«.K® i
"Proletarec" je delavski list za mislece čitatelje
m	m	f§
Official Organ Jugoslav Federation, S. P. — Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
ST. — NO. 1383.
Kiltrnl mm amié-rlaiu in« I irr. ItfftMWr «, |M»T. al tka umi «frie« • I «lilra«». III.. «Mlvr Ilir Ar« mt Vmmm**»* ml M «rek 3rtf. IM7».
CHICAGO, ILL., 14. RCA (Mardi M), 1934.
KONGRES IZVRŠUJE ŽELJO
GLASILO PROSVETNE MATICE J.S.Z.
618
l*ubll«fee4 weekly at
mu w. k s«.
LETO — VOL. XXIX.
SPODARJEV
PRIVATNI BUSINESS V BOJU PROTI 'VLADNI KONKURENCI'
Pobijanje Rooseveltovih "socialističnih načrtov". — Kapitalistični interesi zmagujejo
NOBENA stvar ni kapitalistom svetejša kakor profit in privatna svojina. V obrambo zanjo so žrtvovali stotisoče življenj, toda~ne svojih. Uničevali so tisk, ki je propagira1 namesto privatnega kolektivno lastništvo. Ljudske borce, ki so propagirali odpravo profita, so pošiljali v zapore, na vislice in pod giljotino. Ni čuda, da so se ustrašili celo Roosevelto vega gesla "New Deal", in se Se bolj zbali, ko je obljubil, da bc njegova administracija skrbela predvsem za dozdaj "pozabljenega Človeka" — s čemur je mislil delavce in farmarje.
Od kraja so Rooseveltu o-
1 dobrili vse, ker niso mogli drugače. Saj jim je rešil banke in pomagal privatnem« busines-*u s posojili. Ko pa je vlada nakazovala čezdalje večje vsote tudi za podpiranje brezposelnih in za javna dela, so začeli kapitalistični listi protestirati in trditi, da uvaja Roosevelt na urgiranje svojega "možganskega trusta" naredbc in eksperimentiranja, ki so nič drugega kot "socializem" — in to pa je treba za vsako ceno preprečiti.
Privatni interesi imajo v Washingtonu kopo odvetnikov in drugih agentov, ki delujejo na vse kriplje proti vladnemu konkuriranju privatnemu bu-sinessu. Se pod Hoovrom so si izposlovali preiskovalno komisijo, ki naj dožene, v koliko vladne trgovine, delavnice in druga podvzetja s svojo konkurenco škodujejo privatnemu businessu.
Ko se je vlada ojunačila in
zmožni za namene, za kakr šne jih vlada vzdržuje?
Glavno je, da so rešili načelo privatnega profita na vla dne stroške, in to jih je opogu milo, da jačajo kampanjo proti vladnemu podpiranju nezaposlenih in proti vladnim pod vzttjam.
Ko je bil predložen kongresu vladni načrt za zgraditev tovarne pohištva na premogovnih poljih v W. V;.rginiji, je bil z veliko večino poražen, kajti to bi bil "skok v državni socializem". Načrt vlade namreč je, decentralizirati industrijo kolikor največ mogoče, ker upa, da bo potem zapo-sljevala več ljudi. Tudi ako ne bodo stalno zaposleni, se bodo v malih industrijskih mestih preživljali več ali m^nj s poljedelstvom in vrtnarstvom, nekaj pa bi zaslužili v bližnji ♦ovarni. * Poleg republikance* je glasovalo proti 168 demokratov in trije farmer-laboriti. Za načrt je glasovalo 106 de-
razkrila škandal ogromnih mokratoVt dva republikanca
subvencij aeroplam.kim kom panijam za prevažanje pošte ter sklenila, da jo bodo v bodoče vozili njeni piloti v službi armade, so zagovorniki privatnega lastništva dvignili tako silovit krik, da je Roosevelt moral odnehati in jim obljubil, da bodo v kratkem razpisane nove ponudbe. Mnogi časopisi so mu očitali, da je poslal armadne pilote v smrt, kajti v prošlih tednih je bilo v nevihtah deset ubitih. Roosevelt jim je v svojo obrambo odgovoril, da je bilo v istih dneh tudi veliko drugih aero-planskih nesreč, v katerih je bilo število žrtev se večje, a ob enem je vojnemu tajniku m generalnemu poštarju naročil, naj se prevažanje poštnih (•ošiljatev z vojnimi letali u-stavi, dokler ne bosta uverje-na. da ?o dovolj pripravljeni za varne polete.	•
Vprašanje, ki se ga kapitalistični listi v teh okolščinah nočejo lotiti, je: če armadni letalci in njih aeroplani niso zmožni niti za prevažanje poštnih vreč, ka<ko naj bodo
in dva farmcr-laborita.
Komisija, ki je preiskovala škodo, ki jo dela vlada s svojimi privatnimi podvzetji privatnikom, je porabila pri svojem delu |15,000. Predno se je začelo glasovanje o omenjenem načrtu, je poslanec demokrat J. J. Cochran dejal, da čemu je bilo take preiskave sploh treba, če misli vlada svojo konkurenco celo povečati z novimi podjetji? Zelo se je zgražal in dejal, da se mora vladi povedati, da se večina z njo v tem oziru ne strinja. Privatni interesi so bili po izidu glasovanja zelo veseli, ker so uvideli, da se jim od zbornice ni bati ničesar, pač pa se smejo nanjo zanesti, da bo branila njihove koristi.
Ako hočejo volilci v kongresu take zastopnike, ki ne bodo marijonete v rokah tru-stov In monopolov, si bodo morali prihodnjo jesen izvoliti druge, toda ne drugih republikancev in demokratov na mesto sedanjih, pač pa socialiste. Brez teh Zed. države ne bodo nikoli dobile pravi ,"new deal".
Kuba pod vplivi in intrigami ameriškega kapitalizma
"NEVARNI PROLETARIAT"
Predsednik Carlos Mendeta na Kubi, ki ima priznanje a-meriške vlade in oporo ameriškega kapitalizma, je razpustil vse delavske unije, ki so dne 8. marca proglasile generalno stavko. Pol milijona delavcev je odložilo orodje.
Dne 9. marca je bilo v spopadih med delavci in vojaki u-bitih devet delavcev in šest vojakov, in stotine ranjenih.
V Havani so se vzlic drastičnim naredbam vlade vršile velike demonstracije proti predsedniku Mendoti in ameriškemu imperijalizmu, ki si je prisvojil bogastva Kube, domače prebivalstvo pa je ob ubožal.
Delavstvo je proglasilo generalno stavko skupno, vlada Pa je raztrosila v svet vest, da je generalna stavka dolo tujih, dobro plačanih komunista čnih agentov, kar je seveda izmišljeno. Proletariat na Kubi je pomagal vreči diktaturo in si skušal ustanoviti vlado, ki bi delala za ljudske koristi, toda «Wall Street noče takega režima, zato je bil vržen vsak naslednji predsednik, ki ga ni odobril, Sedanji je Wall Stree-tu in Washingtonu po volji in delavci na Kutoi vedo, kaj to pomeni.
Zastraženje ulic z vojaki proti "marksistični nevarnosti'
Avstrijsko vojaštvo je bilo prošli mesec zelo zaposleno z odganjanjem "marksistične nevarnosti". V ta "patriotični
Aviuijiki arvatkt. ki »• I armado unttili odpor »ocialisticiuh atuvcev in jim konfiscirali vio kolektivno in otofcoo imovino, ni»o bili gotovi »roja imtft. Bali so »a, da jih kdo isnanada mm napada. Zalo ao ^a»mwaKrorci ustavljali na nlici aaaka«« delavca in dalarfco a »vrho, da jih pretil* jo, ¿a nimajo pri »ofci morda oroija ali pa prapavodana litaratura. Na »liki »prodaj jo keimwrKrov«c, ki pragladnja delavčev aavoj, in drugi. lu ja v anak namen ustavil dekla.
■ ■«...'»■. -----K
Agitacija za obnovo habsburške Avstrije
MUNICIJSKI BARONI
IN "PATRIOTIZEM
M
Avstrija je srnino "očišče-
na* brezbožnih isocialistov iu hierarhiji. "Bodite vedno do
prenovljena v krščanskem duhu. Njeni krščanski klavci zdaj delujejo za povratek Habsburžanov na prestol in v ta namen hočejo, da se razveljavi vse zakone, ki jih je sprejela republika proti njim, in da se jim vrne gradove, palače ter drugo imovino, ki je bila do razsula Avstro-Ogrske posest habsburške dinastije.
ČASOPISJE V AVSTRIJI IN NEMČIJI V SLUŽBI REŽIMA
časopisje v Nemčiji in Avstriii je popolnoma pod kontrolo vlade, kakor v Italiji. Nemčija in Avstrija sta zaplenili vie socialistične tiskarne. Odslovile sta prejšnje delavce in urednike, f.*r jih nadomestile s fašisti. Mnogo časopisov je bilo ustavljenih. L. 1932 je v Nemčiji izhajalo 2,703 (dnevnikov, lani pa samo ie 1,128.
1,248 dnevnikov je bilo zatrtih, 327 pa jih je "prostovolj-no" prenehalo.
Na Dunaju je Dollfussovä vlada začela izdajati nov "d,e-lavski" list pod starim imenom "Arbeiter Zeitung". Do fašističnega puča je bila Arbeiter Zeitung svetovno znan socialistični list. Dollfussov rešim ga je zatrl, zaplenil tiskarno in najel nove stavce ter urednike, ki urejujejo ukradeni list v duhu "krščanskega programa in ljubezni do blišnjega".
Prava "Arbeiter Zeitung" izhaja zdaj v Brnu na Češkem, od kjer jo utihotapljajo v Avstrijo. Urejujeta jo Otto Braun in dr. Julius Deutsch. Vlada si zelo prizadeva, da bi ustavila razširjanje prepovedanega Usta, pa se ji ne posreči.
To agitacijo vodi tista "krščanska" vlada, ki je zaplenila imovino delavskih organizacij in tudi prihranke socialističnih delavcev. Revnim delavcem je ukradla njihove domove, Habsburžanom pa je pripravljena podariti bogastva, ki segajo v mnogo milijonov dolarjev.
Ako se igra posreči, pride "prestolonaslednik" nadvojvoda Oto kmalu na Dunaj za cesarja in Avstrija postane spet tori&če intrig in vir za nove evropske homatije. Jugoslavija in čehoslovaška, pa tudi Rumunija, so proti restavri-ranju Habsburžanov. češka se prav tako boji združenja Avstrije z Nemčijo. Zdaj, ko je delavska opozicija strta, se prejkone zgodi eno ali drugo.
kakršnih je malo v papeževi
hierarhiji. Bodite ve<ino ao^ prodale veliko orožja in vojne opreme Nemčiji, če bn katoličani, dobri Hrvati m rv___... . . . „.«.j«	h«	™i«ko i«hir« nhiinla *
namen" je pobijalo tudi žene in otroke socialističnih delavcev. Ampak marksizma niso zatrli, četudi se jim je začasno posrečilo, da so zatrli socialistično stranko.
