu državnih
osnovnih postav zabranilo pisanje župnijskih matic v slovenskem
jeziku? in

2. kakšne ovire so proti slovenskemu pisanju župnijskih
matic v župnijah s slovenskim prebivalstvom ?

Na Dunaji 3. marca 1874.

Dr. V oš n jak, dr. Razlag, Nabergoj, Pfeifer  in drugi. “

Na to interpelacijo minister dozdaj še nij odgovoril.

— 90 —

4. Interpelacija dr. Vošnjaka  zavolj priprav
proti kužnim boleznim.

V seji 31. marca je stavil dr. Vošnjak in tovariši
sledečo interpelacijo do ministra notranjih zadev:

„Na spodnjem Štajerskem in skoraj po vsem Kranj¬
skem vladajo uže nekaj mesecev epidemije, koze, vročinska
bolezen in škarlatinka; in sicer grasirajo v okrajnih gla¬
varstvih Celja in Brežice in deloma tudi v okrajnem gla¬
varstvu Mariboru na Štajerskem, kakor tudi v okrajnih gla¬
varstvih Krško, Novo mesto, Litija in Ljubljana koze
uže dve leti in ogromno število ljudij pobirajo. V okraji
šmarijskem pri Celji ljudje zelo mrjo za škarlatinko, po-
hribih okolo Zidanega mostu pa divja vročinska bolezen.
In vendar vlada na okuženih krajih ne vpelje epideinijnega
ravnanja in se ne skrbi za podučenje ljudstva in do volj no
zdravniško pomoč.

Za osamljenje bolnikov, bodi-si v bolnišnicah za silo T
bodi-si v privatnih hišah, se ničesa ne stori, da more
vsakdo brez ovire z bolnikom občevati. Trupla takih za
kužno boleznijo umrlih ljudij ostanejo po 48 ur po hišah;
berači prihajajo bog ve od kodi, ker se obiskovalcem pri
tej priložnosti daje vina in kruha, ostanejo cel čas pri
bolniku, ter raznesejo potem kugo na vse kraje; za pogrebom
gre množica tja do groba, kjer se truge velikrat zaradi
ogleda odpro. Truge nijso zasmoljene.

Ako je v gostilnici bolnik, je ta vendar gostom vedno
odprta, kakor tudi o obešenji svarilnih tabel na hišah oku¬
ženih bolnikov nij govorjenja.

Dalje se niti posteljna slama ne sežiga, niti se obleka
in posteljna oprava ne desinficira, nego se meni nič tebi nič
med dediče razdeli ali pa beračem podari. Okrevajoči
bolniki, še vsi krastovi, pridejo kar v cerkev, v pisarne, v
prodajalnice, v šolo in na trge. Preteklo leto je v Brežicah
veliko rekrutov še čisto krastovih prišlo k naboru. Šole se
ne zapro, dokler večina otrok uže bolna ne leži.

K temu pride še to, da nihče ne poduči ljudstva o
nevarnosti prijetja, ker duhovenstvo k temu nij inštruirano,

91 —

politični uradi pa zaradi obširnosti okrajev in zaradi nastalega
abnonnega mnogopisja pri najboljši volji nemajo časa, da bi
za ta važni oddelek javnega zdravja koristno delovali. Sani-
tatni okraji končno so toliki, da bi se vsak okrajni zdravnik
moral pomnožiti, da bi ob enem na 30 ali 40 okuženih
krajih bil.

Uvedenje tako imenovanega epidemijskega ravnanja pa
dozdanji šabloni ne vede do nijenega povoljnega rezultata,
in se spakuje le v sam formalizem, ker je zdraveei zdravnik
ali ranocelnik zarad oddaljenja kraja, kjer je epidemija, na
to omejen, da vsak teden dva- ali trikrat ogleduje, da
podaje potrebni raport. Veliko zlo je tudi manjkanje kazenske
sankcije v slučaji protiravnanja. Iz teh uzrokov si dovoljujejo
podpisani sledeča vprašanja  staviti na gospoda ministra
notranjih zadev:

1. Ali ima slavna vlada znanje o zgoraj navedenem
stanji, in je-li pripravljena, potrebna varovanja proti epi¬
demiji v okuženih okrajih Kranjskege in spodnjega Štajer¬
skega takoj energično izvesti?