Za povratek Habsburžanov; sko voljo, delujeta katoliška duhovščina v Avstriji in sveta stolica v Rimu, seveda tajno. Pomaga ji enako tajno Mussolini.
dobri Avstrijci", je apeliral nanje Innitzer in s tem izdal, da se papeževa diplomacija močno vmešava v notranje zadeve Jugoslavije, seveda ne v korist ljudstva, pač pa v korist italijanske vnanje politike in Habsburžanov.
Pokolje v Avstriji so odobrili tudi slovenski klerikalci. Zelo vrjetno je, da delujejo hrvatski in slovenski klerikalci po tajnih navodilih za obnovitev Avstro-Ogrske, ki pa mora biti v bodoče vladana s katoliško diktaturo, kakor je sedaj mala Dollfussova Avstrija.
Nekateri svetujejo plebiscit, da se bi ljudstvo v Avstriji z glasovnico izreklo, če je za povratek Habsburžanov in za monarhijo. Toda stara aristokracija je odločno proti, kajti Oto naj postane cesar po božji volji, ne pa s pomočjo poniževalnega volilnega sistema. Tudi drugi vzrok je, ki jih navaja proti volitvam. Morda bi večina ne bila za kralja? Te blamaže monarhi-sti nočejo, zato bo bodoči avstrijski cesar spet "vladar po milosti božji" neglede na ljud-
MUNICIJSKA industrija je edina, ki ji splošna ek momska kriza ni škodovala. .Nasprotno, čimdalj traja gospodarska panika, bolj se množe vojna naročila. Iz republike čile v Južni Ameriki izvažajo nitrat v toliki množini kakor še nobenkrat prej. Uporablja «rfl pri izdelovanju eksploziv. Vozijo ga na Japonsko, v Zed. države,Nemčiji, Franciji itd.
Senator Borah je v senatu dne 5. marca dejal, da so lastniki municijpke industrije največ krivi vojnih oblakov, ki se zibirajo nad svetom. Njihovo propagando in neugnan pohlep po profitih je obsodil tudi profesor Columbia univerze N. M. Butler. Mnogi kapitalistični politiki se zgražajo nad načini, ki prinašajo baronom municijskih tovaren ogromne profile, in pri tem ostane. Navadno je propaganda, ki je v prid klanju i:i s tem v korist municijske industrije, vedno jačja kakor pa protivna.
Pred svetovno vojno in še celo v prvih tednih vojne je nemška municijska industrija prodajala orožje Francozom, s katerim so ubijali Nemce, in Francija ga je prodajala Nemčiji, da je svoje vojake za vpad v Francijo boljše oborožila.
Henry Ford je v svojem predavanju dne 8. marca dejal, da povzroča vojne mala skupina lastnikov municijske industrije, zato so po njegovem mnenju čisto lahko preprečljive. Ni treba drugega kakor stopiti ti "mali skupini" za vrat, pa ne bo več vojne! To razlaganje vzroka za vojne Je seveda napačno in le pokazuje nevednost Henrija Forda o ustroju kapitalističnega sistema, Municijska industrija živi in prospeva zaradi kapitalizma in imperijalizma. Ko izgineta, bodo odpravljeni tudi vzroki za vojne.
Municijski baroni, kot kapitalisti sploh, so veliki patrioti in sovražniki socialističnih ter drugih delavskih strank. Toda •kadar se gre za profite, ne poznajo nikake "lojalnosti" do svoje domovine. Svojo morilno robo prodajajo komurkoli.
L. 1925 je Poljska zgradila tovarno za izdelovanje vojnih aeroplanov. Ker ni imela svojih inženirjev in drugih vesčakov, je najela Nemce, ki so napravili potrebne načrta m jo opremili ter vodili. Prodajala je vojna letala ne samo poljski armadi, ampak tudi sovjetski Uniji in Nemčiji, s katerima je bila Poljska tista leta v zelo neprijaznih odnošajih. Ako bi prišlo do vojne, bi poljski aeroplani, prodani Rusiji ali Nemčiji, si-pali smrt na Poljake in rušili poljska mesta.
Na češkem so ogromne škodove municijske tovarne, ki so
1934 United Socialist Drive
Kampanja soc. stranke za zbiranje vzdrževalnega fonda v vsoti $50,000 povolino napreduje. Nekateri lokali so že zbrali svoje minimalne vsoto in izpolnili kvoto. Soc. stranka v Mihvaukeeju je prispevala $2,000. Na shodu v Chicagu, ki se je vršil v ta namen, je bilo zbranega okrog $700.
Tajnik soc. stranke Clarence Senior poroča, da prejema dobre odzive iz vseh krajev. Georgia je bila prva država, ki je že ¿brala svojo kvoto.
Monarhisti v Avstriji upajo, i da se Ogrska potem spet pridruži Avstriji. Toda njihove nade gredo še dalj in jih ne skrivajo. Sanjajo namreč, da! se nekdanje avstro-ograko cesarstvo spet obnovi.
To so očitno pokazali v nedeljo 11. marca na Dunaju na zborovanju hrvatskih separatistov. Nagovoril in pozdravil jih je krvniški kancelar Doll-fuss, ki je dejal, da je znala Avstrija najuzornejše reševati probleme narodnostnih malt jin. "Naša skupna očetnja^a Avstrija bo tudi vam očetovska streha," je zagotovil Hrvate.
Drugi govornik na istem zborovanju je bil kardinal Innitzer, reakcionar in intrigant,
Da-II fe intrigantom posreči pridooiti za svoje skeme tu-j di Hrvate kot narod, je zdaj težko uganiti. Možno je, kajti četudi govore Hrvati enak jezik kakor Srbi, jih loči od njih vera. Stanf Avstro-Ogrska je Hrvate učila sovražiti pravoslavne Srbe in to sovraštvo jim je zašlo v kri, ne da bi se tega zavedali. Na drugi strani je tudi režim v Beogradu bil večinoma zelo netakten in brutalno diktatorski proti opozicio-nalcem. Kljub temu Hrvati ne bodo na boljšem, če zamenjajo Aleksandrovo z Dollfusso-vo in Hortyjevo diktaturo.
Nemčija kdaj napade češiko, bo češke vojake lahko ubijala z orožjem, ki je bilo izdelano na češkem. Ameriške municijske tovarne prodajajo orožje in vojno opremo Japonski, katera bo baje prej ali slej napadla Zed. države.
Francija je vsled hitlerizma v Nemčiji zelo vznemirjena in se boji novega nemškega napada. Ali kljub temu strahu pomagajo baroni, ki last u je jo municijske tovarne v Franciji, ik oboroževanja Hitlerjevega "tretjega rajha". Prodali so mu med drugim štiri sto oklopnih vojnih tankov. Ker bi to kupčijo javno mnenje v Franciji bržkone zelo težko prebavilo, so lastniki francoskih tovarn prodali omenjene vojne tanke Ho-landski, ta pa naprej Nemčiji. 1
Tovarna v Angliji, ki izdeluje vojna letala, je dobila od Hitlerja naročilo za šestdeset vojnih aeroplanov, s katerimi bi v slučaju vojne lahko prišel nad London in ubijal vse od kraja. Tovarnarji, ki so drugače veliki angleški patrioti, so naročilo izvršili, toda vmes je stopila angleška vlada in prepovedala oddajo letal Nemčiji.
Japonska je oskrbovala Kitajski blizu 40 odstotkov muni-cije in orožja, in potem je poslala japonske vojake na Kitajsko, posebno v Mandžurijo, loviti "bandite", katere je pomagala oborožiti. Marsikak japonski vojak je bil ubit od sovražnika z orožjem, ki ga mu je prodala Japonska.
Profit ne pozna patriotizma in ne Človekoljubnosti. Profit je barbarstvo, kar pričajo milijoni delavcev, ki so dali življenja zanj, bodisi na bojiščih ali v industriji, Še več pa jih je izčrpal in jih nato zavrgel, kakor vsako drugo izrabljeno blago, ki nima več cene.
Vojnih oblakov, ki groze z novo katastrofo, n>o krivi municijski baroni, kakor trdita senator Borah in Henry Ford, kajti vojne so svojstvo sistema, ki sloni na profttu in privatni lastnini. Ko ljudstvo to dvoje odpravi, bo municijska industrija sama po sebi uničena, ker ne bo več vzroka zanjo.
KOMINTERNA DRŽI BESEDO
Jožko Oven na shodih v Ohiu
V soboto 17. marca se prične govorniška tura J. Ovna v Ohiu in IPennsylvaniji. Podrobnosti so v članku na 2. atrani.
Ko je kominterna (komunistična ali III. internacionala) obhajala dne 4. marca svojo 15-letnico, je izdala dolg proglas z navodili komunističnim sekcijam v vseh deželah. Komunistična stranka v Zed. državah je bila iz njega izpuščena. Moskovski listi so k temu jubileju priobčili dolge o-pise kominterne in delovanja njenih strank v drugih deželah, toda ameriška komunistična stranka ni bila omenjena. Oh prejšnjih sličnih prilikah je bila na drugem ali tretjem mestu in njeni uspehi ter aktivnosti so bile zelo naglašane.
William H. Stoneman, ki je v Moskvi poročevalec čikaških Daily News in nekaterih drugih ameriških listov, pue, da je sovjetski vladi veliko na
tem, da si ohrani prijateljstvo in naklonjenost Rooseveltove administracije, zato je ne bo izzivala in tudi obljubo bo držala. ki jo je dal Rooseveltu Maksim Litvinov, namreč, da Rusija ne bo Ščuvala komunistov v Ameriki proti vladi.
VČasi so v Moskvi objavljali poročila iz Amerike o izgredih, o demonstracijah pred u-radi pomožnih akcij in stavkah pod vodstvom komunistov ter zatrjevali, da se Zid. države naglo bližajo stopnji odločilnega boja med proletari-jatom in kapitalizmom.
Kar se tiče kominterne, nima po razpustu komunistične stranke Nemčiji, izven Rusije, nobene stranke več, ki bi bila močna ali vplivna.

•PROLETAREG I	v *1W kensingtonu, pa., praznujejo
^^■Mtlljttorti« delevtkc«« Ijud»!«*
Izhaja v»ako «rado. ladaja JH|Ml«vMtla Delavika TUk«m Driiti
Ckiicag«, IH.
daailo J»KO»lovaaafae SoaialJititae Zvoao.
NAROČNINA v Kadlnjenlh driavah sa celo leto $3.00; sa pol leta $1.75; ta ¿«trt leta $1.00. IftSMmatvo: sa eelo leto $3.(0} sa pol leta $2.00.
Val rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu naj-po* ne je do pondeljka popoldne aa priobčit«* v številki tekočega tedna.
PROLETAREC
Published every Wednesday by the Jugoalav Workmen's Publiahinr Co., Inc.	-J y Established 1906.
Editor............................. Frtnk ¿aits
Business Manager. Charles Pogorelec
SUBSCRIPTK)N RATES: United State«, One Year $3.00; Siz Months $1.75; Three Months $1.00.—Foreign Countries, One Ykar $3.50; Six Months $2.00.
t proletXrec
• 3639 w. 26th St., CHICAGO. ILL. •
Telephone» Rockwell SSS4.

=s
"Polom demokracije" v Z. D.
Predsednik Roosevelt je v svojem nedav-nem govoru v Washingtonu med drugam izjavil, da je demokracija v Zed. državah skozi prošlih nekaj let neučinkovita, to je, da nI delovala v prospeh dežele, ampak jo je še celo zavozila.
Ali sploh imamo demokracijo v Zed. državah?
Ameriška demokracija, katero smatra predsednik Roosevelt za polomijado, je farsa, ne pa demokracija.
Demokracija v pravem pomenu besede je v kapitalističnem sistemu nemogoča. Mogoče so le razne državljanske pravice in civilne svobodščine, volilno pravo, svoboda tiska in jaborovanja ter druge slične pravice, ka-kršne so v tej deželi več ali manj še v veljavi.
Kapitalizem je politično življenje v Zed. državah tako korumpiral, da je gnilo do korenin in v sedanji uredbi neozdravljivo. To je izprevidel tudi predsednik Roosevelt, kajti od vsepovsod dobiva poročila o koruptnih dejanjih demokratskih uprav, katere kradejo in goljufajo marsikje ¿e veliko bolj kakor prejšnje republikanske uprave.
Tudi takozvano javno mnenje je korum-- pirano. Povprečni Amerikanec veruje v pravilo, da vsakdo, ki more, in ki je dovolj "smsrt", krade in si nagrabi dolarjev če le dobi priliko. In s tem namenom kandidira v •urade ogromna večina republikancev in demokratov. Program ni nič — ga sploh nimajo — in cHj jim je graft, tekma za dolarji.
Zed. države so edina "civilizirana" dežela na svetu, ki so brez močne opozicijske stranke, kakršna bi slonela na načelih poštenja in ljudskih koristi. Kapitalisti kontrolirajo demokratsko in republikansko stranko po-„čolnoma, druge pa so prešibke, da bi mogle zajeziti val korupcije in pomagati ljudstvu do ugrabljenih bogastev.
Vzrok temu stanju je ljudska nevednost. Ameriški kapitalizem kontrolira razen redkih izjem vse časopisje, radio, filme in sploh ves propagandistični aparat ter seveda, ksr je glavno, finančna sredstva za zavajanje ljudskih množic.
Demokracija v Zed. državah torej ne more biti v polomu, ker je ni, pač pa je v polomu ameriški kapitalizem s svojo politiko, 'katera je vse kaj drugega kot demokracija.
Privatni interen žele vladne protekcije
Kompanije, ki lastojejo elektrarne, plinarne, vodovode in slične naprave, ki se označujejo za "public Utilities", apelirajo ▼ svojem pravilniku na vlado, naj jih protek-tira pred svojo in pred občinsko konkurenco. VIsda gradi elektrarne, mnoge občine jih ž* imajo, precej plinarn in mnogo vodovodov je občinska svojina — toda velika večina javnih naprav je še privatna posest. In vlada naj jim pomaga, da jim tiste, ki so v posesti ljudstva, ne bodo mogle konkurirati ter ogrožati profitov bogatim privatnim lastni« kom.
Pač čudna zahteva; ampak take želje ss v tej deželi že od nekdaj zelo resno upošteva.
Visoke cene žganju
Ves čas po ukinjenju prohibic-ije preiskuje ena ali druga oblast, kploo to, da eo cene žganim pijačam sko« is skoz pretirano visofce. Zdaj preiskuje to tudi justični department zvezne vlade.
Pa je Čisto enostavno. Uistilarne so se dogovorile, kolik.sne naj ibodo cene in na podlagi tega sporazuma so jih določite. Zdaj je žetev zanje, kakor je bila za pivovarne, ko je bilo dovoljeno "dobro" pivo. Vsako pivu podobno vodo so prve tedne drago prodale. Tako so si pivovarne in distilarne pomagale k dobičkom, kateri so jim bili v času suše več ali manj odvzeti.
•protestirali proti svsrinski smrtni kasni.
Iz trupel psdlih '¿odo v*tsli ma^evslci od jutri, Is ka Je čih se rssvslin Dunaja bo vstal nov rds6i Dunaj!
Naj živi Dunajska komuni!
Naj živi svetovni boj proti fašizmu!
Naj živi avstrijska socialna demokracija in mednarodni toeializem!
OŽJI odber Socialistično delavske itUarnaolonaU.
KOMENTARJI
Delavci tovarne Aluminium kompanije v	multimiJgeMr Andrew Mellon, ne prisna
New JCensingtonu, Pa., so ¿sprevideli, da jim	njih pravičnih zahtev, šele ko so delavci do-
NRA ne bo pomagala, ¿e si sami ne bodo,	kazali, da mislijo resno, se je zganil «udi
sato so proglasili "prasnik" sedem dni r	"delavski" odbor NRA s svojim običajnim
tednu, dokler jim druifca, Id jo kontrolira	posredovanjem.
Internacionala delavcem vseh dežel
" "■"" "t
Socialistična-delavska internacionala je dne 18. februarja 1934 naslovila proletarijatu vseh dežel sledeči proglas:
Ljudje, ki poznajo edino svoj etfo, sv o j "jaz", niso sposobni zs skupno delo, niti ns t* kolektivno družbo.
Delavstvo vsega sveta stoji pod vtisom veličastnega in tragičnega junaškega -boja avstrijskega delavstva.
Avstrijsko delavstvo ni šlo lahkomiselno v boj. Zagvoz-dena med Mussolinijevo Italijo in Hitlerjevo Nemčijo je postala Avstrija pozorišče fašističnih napadov vseh vrst. Leto dni je avstrijska socialna demokracija zvesto združena s svobodnimi strokovnimi organizacijami prenašala najne-verjetnejše provokacije Doil-fussove vlade, v »vesti si dale-kosežnosti odločitve, ki je morala pasti in vsega, kar je s tem v zvezi.
Sprejela je na sebe breme najtežjih žrtev v upanju, da se ji bo kljub fašistični poplavi posrečilo rešiti znaten dol demokratične ustave in težko pHborjenih delavskih pravic. Toda kakor je bila odločena, da se ne bo dala izzivati, tako odločena je tudi bila, da se ne bo dala ustrahovati. Ko je postalo jasno, da je Dollfussov režim ikončnoveljavno osvojil stare načrte fašističnega heirn-wehra o odpravi ustavne dr-
žave in vzpostavitev klerikalnega fašističnega režima v Avstriji ter je Dollfuss smatral, da je mednarodni polo* žaj za takojšnjo Izvedbo teh načrtov pripraven, je avstrijsko delavstvo v zavesti, da samo revolucionarni boj nudi izglede na rešitev, se poslužilo zadnjega sredstva s tem, da je stopilo v generalno stavko in zgrabilo za orožje. Pri tem ni podcenjevalo oborožene državne moči in hord helm-wherovskih banditov, vendar pa je bilo odločeno za svojo stvar rajši umreti, kakor pa, da bi se brez odpora podvrglo fašističnemu barbarstvu.
"Dunajska komuna je bil oficijelen naziv občinske u-prave avstrijskega glavnega mesta v prejšnjih časih. To staro ime je dobilo nov veličasten blesk. Kajti rdeči Dunaj leta 1934 se more-ponosno vz-porediti s slavopolno prispodobo proletarskega bojnega duha pariške komune leta 1871.
Kakor je duh pariške komune skozi desetletja spremljal mednarodni prolctarij&t na
J. Ovnova tura
V soboto 17. marca se prične govorniška tura s. Joško Ovna v C le ve lan (ki in sosednih naselbinah, ter konča v nedeljo 25. marca na koncertu soc. pevskega zbora "Zarja" v Slov. nar. domu na St. Clair Avc.
Klubi v Clevelandu že delujejo za uspeh shodov, ki jih imajo v načrtih, to je, na St. Clairju, v Clevelandu, New-burghu, ColJinvvoodu itd. Isto-tako v Girardu, O., in Farrel-lu, Pa. Možno je, da bodo a-ranžirall shod zanj tudi v Strabane, Pa.
S. Joško Oven se poda na pot 17. marca zato, ker po 25. marcu ne dobi več dopusta, razen le koncem tedna za shode ob nedeljah.
Pripravljen je govoriti vsak večer, zato se lahko v teh dneh organizira najmanj devet shodov in priredb, na ka terih bo govoril. Tajnik JSZ Chas. Pogorelec je klube v Ohiu obvestil o njegovem prihodu. Od vseh članov in članic v krajih, kjer bodo shodi sklicani, pa se pričakuje, da pomagajot pri oglašanju, da bo udeležba čimvečja.
Povabite na shod somišljenike z dopisnicami. Naznanite ga v lokalnem tisku in z letaki, pa bo udeležba gotovo zadovoljiva.
Joško Oven bo govoril o našem pokretu in o razmerah v Ameriki z ozlrom na bodoči
razvoj kapitalizma, ki slabo obeta, dalje o junaških odporih avstrijskega delavstva in o splošnih problemih, ki davijo delavski razred vsepovsod.
Kjer le mogoče, naj ima kratek govor tudi kdo izmed lokalnih sodrugov. Za dobro razpoloženje udeležencev je na mestu par glasbenih točk, če jih je mogoče izvesti brez stroškov zu sklicatelje shoda, in treba je paziti tudi na to, da klub imenuje -a predsedo-vatelja shoda člana ali članico, ki ima za tako nalogo potrebne zmožnosti in napravi na udeležence vtis, kakršen veliko pripomore k moralnemu uspehu zborovanja.
Letošnje leto mora biti leto velikih aktivnosti v naših klubih in v zvezi. Klubi JSZ v Chieagu so imeli prošle ledne več shodov in aranžirali so serijo predavanj, ki so bila vsa uspešna. To delo v tej sezoni so zaključili z veliko proslavo pariške komune, ki se je vršila 4. marca. Zdaj se pripravljajo, da bo koncert "Save ' in prvomajska proslava v nedeljo 29. aprila enak uspeh.
Mnogi drugi klubi imajo v načrtih shode in prvomajske proslave. Naprej s tem delom, pa bo JSZ na svojem X. rednem zboru prihodnjega septembra beležila leto pojača-nih aktivnosti in uspehov, kakršni so našemu delavstvu potrebni.
njegovi poti navzger, tako bo tudi rdeči Dunaj postal ognjeno igrišče bodočih bojev in obenem svarilo mednarodnemu fašizmu.
Dnevi bojev v Avstriji aye-dočijo pred celim svetom: de-ii.okracija ne more pasti nekaznovano, proletariat se ne pusti poHačiti brez boja.
.Usoda veliča.stnlh stanovanjskih zgradb dunajske občine je postala simbol. Social-sa demokracija jih je pozidala, fašizem jih je s kanoni porušil in spremenil v razvaline.
če bodo v bodočnosti množice delovnega ljudstva vprašale, kako hoče socializem zgraditi svet, potem bomo mogli s ponosom pokazati na delo, ki ga je v petnajstih letih izvriil na Dunaju.
Pozdravljamo junake rdečega Dunaja, pozdiuvljamo neustrašene bojevnike v vsej Avstriji.
V globoKem spoštovanju se klanjamo pred možmi in ženami, ki so žrtvovali svoje življenje in svobodo. In kakor je nekoč internacionala rekla o ¡bojevnikih pariške komune, tako bo smela tudi reči o rdečih bojevnikih v Avstriji: "da bodo ostali zapisani v srcih mednarodnega delavskega razreda."