2. Ali je vlada voljna z ozirom na to, da so dozdanje
določbe v epidemijnih stvareh popolnem zastarele in jako
potrebujejo reforme v duhu časa in moderne vede, predložiti
v prihodnji sesiji slavnega državnega zbora zakonsko osnovo’
o ravnanji pri epidemijah?

Na Dunaji 30. marca 1874.

Dr. Vošnjak, dr. Razlag, Pfeifer, Nabergoj  in drugi/ 1-

V seji 20. marca je tudi dr. Razlag naglašal, da je na
Kranjskem premalo okrajnih zdravnikov, ker jih je samo
7 v 11 okrajnih glavarstvih, poprej pa jih je bilo 10. V
4 okrajnih glavarstvih tedaj nij okrajnih zdravnikov, namreč
na Krškem, v Planini, v Kamniku in v Radovljici. Sploh
je za zdravilstvo slabo skrbljeno na Kranjskem, ker je za
348 občin samo 45 okrajnih ranocelnikov. Vlada bi morala
saj v vsakem okrajnem glavarstvu enega okrajnega zdravnika
nastaviti. Dr. Razlag  nasvetuje resolucijo, da se naj vlada
pozivlje, da poizveduje glede pomnoženja sistemiziranih 7
c. kr. okrajno-zdravniških mest in če se kaže potreba, da

— 92 —

njihovo število primerno pomnoži ter jih nastavi do 1.
januarja 1875.

Resolucija nij bila sprejeta.

5. Kolek za Časnike.

V 21. seji državnega zbora je bilo posvetovanje, ali se
ima kolek za časnike odpraviti ali ne. Pri nas v Avstriji
mora se plačati za vsako številko političnega časnika 1 krajcar
za kolek. Kdor bere časnike, gotovo je že zapazil na sprednji
strani natiskani kolek. Vsled tega so časniki tako dragi,
ker se mora v naročnino kolek vračunjati. Pri listu, kateri
se enkrat na teden izda, tedaj 52 krat na leto, plača vsaki
naročnik 52 kraje.; če pa list vsaki dan izhaja, 3 gold. na
leto. To zavira, da se časniki ne morejo prav po ceni dati
ter si jih ljudstvo ne more lehko naročiti.

Pri posvetovanji je tudi dr. Vošnjak  govoril za
odpravo časnikarskega koleka.

Dr. Vošnjak je poudarjal, da je časnikarski kolek zlasti
v mnogojezični Avstriji huda zavira za razvitek časnikarstva.
Tu žive zraven večjih tudi manjši narodi, ki pa imajo isto
potrebo in željo po politični in splošni omiki. Veliki rezi-
denčni nemški listi imajo na tisoče naročnikov in zraven po
inseratih dobre dohodke; časniki po deželah, posebno ne-
nemški, slovenski, srbsko-hrvatski pa imajo naravno omejen
krog svojih čitateljev in se morejo zdržati samo iz naročnin.
Ako pregledamo dohodke in stroške tacega malega dnevnika,
najdemo, da mora 25 do 30 odstotkov svojih dohodkov plačati
kot časnikarski kolek.  Tako nakladanje je nepravično, ker
nij v nobeni razmeri z čistimi dohodki; upravo ti časniki nemajo
nobenih čistih dohodkov, ampak le vsakoletni deficit, ki ga
morajo pokrivati dotične politične stranke. — Časnikarstvo
se je res v poslednjih letih kljubu kolku izdatno razvilo in
pomnožilo; a to je storilo živo politično gibanje in žrtvoljubje
političnih strank, ne pa doneski in denarni dobiček od časnikov.
— Ako je naša želja in volja, da se vednosti in omika širijo
v vseh krogih prebivalstva, odpraviti nam je one ovire, katere
je Bachov absolutizem postavil, da bi žurnalistom po tiskovni
postavi življenje ogrenil, čitateljein pa po visoki ceni časnikov

93  —

naročevanje otežil in tako ohranil ljudstvo v zaželeni neved¬
nosti o javnih zadevah.