Ml pa, ki moramo dalje delati In se dalje boriti, mi jim slovesno obljubljamo:
Njihove irtve ne bodo zaman!
Nove velike politične naloge nalaga heroični boj v Avstriji vsemu delavskemu gibanju. Danes pa, ko neposredno gledamo v obličje žrtev teh bojev, je predvsem najnujnejša častna zadeva socialistov vsega sveta in vseh svobodnih in poštenih ljudi sploh, da pomagajo vdovam in sirotam hrabrih bojevnikov v Avstriji.
Dollfuss in Fey, morilca avstrijskih delavcev, sta povzročila več razdejanja v delavskih četrtih kakor sovražne armade v času vojno. Uporabila sta topove za pobijanje žensk in otrok. S svojimi okrvavljenimi rokami pričata, da sta storila nad delavskim razredom v Avstriji zločin, četudi ni želel ničesar kot mir in svobodo. Vsleh teh njunih krvavih dejanj sta lahko zagotovljena, da ju bo spremljalo zaničevanje in prezir vsega civiliziranega ljudstva.
Dollfussove vislice so postavljene in njegov preki sod izroča ranjene*» v svoji ds3pc-ratnosti rabljem. . Dollfussov program je realiziranje krščanske države in najbolj barbarski masaker je njeno prvo delo. Socialisti vseh «bžel bodo zvesti svojemu prepričanju
Proila klubova seja
Milwaukee, Wis. — Velika udeležba, kakor že dolgo ne. V iProleturcu je tajnik naznanil, da se bo razpravljalo na seji o položaju v Avstriji, tods to je ostslo samo na papirju.
Sodrug Sostsrkh je prečital članek iz Proletarca glede spremembe taktike nomške socialdemokratske stranke. Važno vprašanje, o katerem se je potem na kratko razpravljalo. Tudi to je bilo potrebno in koristno,
Ampak dnevni red je vzel preveč časa, da bi bilo redno predavanje še na mestu. Ne-kauri so se pritoževali, kakor večkrat in to po pravici.
Da bo temu konec, je sklicana seja zaupnega odbora na predvečer klubove seje. Enkrat se mora napraviti red v tem oziru, da bodo seje v bodoče ne seje, temveč podučni sestanki.
Ns prihodnji seii bo predaval s. čandek iz West Allisa. Predmet: "Italijanski fašizem, njefrova preteklost in bodoč-' nost."
Bilo je namreč sklenjeno, da bodo v bodoče rodrugi mil-wauškcga kluba predavali na vsaki seji westallUkega kluba, westalliški sodrugi pa obratno na sejah mihvauškega. Ideja prihaja Iz vrst nšega članstva na West AHisu in je zelo do-•bra.
Klub 5t. 37 ie odobraval predlog milwauškr federacije društev 8NPJ za skupno delovanje pri prireditvi proslivve delavskega praznika in tridesetletnice SNPJ dne 29. aprila. S tem korakom je nam zagotovljen velik gmoten in moralen uspeh, o 4em ni dvoma.
Na tej veliki slavnosti vsega naprednega slov. delavstva mesta Milwaukee in okolice bo predaval znameniti slovenski ameriški pisatelj Louis A-damič, glavna govornika pa bosta župan Hoan in Frank Zaitz. Zvečer bo vprizorjena Molekova dramska skica "Živela zdrava kri", katero je spisal za proslavo tridesetletnice SNPJ. Režijo je prevzel s. Fr. Puncer.
Ker primanjkuje časa ne bo mogoče sklicati posebnega slovenskega volilnega shoda, zato se bomo morali posluževati v ta namen naših časopisov v temvečji meri.
Volitve za sodnike so za delavstvo jako važne, zato bomo morali napeti vse sile, da pridobimo volilce, izvršiti svojo delavsko dolžnost. Imena socialističnih kandidatov bodo priobčena v prihodnjih izdajah Proletarca, — Fr. Novak.
Klubova zabava v soboto 24. marca v Chicagu
Chicago, III. — Klub št. 1 priredi le malo zabav, ki bi bi-'o samo zabave, kajti največ nin shodov ter dramskih in Ivoncertnih prireditev, Včasi Pa je potrebno, da se snidemo skupaj samo zaradi- zabave.
To priliko bomo imoli v soboto 24. marca na veselici, ki ne bo vršila v spodnji dvorani Lavvndalo Masonic Temple, S. Millard Ave. in W. 23rd St.
Vstopnina je 25c. Igral bo J. Kochevarjev orkester. %
To veselico aranžirata za vse klubovo članstvo, somišljenike in drugo občinstvo mladinski odsek kluba št. 1 ter pevski zbor "Sava". Rezervirajte si soboto večer 24. marca za poeet te zabave.
Čedni dohodki
Newyorška telefonska kom-panija je imela lani $28,51 C>,-316 čistih dohodkov.
"Ne želi svojemu bližnjemu
Socialisti v Avstriji niso pobijali katoliča* »nov. Niso c!;up!rall njihovih cerkva. N11 o jim morili ten in otrek. Kljub tej r¿Anici ljubljanski klerikalni Slovenec odobrava početje katoliških klavcev v Avstriji!
S tem je potrdil, da bi na Slovenskem storili isto, če dobe moč. Znano je, d*i so klerikalci na Slovenskem postali v poslednjih lotih orodje papeževe-Mussolinijevo vnwjc politike. Nekaj je temu kriva neumna taktika vlade v Beogradu, največ pa podu nost klerikalcev ukuzom iz Rima.
Politika sodov.
Na prireditev klubov JSZ v Chicagu v nedeljo 4. marca, ko so proslavljali Pariško komuno in spomin na žrtve fašističnega poko-lja v Avstriji, je prišel neki demokratski "politik" s proinjo, da naj odbor dovoli govoriti trem demokratskim kandidatom — ali vsaj enemu — češ, ne bo zastonj! Ako ne bi bil ta gospod demokrat — Čeh po rodu, tako zabit, bi bi) prečital vstopnico in vldol takoj, da nimajo demokrati na taki prireditvi ničesar iskati. Ker pa ne ve kaj je bila Pariška komuna, pobijanje delavcev v Avstriji pa mu je druga jpanska vas, je prišel s sva. jo ponudbo. "Dali vam bodo za dva sodčka piva in tretall. če hočete, bodo prispevali društvu tudi v gotovini, samo ako dovolite, da se predstavijo volikem." Dobil je odgovor, da naj sede v dvorani, če pa mu spored, kakršen je natiskan, ni po volji, naj odide. Mož je res odjel v bližnji demokratski stan s sporočilom, da je v dvorani CSPS polno ljudi. "Kdo prireja?" ga je vprašal eden kandidatov. "Neko društvo — saj je vseeno
—	glavno je, da je polno ljudi." Navdušil je dva kandidata, misleč, da je to prireditev šviga-švage društva, ki jima bo dalo priliko loviti glasove, samo ako vprašata. Kupila sta vstopnice, brala besedilo na njih, in se
—	vrnila. Njunemu pomagaču pa ni šlo v glavo, kako je mogoče, da je kje društvo, ki noče dva soda piva zastonj in nekaj gotovine ...
Jugoslovanski "demokratski" (pred par leti je bil "republikanski") klub se kajpada ne brani takih prilik. "Pivo bo zastonj, postrežba, in še mamikaj," zatrjuje v svoji reklami.
Predsednik Roosevelt jamra nad polomom ameriške demokracije, čemu rajše ne apelira na ameriške volilce, da naj bodo značaji, in d« naj imajo prepričanje v glavi, namesto v kozarcih, v smotkah in v žepu?
.1 . -' ■ . * "i' . • t' •
Mussolini ne bo umorjen.
Italijanski premier Benito Mussolini če ne bo umorjen, ker so tajni agenti njegove vlade najnovejšo zaroto srečno in pravočasno odkrili. Izgleda, da se te zarote vprizarja na isti način, kakor so jih v prvih letih po končani vojni vprizarjali kapitalistični agenti provokatorji in vladni špijoni v komunistični etra'i ki. Nastopali so silovito revolucionarno, pridobili si zaupanje med romantičnimi ra-dikalci, ki so jim šli nato zlahka v past — in zarota je bila gotova. "Voditelji" so jim dali navodila, kdaj in kje naj polože bombo. Naivneži go izvršili povelje. Komaj so storili ta revolucionarni čin, že so planili nanje iz zasede vladni detektivi in časopisje poročalo, kako je budnost in neumorna pazljivost stražnikov preprečila katastrofo. "Voditelji" pa so "pobegnili" in drugje nadaljevali s svojimi provokacijami, da so vlekli plače in strašili s svojimi "odkritji" kapitaliste in vlad9.
Zarotniki, ki so planirali z bombo in strupenim plinom ubiti Mussolinija, so trije italijanski protifašistični voditelji v Parizu in trije Italijani v Rimu. Eden izmed njih je bil uslužben v ministrstvu javnih del, ki je bil vodja bombne konspiracije. Da li je zaroto resnično snoval, aii pa jo le hlinil, da je prevaril italijanske protifašiste v Parizu in doma speljal par Italijanov na led — to je še vprašanje. Možno je bolj slednje kot prvo. Aretiran je tudi on — kakor je običaj, kajti vsaka vlada skuša zakriti svoje špijone.
Smrad v demokratski stranki.
Ropar in morilec Dillinger, ki je pred tednom pobegnil iz ječe v Crown Pointu, Indiana, je "ustrahoval" straže jetnišnice in ducat drugih nameščencev z revolverjem, ki sploh ni. bil revolver, ampak igrača. Crown »Point, ječo in vse tam okrog v Indian! upravljajo demokrati, jako korumpirana skupina. Ni čudno, da ji je tako zlahka pobegnil me-ninfeč tebinič eden najbolj notoričnih zločincev! Demokratom v Chicagu je nerodno in v Washingtonu so se odkrito zgražali nad tem škandalom. Ce demokrati, ki ta čin obsojajo, hočejo, da še taki slučaji ne bodo toliko ponavljali, čemu ne pošljejo svoje demokratske kolege, vključivši gospo, ki ima v Crown Pointu službo šerifa, v zapor? O njih-ni krivdi so prepričani — naj bodo logični in jih kaznujejo! Kaj ¿e! Par stražnikov je od-slovljenih, drugI so bili zaslišani in kritizirani, pa je konec afere.

m m
Kritična razglabljanja so potrebns. Delo, ki daje podlago za snov za ocenjevalne razprave, je I« bolj potrebno.
! E. ZOLA;	•
r rim
> •
Poslovenil ETBIN KRISTAN
♦M»>MM»M»M»»MM#MMM»»»MIM»
(Nadaljevanje.)
Tu se je moral zmesti preprosti človeški razum. Zdaj je razumel tekmovanje in besni boj rinuko katoliške cerkve proti drugi cerkvi, proti cerkvi na nasprotni struni. Zaman se je prva smatrala za zmagovalko — kljub vsemu je čutila, da je druga tekmovalka stara, stara sovražnica, ki trdi, da je še starejša, in ki naposled le lahko zmaga. Silno nasprotje it prihajalo zlasti odtod, da sta obe sekti enako častila-komni, da obe enako stremita po svetovni vladi, da imata enaJco mednarodno organizacijo, enako sredstvo preko narodov razpete mr^že, misterije, dogme, obrede. Bog proti bogu vera proti veri, osvojevanje proti osvojevanju. Zato jemljeta druga drugi prostor kakor dvoje tekmujočih ob obeh stra-neh ene oaste zgrajenih hiš, in naposled mora ena uničiti drugo. Ali četudi se mu je ka-toličanstvo zdelo trhlo, ogroženo od razdora, je bil vendar enako skeptičen napram sili prostozidarstva.
Pierre utrujen od tolikih potov in od tolikega tekanja, se je zdaj zopet uplašil, dasi je bil kakor vojak upanja, ki noče verjeti v poraz, trdovratno namenjen, da ne zapusti Rima, če ni popolnoma premagan. Obiskal (je vse kardinale, ki bi mu mogli kaj pomagati a svojim vplivom. Videl je kardinala vikarja, ki je opravljal rimsko škofijo; to je bil učenjak, ki se je z njim razgovarjal o Horacu, nekoliko zmeden političar, in ga je začel izpraševati o Franciji, o republiki, o vojnem in mornariškem proračunu, ne da bi se za ves ta svet kaj brigal za obtoženo knjigo. Obiskal je velikega penitenciarja, ki ga je bil opazil že v palači Boccanera; to je bil suh starec asketskega obraza, ki ga je bila sama kost in koža; iz njega ni mogel izvabiti nič drugega kakor dolg grajajoč govor in stroge besede zoper mlade, od stoletja pokvarjene duhovnike , ki pi^jo obsodbe vredne knjige. Končno je obiskal v Vatikanu kardinala tajnika ;to je bil takorekoč Njega svetosti minister za zunanje zadeve, valika sila Svete stolice, od katere so ga doslej odvračali z upozarjanjem na posledice, če bi .e obisk ponesrečil. Opravičil se je zaradi poznega prihoda, in je našel najljubeznivejše-ga človeka, ki je z diplomatično dobrohotnostjo blažil nekoliko raskavo zunanjost, ga povabil, da sede, izpraševal z izrazom zanimanja poslušal in celo tolažil. Ali ko je bjl zopet na trgu sv. iPetra, je Pierre dobro vedel, da se ni pomaknila njegova zadeva niti za korak naprej in da gotovo ne pojde njegova pot skozi državno tajništvo, če se mu danes ali jutri posreči, da izsili pristop k papežu. Ta večer se je vrnil zmeden, razdražen, vsled neštetih obiskov pri tolikih .ljudeh ves zbit v ulico Giulia, in ker je čutil, da ga je popolnoma pograbil ta stroj s stoterimi kolesi, je bil tako razburjen, da se je v grozi
vprašal, kaj stori drugi dan — zakaj ostalo mu ni nič drugega, kakor da znori.
Prav ta trenotek je srečal na hodniku don Vigilfja in ga je hotel zopet povpraš?vatl, zahtevati od njega dobrega sveta. Ali ta nvu je z nemirno kretnjo ustavil Jbesedo, ne da bi bil vedal zakaj. Zopet mu 'je bila groza v očeh. Trenutek je bilo tako, potem je zaše-petal:
"Ali ste bili pri monsinjoru Naniju?... Pojdite torej k njemu, pojdite k njemu. Pravim Vam, da Vam ne ostane nič drugega."
Vdal se je. Zares, zakaj bi se upiral? Ne glede na strast ognjevite ljubezni do bližnjega, ki ga je privedla za obrambo njegove knjlcjo» je bil vendar v Rimu tudi zaradi poizkusov. Te je moral izvesti do kraja.
Drugi dan je bil veliko prezgodaj pod ko-lonado sv. Petra in je moral tam precej dolgo čakati, Se nikdar ni bil močnejše občutil ogromnosti teh štirih vrst stebrov, tega gozda silnih kamnitih debel, kjer se itak nihče ne izprehaja. Velikanska, mračna puščava je to. In potem je šel skozi Via del S. Offi-zio, pa prišel do palače del S. Offizio izza zakristije. Samoten okraj je to, čigar tišino le malokdaj moti korak pešca ali drdranje voza. V enem kotu je palača sv. oficija. Ta silna, blatna, kakor ječa zadelana in skrivnostna kocka zidovja, na zunaj skorajj brez oken, je bila videti, kakor da spi v bleščečem solnčnem sijaju.
•Pierra je spreletela zona, pozneje pa se je temu smehljal kakor otročariji. Sveta rimska inkvizicija, sveta kongregacija .svetega oficija, kakor se dandanes imenuje, ni več ona, o kateri govori legenda — dodajalka grmad, tajno sodišč?, proti kateremu ni pri-ziva, ki je imelo pravico smrtne obsodbe nad vsem človeštvom. Vendar skriva Še vedno tajnost svoje naloge, shaja se vsako sredo, sodi in obsoja, ne da bi prodrla najmanjša malenkost, bodisi le sapica, skozi zidovje. Ali četudi še vedno kaznuje hudodelstvo kri-voverstva, četudi se ne omejuje le na dela, temveč kaznuje tudi ljudi, vendar nima več orožja — ne ječe, ne meča, ne ognja; omejena je na posredovanje in niti svojih Fjucji, duhovnikov ne more kaznovati drugače kakor disciplinarno.
Ko je vstopil in so ga povedli v salon monsinjora Nanija, ki je kot asesor stanoval v tej palači, je Pierre občutil radostno presenečenje. Soba je bila zelo velika, ležala (je proti jusgu, bila je vsa preplavljena od solnčne svetlobe, in kljub neokretnemu pohištvu in temni barvi tapet je vladalo v njej nekaj dražestno nežnega. Bilo je, kakor da bi tu stanovala žena, ki je znala strogim rečem podati svojo milobo. V sobi ni bilo cvetlic, pa vendar je dobro dišalo. Kar na pragu se je srca polastil nekakšen čar.
Monsinjor Nani s svojim rožnatim licem, modrih, živahnih oči, finih, plavih, od starosti posutih las, mu je šel takoj naproti in je zaklical, iztegujoč obe roki proti njemu:
"O, ljubi moj sin, kako ste ljubeznivi, da me prihajate obiskat— Pojdite, sedite. Po-
kramljajva kakor prijatelja." .....
In^pe da bi bil čakal je vprašal z izrazom izredne naklonjenosti:
"Kako se Vam godi? Pripovedujte, povejte mi vse, kar ste storili."
Dalje prihodnjič.)
ŽRTVE PO NEPOTREBNEM
r
PLINSKA GORKOTA
ZA VSAKOVRSTNE TRGOVSKE OBRATE
Delna lista podjetij, ki ae lahko okoristijo z rniianimi cenami
plinska gorkota:
Čerljarne Modne trgovine Brrmice Restavracije Cvetličarne Pekarne
Grocer
Lekarne
Železarne
Elektro-trgovine
Tobakame
Slaščičarne
Gostilne
Zdravniški uradi Tvorniški uradi Tvomice Skladišča Gledališča
Gretje s punom j« v isdnjih
par letih naravnost irevolucio-nirslo način kurjsve v tisočerih industrijskih in trgovskih obrstih v Chica-iru. Cene plinu so padle skorsj ns polovico od 1930-31. Uporaba plina z» gretje je odpravila raino potrato v zvezi s kurivom, olajšala delo, «niiala st roške ter zvilsls dobiček na mnogo presenetljivih načinov.
Trgovine ns primer so iistejie in odjemalec se v njih počuti udobno, keT je na toplem in to je zanj nekaj privlačnega. Postrežba js točnejAa ker bstniku ali pomočniku ni treba imeti skrbi s kurjavo v kleti.
Na razpolago imamo plinske grelnike raznih modelov, ki nudijo udobnost
vam in vaAim od-jeroalecm. Pridite in oglejte si jih. 7 veseljem bo naS zastopnik, ki pride na vaA do»m, pregledal vaA prostor, ns-
pravil n.irt t*r rtint^rni Truiia.
svetoval, kakAon t&r ## \ahko rabi v
grelnik potrebuje- rmtne »vrha e pro-_	„, featonalntk uradih,
te. Pokličite Ws- \r90vifUlk ali pa
Lash 6000.	tamo za gretje.
Plinski grelni): a kroiil-skim zrakom prihrani atroike v trgovinah, «r«. dih in malih domovih. De-lo a kuritvijo odpade, e• nako z odnašanjem pepela. Odpravi prah in ne» snago.
Gaa-fired Unit Heater ao idealni za trgovine, skla. diAfia in druge olrrate. Ve-dno dovolj toplega zraka v cirkulaciji.
Ljubiteljem lepega čtiva
priporočamo
KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE
ZA 1934
Štiri knjige prvovrstne vsebine
Samo $1.12
V zalogi ¡mamo še nekaj skupin lanskega letnika. Naročite jih, ne bo vam žal.
Cena ista. Poštnino plačamo mi.
Proletarec
3639 We»t 26th Street Chicago, 111.
Na «liki »ta vojaka ki sta bila v napadu na delavska «tanovanj»ko hita
i ki »ta rajal aa Dunaju
Winter in •. Josip Jirout, ** | Canontburg in vpraša-rumunsko socialnodemokrati-
čno stranko s. German. Prihod delegatov je Izzval na kongresu veliko navdušenje. Delegati so jih pozdravljali s ploskanjem in vzkliki.
nje bodočega zbora
JSZ
ftrabane, Pa. — Klub št. 118 JSZ je že na par svojih prošlih sejah razpravljal o rc-Manifestacija ia novo ustanov ferendumu, ki ima odločiti, v lieno \oci al nedemokratično katerem mestu naj bo prihod-stranko	nji zbor JSZ. Predlagana so
Takoj nato otvori predsednik debato o referatu s. Pete«
mesta Cleveland, Chicago in Canonsburg. Zbor se bo vršil
Marshof aa Dunaju abita. V mrt j« ja poslal ¿isto po nepotrebnam pod kancalar faiist Emil F my.
Obnovitev socialistične stranke v Jugoslaviji
jana. V debati so govorili s. U 2. in 3. septembra to leto. Ilič (Kragujevac), Grubau r Naš klub bi delegate bodo-(Zagreb), Klipp (Velika Ki- č<ga, zbora z veseljem spre-kinda), v imenu poljedelskih I M» » članstvo odloči za delavcev, Bcširovič (Saraje- Canonsburg, vendar pa je po-vo), Staneilč (Skoplje), Ste- trebno, da navedemo sledeče: fanovič (Vršac), Lisac (Sme-1 Razmere tukaj so take, in v derovo), Takaac (Subotica), tcm okrožju sploh, da ne bi za madžarske sodruje iz Voj-	napraviti na udeležen-
vodine, Filipovič *(7aječar), ce prihodnjega zbora tako do-Marija ¿tefanovič (Beograd). bre vtise,__kot so jih na pro-Za delegacijo dravske ba- !*lemA zbopu v Milwaukeeju, na novine je podal pritrdilno iz. Prejšnjem v Detroitu ali kot javo s. Klenovšek (TrbovlUt), Ih P. l»hko hapravili v tem ki je pozdravil novo se snujo-	v Clevelandu «I« v
čo socialnodemokratično stran-	,
ko zlasti tudi v imenu težko , ^nza ?e	Pn nas bolj
izkušanega proletarijata v ru- kakor/ kraJ,h' ^er darskih revirjih, kateri priča- ?e .^"strije. Premogarji so kuje od nove stranke pomoCi	1 Rešijo, ko Je v me-
Ali naj ustanovimo socialno-demokratično stranko?