Zato dr. Vošnjak obžaluje, da ministerstvo nij iz last¬
nega nagiba nasvetovalo, kakor odpravo inseratnega davka,
tako tudi časnikarskega kolka.  Po izjavah oficijoznih
listov se je celo bati, da ministerstvo ne misli tej postavi
cesarske sankcije pridobiti. Pri tem predmetu pač ne bi
smeli odločevati finančni, ampak v prvi vrsti politični oziri.
— A tudi od finančne strani prikrajšanje državnih dohodkov
po odpravi tega kolka ne bode tako silno, da bi državno
gospodarstvo vsled tega v zadrege prišlo. Če pregledamo
računski sklep državnih dohodkov in stroškov za leto 1872,
najdemo toliko po voljno stanje, da lehko ne samo časnikarski
kolek odpravimo, ampak še druge davke olajšamo. Leta 1872
je bilo 14 miljonov gold. več dohodkov, nego stroškov in pri
tem še nij vračunjenih onih 18 miljonov gold. iz navadnih
ostankov v državnih kasah, kateri so bili postavljeni kot
pokritje v državni proračun. Dalje je koncem leta 1872
ležalo v državnih blagajnicah 95 Va miljon. gold. v bankovcih
in 8Va miljonov gold. v srebru, tedaj 104 miljonov gold.,
znesek, ki se je do konca junija 1873 na 115 miljonov gld..
povišal, od katerih je samo v centralni blagajnici na Dunaji
ležalo črez 70 miljonov gold. Pri takih ogromnih svotah v
državnih blagajnicah se bi pač marsikateri davki dali ponižati.
Odprava časnikarskega kolka se bode le malo čutila v
državnem gospodarstvu, neizmerne koristi pa bode za raz¬
širjanje poduka med prostim ljudstvom.

Pri imenem glasovanji so bili za odpravo celi „Fort-
schrittsklub 11 , dunajski demokrati, cela pravna stranka, Mora-
vani in Slovenci  ter nekateri poslanci iz levice, za vsem
114 poslancev; proti odpravi je glasoval celi centrum, večji
del levice, Rusini in Poljaci, za vsem 129 poslancev; tedaj
predlog nij bil sprejet.

6. 0 rudarstvu in potrebi železnice skozi
savinsko in skalsko dolino

je dr. Vošnjak govoril v 59. seji, ko je bilo posvetovanje zarad
visokih cen premoga ali kamnenega oglja zlasti glede Dunaja.

— 94  —

V svojem govoru poudarja dr. Vošnjak, da je dovoljna kon-
kurencija južno-štajerskega premoga le potem mogoča, ako
se projektirane železniške črte  dozidajo in se dotične
železniške štacije s premogovimi rudniki z železniškimi tiri
zvežejo. Dozdaj je vlada svoj pozor pred vsem obračala na
večja prometova pota, na večje železnice in je pri tem izvršenje
lokalnih  cest, ki so sesalne žile javnega prometa, izključ-
ljivo privatni industriji prepustila, ko bi vendar ravno tukaj
država z majhenimi sredstvi za razširjene prometne okraje
lehko skrbela.