Milwaukee Leader
Največji smeriftki socialistični dnevnik. — Naročnina: $«.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 zs tri mesece.
Naslov: 540 W. Juneau Ave.
MILWAUKEE, WIS.
i

CTnüi;:;
- BARETINCIC & SON
I ■
POGREBNI ZAVOD
THE PEOPLES GAS LIGHT ^ AND COKE COMPANY W
122 South Michigan Avenue
■ 424 Broad Street a JOHNSTOWN, PA.
Tal. 1478
a ■ ■ ■ ■■■■■■■■■
(Nadaljevanje).
graditi Jugoslavijo in tudi sedaj ne bi dopustili, da bi jo kdorkoli razrušil. Ali v tej dr. žavi, katero je delavstvo po-magalo zgraditi, je treba, da postanemo vsi enaki, da bodo vsi državljani uživali enak? pravice, ne glede na spol, narodnost in vero. Tako Jugoslavijo bo branil delavski razred pred vsemi napadi fašizma velikih držav, ki danes steguje svoje kremplje, da zasužnji male narode in uniči njihovo težko pridobljeno svobodo.
Proti ustanovitvi socialno-demokratične stranke so danes *vsi njeni nasprotniki. Da bi uspeli, klevetajo pokreni-telje te akcije in grdijo še ne-ustanovljeno stranko Že v naprej s tem, da pripovedujejo, da so izbrani delegati poslani s strani srezkih načelnikov, da bo stranka orodje režima in njegov eksponent itd. Nas ne mora motiti klevetanje naših nasprotnikov, prepričani smo tudi, da med zavednim delavstvom nikakor ne bodo uspeli, o čemer nam priča današnji kongres. Z našim delom bomo dali nasprotnikom najboljši odgovor, onim pa, ki nam že danes dajejo svoje zaupanje, zagotavljamo, da $3 nad našim delom ne bodo razočarali, zato pa naj tudi sami stopijo v naše vrste in nam pomagajo.
Socialni demokrati hočemo voditi svojo lastno politiko, to je politiko delavsskeqa razreda Kdor hoče podpreti to politiko» je dobrodošel v naših vrstah. H koncu poziva govornik navzoče, da glasujejo za ustanovitev socialnodemokratične stranke Jugoslavije.
Med govorom s. Petcijana in ob zaključku so priredili delegati burne ovacije govorniku, ki so izzveneli v demonstracijo proti mednarodnemu fašizmu in njegovim črnim nakanam, pa tudi v glasen protest proti obrekovalcem.
Mednarodni delegati
Mod govorom s. Petejana so se pojavili na odru delegati socialnodemokratičnih strank iz inozemstva: kot zastopnik avstrijske hocialnedemokraci-ie dr. Kari Renner, za madžarsko socia 1 n od? mo krat lično stranko Buchinger in Kari Pe-yer, za čehoslovaško socialno-demokratično stranko s. dr.
in zaščite.
Sodružica Rakovec je pozdravila konferenco v imenu Zvez? delavskih žen in deklet iz Ljubljane.
Po izčrpanju govorniške li-
stih bila še "prosperiteta1', zato je zanje splošni gospodarski polom toliko večji udarec.
Mi se ne strašimo dela, ki bi nastalo s predpripravami za zbor, če se bo vršil v naši naselbini, dasi bi odpadlo na
ste je predsednik s. Sretan.	I . . „
Jakšič dal na glasovanje pred- i r^meroma jako majhno ste-log o osnovami u stranke. Med!?110 delovnih članov medtem
predlog sprejet soglasno. Po- le.ž<ence7l X-4!rtdi!ei» zbora U'
stega, kar jim lahko nudita
naselbini Cleveland in Chicago. To navajamo iz razloga,
zval je navzoče, da vstanejo in zakličejo novoustanovljeni stranki trikratni "Živijo". Ta trenotek na ustanovnem
da bo članstvo vedelo, kako
i ^^HBi glasovati o mestih, izmed ka-Kongresu franke je Di eden teHh
ima izbrati sedež bodo-najlepših »n najveliiastnejA.h čemu lb Mj gmatr da
rov* .K/t /vara I n.iaam n o aAi rv, \r I
v okolsčinah, kakršne so fcu-
ter bo ostal vsem navzočim v trajnem spominu.
(Dalje prihodnjič.)
Tujerodci v Franciji
V Franciji je okrog 900,000 tujerodnih delavcev, katere zdaj odslavljajo, da napravijo prostor nezaposlenim francoskim delavcem, katerih je 400,000.
Splošno glasovanje V J. Sa Za
Od 10. marca do 28. aprila traja v klubih JSZ splošno glasovanje o sledečem predlogu:
"Klak it. 14 JSZ. Littlo Falts, N. Y., prodlaga k VIII. ¿Ionu pravil JSZ «ataaevitav posebnega agitacij-•koga fonda. v katerega aaj vsak claa plačajo Sc mesečno.
Namen toga fonda ja omogočiti «poslitev stalnega potovalnega organizatorja aa JSZ, ki ki ob enem agitlral t«di sa Preletarea."
Apeliramo na člane in članice, da se udeleže tega glasovanja. V razpravi, ki je trajala doslej, so bila povedana mnenja in argumenti za in proti. Glasujte tako, kakor smatrate, da bo najboljše z°. klub in JSZ.
Glasovanje o sedežu pr.hod-njega zbora
Glasovanje o vprašanju sedeža bodočega zbora traja od 15. marca do 2. maja. članstvo ima Izbirati med sledečimi mesti:
Canonsburf, Pa. Chicago, HI. Cleveland, O.
Tisto, ki dobi največ j lasov, bo sedež bodočega zbora. Na odbore klubov apeliramo, da naj pridobe za obe glasovanji vse člane. Le na ta način bo ustvarjeno za predloge potrebno zanimanije in rezultat bo res izraz večine članstva.
kaj, ni priporočljivo, da se bi zbor vršil pri nas.	<
če pa glasovanje odloči v prilog Canor[;burga «vseeno, tedaj se bomo potrudili, da bo X. redni zbor JSZ uspešen tu* di alfo se vrši pri nas.
To. pojasnilo objavljamo, da se bo vedelo članstvo JSZ pri glasovanju ravnati in upoštevati dejstvo, da naša naselbina ne bi zmogla udeleže«; cem zbora nuditi toliko kakor zmorejo večje naselbine. Za klub št. 118 JSZ, John T.erčelj, organizator.
Švica porazila predlog
"za varstvo države"
Večina švicarskega ljudstva je na referendumu zavrgla predlogo "za zaščito države". Naperjena je bila proti aktivnostim ekstremnih skupin. Največ zasluge za njen poraz gre socialistom.
K prvi točki dnevnega reda je govoril s. Petejan. V svojem govoru je orisal nenormalna politične prilike v državi, ki so navale kot posledica boja med dvema ekstramoma, med federalizmom in centralizmom. Socialistična stranka pri teh medsebojnih razraču-navanjih buržoazije ni bila udeležena. Delavstvo je odklonilo in odklanja centralizem prav tako kakor federalizem. Meščanske stranke pa *o v svoji zaslepljenosti vodile medsebojno borbo, ki je končala z ukinitvijo ustavnih pravic. Po 6. januarju je morala socialistična stranka likvidirati. T?daj je nastopila poleg dobe političnega mraka tudi doba prvih poizkusov socialne reakcije. Z naporom največljih sil se je strokovnim organizacijam, kot edinim predstavnicam delavskega gibanja v državi posrečilo organizirati odločen boj proti tem reakcionarnim nameram. S pomočjo dobrega prijatelja in moža svetovnega slovesa, pokojnega ravnatelja dela Alberta Thomasa, 'je uspelo preprečiti nakane reakcije in rešiti težko priborjene socialne pridobitve delavskega razreda izza prvih časov parlamentarizma pred uničenjem. Delavstvo ni prostovoljno nehalo s političnim udejstvovanjem. Dogodki zadnjega časa pa dokazujejo nasprotno, da želi razviti čim večjo politično aktivnost. Treba je samo, da se opomnimo na podeželske občinska volitve in njihove rezultate, potem pa tudi na volitve v Delavske zbornice, ki so prinesle ogromno zmago razredno zavednega delavstva, pa si lahko ustvarimo pravo sliko razpoloženja, ki vlada med delavstvom.
Socialnademokracija ima mnogo nasprotnikov v fašistih hitterjevega in mussolinijeve-<?a in vatikanskega kova, ki jih tudi pri nas ne manjka.
Fašizem pa ne ogroža samo politične in notranje svobode naroda, ampak tudi mednarodni mir. Socialni demokrati pa se baš Vratno bore za osi-guranje miru. Ustanovitev socialnodemokratične stranke je živa potreba delavskega razreda v njegovem stremljenju po obrambi njegovih pravic in odpravi socialne neenakosti ter končnemu uresničenju jr-mednarodnega bratstva.	j®
Jugoslovanska nocialna de-IJ mokracija je že leta 1909 na > konferenci v Tivoliju v Ljub-; J Ijani, kateri je prisostvoval ¿1 poleg pokojnega Viktorja Ad-j5> lerja tudi delegat avstrijske ; ni socialnedemokracije na d a naš- % njem kongresu, s. dr. Renner, j Ji
oklenila resolucijo, s katero »e V	v
je izjavila « združeni vseh C OGLAŠAJTE JIH V PHOI I I AIM I !
jugoslovanskih plemen v eno %	m
državo. Socialisti so pomagalillfl^^WWVWWWWWVWlW/A'AWWW
splošnim navdušenjem in klicanjem živela socialnodemo-kratična stranka Jugoslavije, je predsednik ugotovil, da jc
ko razpolagajo naselbine Cleveland in Chicago z večjim številom klubov. Vzlic naši dobri volji ne bi mogli dati ude-
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: At 3724 W. 26th Street
1:30—8:30; 6:30—8:30 Dally Tel. Crawford 2212
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Caaal 9695 Wednesday and Sunday by appointments only Residence Tel.: Crawford S440 If no answer — Call Austin 5700
»»»•»»«»•••»»O«
FENCI/S
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III.
Tel. Crawford 1312
Pristna in okasna domača jedila Ceno smerne. Postreiba točna. J
♦esaess»ssssss»sssssss»a»4
KLUBOM IX D1IUSTVOM
■i ■I
■	«j
WJTW? || želite svojim priredbam rim ver ¡2 jnLMjM» moralnega in gmotnega uspeha J
OVEN:
zgodovine rojstva in smrti Pariške komune
¡KÍZ VISOKIMI PLAČAMI KLJUB KRIZI
Delavskrboji
(Nadaljevanje).
Talci komune.
Ferro in Rigoult, katera »ta nač©U-vala policiji, sta aretirala nadAkofa. pariškega M.
Darbcdyja in zatem de kakih štirideset kanonikov, prelatov, župnikov itd. In pa J«ckerja, kapitalista, kateri je pregovoril Napoleona v Mehikansao vc.no. Vse te so dali Thiersu na izbiro. — On naj izpusti Blam;uia in oni pa vse te jetnike. Ali Thiers ni hotel. Dvakrat je pariški škof napisal lastnoročno pismo Thiersu, da naj jih zamenja — in obakrat je odgovoril Thiers z NE! V zadnjih dneh komune, ko so versaljci poklali vse moške, žene in otroke, kar so jih dobili v roke, so komunardi v svojem obupu postrelili tudi te talce. Ali njih pravi morilec ye bil — Thiers!
Boj se je nadaljeval. Vsak dan so Versaljci prihajali bliže in bliže Pariza. Thiers ne samo da je obkolil Pariz, ampak je imel v Parizu tudi ne-številno špijonov. Precej se jih je ugnezdilo celo v komuni. Med komunardi samimi se je naselilo sumniČ-eraje, da drug drugemu niso več zaupali.
Sledile so aretacije med so-drugi, in vse to je izpodkopa-valo moralo v njihovih vrstah, baš kakor je hotel Thiers, ki je deloval z vsemi sredstvi na to, da se komuna sama ubije. Njegovi vohuni in provokator-ji so med komunardi in vojaki trosili lažnjive vesti, da bi z njimi ubili zaupanje in zase-jali sumničenja. Celo generala Dombrovskega, ki je bil eden najzvestejših vojakov ter bra-niteljev konvune, in je res imel vojaški talent, so osumili izdaje.
Dne 6. aprila je komuna izdala sledeči proglas:
"Versaljaki razbojniki pomore vse naše ljudi, ki (jih dobe v roke kot jetnike, in skru-nijo mrliče. Krivce poznate. To so žandarji in policaji starega cesarstva, to so rojalisti, ki nosijo belo zastavo in kličejo "Živel kralj!" Versaljska vlada se je postavila izven vsake postavne vojne in poga-zlla zakone človečanstva. Ne preostaja nam drugega kakor da ji odgovorimo enako.
Če bo nadaljevala z nepri-znavanjem postav vojne civiliziranih ljudi, in ako masakri-rajo tudi samo Še enega našega vojaka, bomo mi odgovorili
so 'jim prišli v pest. dele zadnji teden komune so jim komunardi odgovorili na enak način.
Dne 0. maju je padla trdnjava Ifsy. Stari Delescluze je postal šef vojnega oddelka. Macmahon je bil pred durmi. Dne 21. maja je izdajalec Du-catel pri trdnjavi tPassy spustil versah;sJce čete v Pariz.
Za to izdajstvo je Ducatel dobil od svojih buržvaznih gospodarjev križ častne legije in 111,000 frankov. Proklet mu spomin!
Zadnji dnevi komuno.
"La semaine sanglante" (krvavi teden), straáno ime, katerega je dala zgodovina zadnjemu tednu komune. Nepopisna je bila hrabrost, s katero so komunardi branili svoje barikade. Versaljci niso jemali nobenih ujetnikov. Vsakega so na mestu ubili. Dnevi strahote velike Francoske revolucije v letih 1792-94, o kateri imajo kapitalistični zgodovinarji toliko povedati, so bile otroška igra v primeri z morijo v zadnjem tednu komune. čez 20,000 komunar-dov, mož, žen in otrok, je padlo na barikadah! 15,000 jih je bilo eksekutiranih v poznejših tednih, skupaj 85,000 ljudi. (Glej Encyclopedie La-rousse.) Hekatombe, na katere bi bil Čingrs-Kan ponosen.
V kratkih besedah bom skušal povedati nekaj zgodovine o teh zadnjih dnevih. Obkoljena od vseh strani, se je branila zadnja peščica ljudi na barikadah s hrabrostjo, ki ima prispodobo samo v hrabrosti peščice Grkov, ki so par tisoč let prej ustavili Perzijce pri Termopilah. Na zidovih Pariza so bili nabiti letaki pozlvajoč na obrambo: "Državljani! Na barikado! Sovražnik je za zidom ... ne odlašajte. Naprej za komuno in svobodo! Pod orožje!--"
V pondeljek 22. maja opoldne so bili Versaljci že na es-planadi des Invalides. V ulici St. Germain so postavili topove, s katerimi so pomedli vse pre^seboj — tja do Tro-cadera. Komunardi so zgradili barikade v vseh glavnih ulicah, ki so vodile do mestne hiše. Največja zapreka jim je bilo zopet pomanjkanje enotnosti in discipline* Vsaka barikade zase in kar je glav-
Hjq dft boj11 bi magnati električnega trusta doživeti silno
i ii/;. Vur -o razočaranje. .. Milwaukee, Wis. — Kar so	m«dUm so bile žice
pričakovali vsi, ki pazno	A Milwaukee in Washing-
tre obstoječe razbere, se e ^ n <Uno «Vroč«'\ V zgodilo. Delavstva se WUH^ncm meMtu «0 ge vršili dh-ma splošna nervoznost in tuai » u
• •	*i 1 Cft r« f\ t u nnn i l/i
Na »liki od lev« na desno ao Adolph Zfukor, F. B. Rer*> hl»r, N. M. **en*. E. <J. Graee, C. M Schwab in R. W. Woodruff. V*i ti so prejemali tudi v zadnjih treh letih krize od $150,000 fo milijon in nekateri celo nad milijon dolarjev na leto plače in "•bonuaa". Takih funkcionarjev je na »totine. fte celo v velikih bankrotiranih korporacijah »o ti do vladne preiskave nakazovali pj par sto tisoč dolarjev na leto plače. Za zniianje t*h pla* delujejo največ upniki in tudi delnic a rji. PjkI Umi pritiski si je mar-sikak magnat plačo s«n »nižal, pasivno ker je drejcala vanje _	\ huia, kar jih je zelo jezilo. Ni»o pa pomUlili. da tudi delavcem
ni bik>>rav^l7^n>m *>>le male plače znižane na *e raanjto svotico, zato, da je za magnate oetalo toliko več.
zbora. Ob enajstih dopoldne je vzeto pokopališče in opoldne je cel hrib zavzet. Komaj so Versaljci došli na Mont-martre, že so se izkazali za "junake". Dvainštirideset moških, tri ženske in Miri otroke so vlekli v rue Rosier št. 6, kjer sta bila ustreljena generala Thomas in Lecomte. Posadili so jih kleče pred zid in jih ustrelili. Ena teh žensk, ki je imela otroka v naročju, ni hotela poklekniti. Klicala je svojim tovarišem: "Pokažite tem podležem, da znate stoje umreti!"
(Dalje prihodnjič.)
MOJI SPOMINI
Simon Kavčič.
z enakim činom na enakem tno» topovom na Montmartru
številu ujetnikov, ki jih imamo (Z n jihovega tabora.
Velikodušni in pravični kakor smo v svoji 'jezi, poudarjamo, da smo sovražniki prelivanja krvi in vvjnc. Ali naša dolžnost je, da se varujemo in branimo proti divjim napadom nasprotnikov, pa naj stane kar hoče. In zato je odslej naše geslo: "Oko za oko! Zob za zob!"
V gornji izjavi 'je veliko rečeno. Ali povedati je treba — kar je v čast komunardom — da niso v vsem času sovražnega obleganja Pariza (od 2. aprila do 23. maja) ustrelili ; ii enega ujetnika, izvzemši vohunov. Versaljci so se po tem ultimatumu nekaj časa zdržali klanja jetnikov, a potem pa so zopet pobili vse, ki
primanjkuje municije in po lovico je neporabnih. Versaljci počasi % napredujejo. Jetnikov ne jemljejo. Vsak je na mestu zaboden ali ustreljen. Ob osmih zvečer je njih prodiranje ustavljeno. Glavna junaka sta stari Delescluze ter Poljak general Dom-browski. Posrečilo se jima je organizirati nekak kontakt med skupinami barikad.
Torek 23. maja. Noč je. Bra-nitelji barikad spe na uličnem tlaku. Versaljci se utihotapi-jo in zagrabijo stražnika. — Ta zavpije na vso moč: "Živela komuna!" In s tem zbudi branitelje. Sam je na mestu ustreljen. Začne se boj. Par sto komunardov brani cel But-te de Montmartre, katerega naskakujeta dva armadna
(Nadaljevanje.) Centrum socialističnega in
svobodomiselnega gibanja
čikaška naselbina se tfe že v početku začela razvijati v centrum svobodomiselnega in socialističnega gibanja ameriških Slovencev.' Danes je v tem oziru nekaka trdnjava, kamor so obrnjene misli vseh somišljenikov širom dežele.
Prilika, dobiti to čast, je bila prvotno dana slovenski metropoli — Clevelandu — toda se je niso oprijeli. Eden naj-agilnejših slovenskih pionirskih socialistov — Ferdinand Peče, se ne nastanil najprvo v Clevelandu in tu je ustanovil tudi klub, prvi slovenski socialistični klu*b v tej deželi. Toda ni imel uspeha, kajti rojaki, ki so prihajali v Cleveland, so se zanimali za graditev župnij in cerkva ne pa za delavsko gibanje. Tudi Jože Zavertnik se je iz starega kraja priselil najprvo v Cleveland. Toda kakor ne Peče pred njim,
na prireditvi gost kluba it 1»
Umevno je, da molje presenečenje ni bilo majhno. Ker pa me je baš tedaj mučil prehlad, se nisem mogel takoj odločiti za pot v Chicago. Končno sem pristal, da odidem in ob enem pogledam v Chicagu tudi razstavo "stoletja napredka". Ni mi žal, da sem napravil ta obisk. Naj tu mimogrede pripomnim, da se na razstavi nisem mogel uživeti v podrobnosti, ker mi za poset razstave odmerjeni čas ni zadostoval. Moj spremhjevalec je že prej vse videl, zato mi je pokazal le glavne stvari. Vse je šlo nekako ubežno mimo mene. Veliko raznih predmetov in oddelkov je imelo pravo vrednost le za tiste, ki so se učil' raznih strok — na primer za strojnike, inženirje, kemiste, električarje, tiskarje, zdravnike, za ve&čake v poljedelstvu itd. Tudi premogovnik so imeli na razstavi.
žani in z večino dveh glasov odločili za Chicago.
Debate te vrste so potrebne za razčiščevanje pojmov. Ni pa potrebno, da bi kak poseben odbor odločal, kdo je zmagal. Ako je že treba komu prisoditi zmago, naj stori to
meščanskih krogov. Stavke, ki 40 izbruhnile s tako silo v Milwaukee in sosednjih mestih pričajo o tem, obenem pa sva-re, da se bližamo še večjim dogodkom, ako vladajoči razred ne bo rabil pameti, in to v kratkem.
Stavka v čevljarski industriji je bila končana z delno zmago delavcev s posredovanjem vladnih zastopnikov. Pridobili so 5% zvišanja plače.
Ko to pišem, so pogajanja za nadaljno zvišanje in priznanje unije Še v teku.
Stavka je bila proglašena tudi pri veliki električni družbi, ki lastuje ne samo vse cestne železnice mesta in okolice, temveč oskrbuje mestu tudi razsvetljavo in lastuje električne centrale vseh drugih mest te države ter zgornjega dela države Michigan — zadnje seveda pod različnimi imeni; s tem si gospoda olajša finančne manipulacije.