Dr. Vošnjak opozoruje tukaj na železnični projekt
Spodnji Drajberg-Celje, kateri pelje povsem prek pomenljivih
premogovih revirjev, od katerega bi se kratka, komaj eno
miljo dolga črta Celje-Žavec, ker nij skoraj nijenih terenovih
opovir, prav lehko izpeljala, ko bi vlada hotela pomagati, ker
posestniki pod sedanjimi razmerami ne mogo dati za to
potrebnih denarnih svot.

Še dosti drugih razgovorov je bilo v državnem zboru
ter so se štorih razni sklepi, katerih vseh tukaj navesti nam
prostora pomanjkuje. Kar pa se vedenja naših slovenskih
naprednih  poslancev tiče, vsak bralec lehko sam sodi, da
so se trudili, kolikor je bilo v njihovih močeh za koristi
slovenskega naroda in domovine v obče in vsak še posebej
za prid svojega volilnega okraja. Ako nijso vselej dosegli,
česar so želeli, nijso oni krivi, ampak deloma sestava držav¬
nega zbora, v katerem imajo Nemci veliko večino, deloma
razmere na domačih tleh, kjer je farizejska nazadnjaška
stranka v svoji slepi strasti, mesto da bi pravično poročala
o delovanji slovenskih poslancev ter jih podpirala saj v onih
vprašanjih, v katerih bi vsi Slovenci morali edini biti, proti
njim samo grde laži, psovke in obrekovanja trošala med
ljudstvom in tako opovirala marsikatero za narod in domo¬
vino koristno početje.

95  —

3*Z  o n e c.

H konci nam je še govoriti o delovanji in obnašanji
■ostalih poslancev, kateri so bili v slovenskih  volilnih
okrajih izvoljeni.

1. Slovenska ultramontanska ali nazadnjaška  stranka
je kljubu strašni agitaciji zlasti nekaterih prenapetih duhov¬
nikov samo tri poslance spravila v državni zbor: grofa
Hohemvarta in Barbota na Kranjskem in Miha Hermana na
Slovenskem Štajerskem. Grofu Hohen\vartu in Hermanu,
katera sta oba Nemca, je za pravice slovenskega naroda
toliko mari, ko našemu kmetu za lanski sneg. Grof H oh e n-
wart  se le za visoko politiko briga; kakšno politiko uganja,
smo videli ob času njegovega ministrovanja. Še nemški
minister Giskra je bil bolj pravičen naši narodnosti, nego
Hohemvartovo ministerstvo. Šicer pa Hohenwart nema nobe¬
nega upanja, da bi zopet kedaj zasedel ministerski stol,
posebno ne, odkar se je popolnem udal klerikalnim nazad¬
njakom. Hermanu  druzega ne roji po glavi, kakor reakcija
(nazadnjaštvo) in klerikalstvo. O grofu Bar bo tu po krščansko
molčimo, kakor je tudi on v celi sesiji molčal in niti ene
besedice nij dal od sebe. Njemu je vrlo na strani stal v
molčanji nemškutarski poslanec dolenjskih mest in trgov
g. Hočevar.

2. Nemškutarski,  v slovenskih okrajih izvoljeni
poslanci so se malokedaj oglasili, a kadar so to storili, nij
bilo na prid našemu slovenskemu narodu. O g. Dežmanu
smo že pravili, kako se je protivno svojemu lastnemu narodu
in svoji domovini obnašal, ko je šlo za šolstvo v slovenskih
deželah. Podpirali saj z glasovanjem so ga vselej njegovi
tovariši dr. Suppan, dr. Schaffer in Hočevar. Enaki tem
možem so ravnali proti pravičnim zahtevam Slovencev koroški
in štajerski poslanci Petrič, Stokert, Seidl, Brandstetter in
Foregger.

Vso pohvalo pa moramo izreči goriškima poslancema
grofu Koronini  in baronu Tace  o. Grof Koronini je pri
več priložnostih pokazal, zlasti pri šolskih, debatah, da je
pravičen vsakemu narodu in da želi nam Slovencem iste

— 96  —

pravice, katere uživajo drugi narodi. Tudi baron Tacco se
je skazal neodvisnega, posebno v gospodarskih stvareh izve¬
denega moža.

S tem končamo knjižico. Slovenskim kmetom pa pri-
poročujemo, naj jo marljivo prebirajo. Prepričali se bodo
potem, kje je pošteno delovanje za blagor slovenskega naroda
in kje hinavščina. Sami bodo lehko spoznali in obsodili
lažnjivost in obrekljivost onih, večjidel duhovnih gospodov in
časnikov od njih pisanih, kateri hinavsko pod krinko vere
skrivajo svoje sebične namene ter poštenega slovenskega
kmeta begajo in plašijo z izmišljenim strahom, da je vera
v nevarnosti.

V nevarnosti nij vera; v nevarnosti pa so vse ljudske
pravice, če kedaj zmagajo mračnjaki in nazadnjaki.

Zato pozor, slovenski kmetje! Napredujmo, nabirajmo
si vednosti in držimo se krepko ustavnih pravic. Samo po
ustavnem  potu je mogoče, da se uresničijo naše narodne
zahteve in da dospemo do onega cilja, katerega smo si
postavili pred mnogimi leti in za katerega se tudi dene.
borujemo, do zedinjenja vseh Slovencev v eno deželno celoto
pod svitlim žezlom naše veličastne cesarske rodovine.

Slovensko politično „Narodno društvo“

se je v Ljubljani ustanovilo. Društvo ima namen  v duhu
svobode in napredka razširjati mej slovenskim ljudstvom politično
izobraženje in narodno zavest, braniti narodne in državljan¬
ske  pravice slovenskega  naroda in povspeševati ustavni
razvoj avstrijske  države.

V društvo vstopiti sme vsaki polnoletni mož. Vsak društ-
venik plača 20 kr. na leto, a dobiva od društva izdane knjižice.

Slovenci! dajte se vpisati v to društvo. Za majhni
donesek 20 kr. na leto dobivate podučljive knjižice in sicer precej
zdaj knjižico „Slovenci in državni zbor leta 1873-1874“
brezplačno.

Odbor »Narodnega društva 11  v Ljubljani.

so na svitlo prišli:

zbirka spisov beletrističnega in znanstvenega za-
popadka. V prvih šestih zvezkih  se nahajajo: Ivan Erazem
Tatenbach, izvirni roman od Josip Jurčiča.  — Meta Holdenis, roman
iz francoskega od Viktor Cherbulicza. — Dve izvirni noveii od
J. Skalca.  — Različni spisi od dr. Bibiča, Božidar Bajca, France
Levstika, dr. Celestina, dr. Vošnjaka, Josip Ogrinca, Paulusa, dr. Kreka
in drugih. , :

L zvezek velja 25 kr., II. zvezek 50 kr., III. zvezek 25 kr.,
IV. zvezek 25 kr., V. zvezek 50 kr., VI. zvezek 25 kr.

Kdor vseh šest zvezkov naenkrat kupi, jih dobi za znižano
ceno 1 gl rt. 50 kr.

„Pesmarica.“ V drugič in pomnoženo na svetlo dal
in založil dr. J. B. Bazlag  v Ljubljani.

Slovenci radi pojo. „Nema veselice poštene, pri kateri se ne
sliši pesmic sladki glas“ so besede neumrlega knezovladike Antona
Slomšeka.  V „Pesmarici“ najde Slovenec lep venec slovenskih
in sorodnih pesmi, marljivo nabnu : h od našega spoštovanega rodo¬
ljuba dr. Eazlaga.  Segajte po njih ter se pošteno razveseljujte pri
domačem petji.

„Pesmarica“ prinaša na 240 straneh nad 300 pesmi in velja

80 krajcarjev.

,,OToč:n.I zeaon.ljepis,“ spisal profesor Ivan Jesenko.

Jesenkov  „Občni zemljepis" je jako podučljiva knjiga, katero
priporočujemo vsakemu Slovencu, komur jo  mari, da poizve geografijo
in statistiko ne samo svoje ožje domovine, ampak cele naše zemlje.
Knjiga ponuja čitatelju na 30 drobno tiskanin polah premnogo razno¬
vrstnega gradiva iz zvezdoznanskega, priroPoznanskeva. -i«. državo-
znanskega zemljepisja, zlasti so pa kulturostat
širni, da zadostujejo vsakemu, ki potrebuje pt
Ime pisateljevo nam je porok za temeljitost knji,
obširnost je cena 2 gld, prav nizko  nastavljt

„Pesn.i“ Franjo Cimpermana,  najuov
Mladi, prerano umrli pesnik si je postavil v te
mej Slovenci. Pesni njegove se po obliki in zaj
priporočati slovenskemu svetu.

Da si obsega knjiga 247 strani, velja sam

Vse te knjige dobivajo se v sledečih bi

V Ljubljani: Janez Giontini; Jurij Lerche
Otokar Klerr; Ig. pl. Kleinmaijer  <£■ F. Bamberg.  —

E. Liegel. —  V Mariboru: „Mrodna tiskarna. u
Schimpf.  — v Gorici: Karel Sobar.  — V Celji:

Ptuji : Vil. Blanke.  — V Zagrebu: Leopold Hartma

„Narodna tiskarna“

V

v Tavčarjevi liiši, m  celovški cesti, v koroškem predmestji liiš. štev. 2Š),

se priporoča za izpeljal o vsakovrstnih tiskarskih del in zagotavlja
okusno izpeljavo, hitro izvršenje in po moči nizke cene.

Ob enem opozoruje na svojo zalogo tiskovin za c. k. so¬
dnije, občinske urade, advokate in notarje, za zadruge itd.

r y,JYarotiui tiskarni"  *> J Ljubljani izhajat

^Slovenski Tednik/ 4

Politični in gospodarski list za kmetsko ljudstvo. »Slovenski
Tednik 11  izhaja vsak teden enkrat in je najcenejši slovenski list.
Velja za četrt leta samo 70 krajcarjev.

»Slovenski Tednik" donaša našim slovenskim kmetom: mnogo¬
vrstne novice iz domačih in tujih  krajev, pove kratko in resnično,
kaj se po svetu godi; poleg tega prinese podučne spise o gospo¬
darstvu, poljedelskih, živinorejnih,. sadnih in vino¬
grad  s k i h stvareh.

Kdor hoče dobivati ,, Slovenski Tednik, “ naj pošlje na¬
ročnino po poštni nakaznici »Narodni tiskarni" v Ljubljani.

Slovenski kmetje! naročij« si »Slovenski Tednik," če vam je
mar, da poizvedele podučne, ki iristne a tudi kratkočasne st-vari.

»Slovenski Narod"

je edini slovenski politični list,' kateri vsak  dan izhaja. Tiska in
zalaga ga , od-or a, tislca,ma,“ -v Xjj-u."tolja,n.i.

K e ' Zadostuje tedenski list, naj sega po »Slo-

feirorn na velike stroške tiska, papiija, čaSni-
/cnine je naročnina na »Slovenski Narod" nizka;
četrt leto, za,učitelje in dijake pa S gld.
d“ in »Slovenski Tednik 11  zagovarjata načela
lne politične stranke maj Slovenci in šta gla-
čodnega društva 11  v Ljubljani.

i tiskarni*' t; Mariboru izhaja :

,./. O R A

i ‘poduk. ,,2ora“ velja za celo leto 5 gld., za
3 gld. Naročnina naj se . pošilja »Narodni tis-

priporočamo prijateljem lepoznanskoga in podučlji-
si čas krati z dobrini branjem, si ne blaži samo svo-
nabira dosti vednosti ki so mu koristne v življenji.

\

r