Zadnje trenotke pred za-
avdijenca z glasovanjem, še boljše pa da izrazi svoje četkom boja so se zastopniki
Na seji kluba. ,, ; .
Komaj sem prijel v Chija-go, že so me odvedli na sejo kluba št. 1, ki se je vršila isti večer. Bila je iznenadenje zame. Precej obsežna dvorana je bila polna. Posebno me je presenetilo veliko število članic, ki so bile na zborovanju. Vsi so pazno sledili poročilom. Vedel sem, da je med zboro-valci precej mojih starih znancev, toda vsled mojih zame-glenih očal »jih nisem takoj uzrl. Oni, z boljim pogledom, so me spoznali, in kmalu je natihoma stopil k mojemu stolu v ozadju eden ali drugi in mi stisnil roko. Uzrl me je tudi predsednik seje in me s kratko predstavitvijo članom povabil k besedi. Ni mi bilo, da bi govoril, ker nisem bil na to nič pripravljen. Na poti mi
odobravanje enemu ali drugemu z aplavzom, če se vrši debata v angleškem jeziku, kakor v tem slučaju, je dobro, da se povabi tudi člane angleških in drugih klubov.
Končno na slavnosft
V petek seja kluba št. 1, v soboto debata, in v nedeljo 29. oktobra pa je bila slavnost 30-letnice kluba. Spored je bil v splošnem dobro predvajan. Nekaterim se je zdel predolg, zame pa je bil še celo prekratek. Udeležba je bila povsem velika. Za slavnost s takim programom je bilo res treba zaledja tridesetletnega trdega dela. čast vsem, ki so ga vršili. Ne verjamem, da ¡bi v kaki drugi naselbini zmogli kaj sličnega.
Zadnji dan oktobra sem bil v glavnem uradu SNPJ. Blagajnik John Vogrich, moj stari znanec že izza tridesetih let, mi 'je razkazal jednotino poslopje in urade. Povsod je šlo vse v redu, dokler nisva do-
niti na misel ni prišlo, da bom tudi Jožetu ni bilo dano, da bi|zvečer na saji in da me bo kdo mogel zbrati okrog sebe do-, predstavil članstvu s povabi-volij veliko skupino delavcev, \ ]onif <ja bi mu govoril. Ali neki bi bili socialisti. Ob prvi i<aj je morai	g tcm> o tem in onem. On mi je tudi priložnosti se je preselil v Chi- fcar 8em povedal, bržkone nil j prigovarjal, da naj kaj napišem napravil dobrega vtisa, šem iz 8V°jih spominov. Ni-
družbe, unij in vlade sporazumeli, da bodo sporna vprašanja skušali rešiti s pogajanji na konferenci. Kakšen bo rezultat, bom poročal. Stavka bi se morala začeti v pondeljek 5. marca ob 4. zjutraj. Dan pred stavko je kapitalistično časopisje izvršilo svojo patrio-tično dolžnost in priobčilo poročila, katerih namen je bil povzročiti zmedo med delavstvom. Stavko je zahtevalo baje samo kakih sto uslužbencev in to mlajših moči, "ki nimajo ničesar izgubiti". Predsednik družbe, Mr. Way (gospod, ki vleče poleg običajnih dividend $85,000 letne plače) je izjavil, da služba na uličnih železnicah kakor tudi v odda-jalnih centralah ne bo iz reda, ter da bo vse funkcioniralo ko ura.
Socialistični dnevnik Milwaukee Leader je poročal resnico in podal seveda čisto drugačno sliko s svarilom na merodajne kroge. Ob nedeljah Leader ne izhaja in ka-
spela v uredniški oddelek. Tu pitalisWno čas0pisje je vrglo pa je nastal 'spektakele k«t-g nedeljo zadnj¡ mrzH curek
pri Peabody rovih in to zaradi stališča illinoiskih premogar-jev. Prerekal sem se z enim, drugi pa so bili večinoma nevtralni v najinem argumentiranju.
Iz gl. urada SNPJ sem šel k Proletarcu. Tu je bil urednik jako zaposlen in ni .imel, kot je izgledalo, prav nič časa na razpolago. Zvečer sem se odzval povabilu Petra. Bernika, kjer sta me z ženo pogostila z večerjo in mišigancem. Pomenkovali smo se precej Časa
"ALI SPOLNA VZGOJA RES NI POTREBNA?"
Spisal Dr. FRAN JO 2GEČ.
Kako boste vzgajali svoje otroke z ozirom na spolna vprašanja vam na zelo priprost in zanimiv način pove ta knjižica. Staršem jo toplo priporočamo.
CENA 35c.
NAROČILA POŠLJITE NA:
* PROLETAREC
3639 WEST 26th STREET, CHICAGO, ILL.
cago.
V letih 1905-1920 so se priselili v Chicago mnogi drugi agitatorji, bodisi iz starega kraja, ali pa iz naselbin, v katerih jim ni ugajalo, ker ni bilo dovolj godnega polja, da se bi mogli uveljaviti v agita-cijskem in delavsko-prosvet-nem delu.
Tako je Chicago postalo trdno sredisče 'vsega naprednega gibanja Slovencev v A-meriki, četudi je čikaška naselbina v primeri s cleveland-sko ma(jhna in zelo nekom-paktna.
Trideset let kluba st. 1
Klub št. 1, iz katerega >je izšlo mnogo idej in akcij, ki so vplivale na vse javno življenje naprednega življa ameriških Slovencev, je lansko jesen praznoval svojo tridesetletnico, o kateri je bilo že obširno poročano. Bil sem navzoč, ko so klub ustanavljali, in udeležil sem se tudi mjegove jubilejne proslave, na katero so se temeljito pripravili. In ob tem pripravljanju so ee me spet spomnili, Češ, Simon, zdaj nas pridi pogledat in sodi, če smo vzlic zaprekam v teku treh desetletij napredovali ali ne. Tajnik kluba Peter Bernik me je na slavnost pismeno povabil in mi poslal vstopnico brezplačno, da bom
četudi me je članstvo z aplav-diranjem iskreno pozdravilo. Prijel me je tekom govora še kašelj, da mi je bilo toliko bolj neprijetno. Ko je potem sledi-! lo zanimivo predavanje, sem se moral iz dvorane odstraniti, ker z mojim kašljem nisem hotel motiti poslušalcev. To mi je bilo skrajno mučno, toda pomagati si nisem mogel. Dan pozneje (v soboto 28. oktobra) se je vršila že dokaij prej oglašana debata med člani mladinskega odseka kluba št. 1 in člani detroitskega mladinskega odseka JSZ. Predmet je bil, "ali naj socialisti pomagajo ustanoviti novo politično stranko, ali ne". Detroit je bil za, Chicago proti. Tudi tukaj je bila velika udeležba in zdelo se mi je, da je nežnega spola več kakor moških. Upošteval sem, da se ženske več zanimajo za stvar, na drugi strani pa sem si mislil, po debati bo zabava, in mogoče to še najbolj vleče. Ob teti priliki so bili vsi Kavisiki navzoči, razen matere. Najmlajši je debatiral s čikažani in se pogumno boril za Čast in zmago Detroit-ske skupine, ostali pa smo mu svobodno stali ob strani.
O izidu debate so odločili trije sodniki, ki jih je imenoval predsednik. Bili so čika-
sem obljubil, toda končno sem se tega le lotil, ker je dobro, da zgodovino naših ustanov in skupnega dela čimboljje opišemo.
(Dalje prihodnjič.)
vode na grozečo nevarnost.
Razume se, da je občinstvo dobilo s tem popolnoma drugačen, oziroma napačen vtis in je ostalo dokaj mirno, dasi se je vznemirjenost lahko o-pazovalo povsod. V pondeljek so časopisi naznanili, da se bo nasprotstva skušalo rešiti, kakor zgoraj omenjeno, sporazumno.
V krogih organiziranega delavstva pa je stvar izigleda-la popolnoma drugače. Vodstvo strokovnih organizacij je imelo bojni načrt izdelan v vseh podrobnostih; ako bi pri-
ji boji med vlado, zastopniki delavstva in velekapitala. Vse > pr eakovalo, kaj bo rekel
predsednik v svojem javnem govoru. Pod navidezno mirno povrnilo je tlel požar — in še tli.
V zvezi z delavci Nash Motor družbe v Kenoshi in v Racine se vrši stavka tudi v na-šjm mestu pri Seaman Body Co. Nash lastuje namreč 50% delnic te družbe, katera izdeluje ogrodja za Nash avtomobile. Stavka je skoro stoodstotna in še v polnem teku. DoseJaj je družba odklanjala vsako posvetovanje glede priznanja unije. Med stavkarji je precej Slovencev, kateri vzorno vztrajajo. Dosedaj še ni znan niti eden slučaj stavko-kaštva. Eden izmed delavcev, član SNIP J, je uradnikom naših društev takoj naznanil, da dela v oddelku, kateri ima od unije dovoljenje za nadaljevanje dela. (Maintainance.)
Obenem se je vršilo in se še vrši v mestu in okolici več manjših stavk. V ostalih tovarnah se delavstvo organizira z veliko naglico. Milwau-škemu centralnemu vodstvu unij je sedaj priključenih Že nad 120 strokovnih organizacij. To število še raste.
Kaj prinese bodočnost je vprašanje. Veliko odvisi od tega. kako se bo razvil položaj v Washingtonu. Nira obljublja 36-urno tedensko delo, kar pomeni toliko kot nič. Predlog v kongresu za 30-urno delo bo mogoče prodrl. Ako se zgodi prvo, bomo imeli v jeseni slabše razmere kot so sedaj in položaj bo končno tak, da tudi 30-tirno delo ne bo več odvrnilo katastrofe. Burbonci pa se ne naučijo ničesar..»
Fr. Novak.
Čestitke Masaryku
Dne 8. marca je obhajal predsednik čehoslovaške republike 84. rojstni dan. čestitke so mu bile poslane iz vseh krajev sveta, kajti Masai/k slovi ne le kot velik sociolog in mislec, ampak tudi za brani-telja demokracije, češkoslovaška je danes najbolj demokratična dežela na evropskem kontinentu, obdana krog in krog od diktatur.
Dr.
JURLAN
DENTIST
Phone: ¿snal 9694 1856 W. CERMAK RD.
CHICAGO, ILL. Office hours: 9-12 A. M ; 15 and 6 8 P. M.
Thursday, Friday and Saturday all day and evenings. Waukegan office at 424-10tH St., Tel. Ontario 7213
Monday, Tuesday and Wed. till noon. Sun. by appointment only
■ ■
i ■
■
Hitlerjev zločin nad tre. ¡J mi Bolgari ni poravnan ■
Bolgare Giorgi Dimitrova, ® Vasilija Taneva in Blagoja Popova je nemška vlada končno le izpustila in jih dala prepeljati4« aeroplanom v Rusijo. Omenjeni so bili obtoženi požiga državnozborske palače v Berlinu, bili tirani pred sodišče in po dolgotrajni obravnavi so jih sodniki proglasili ne-krivim, toda vlada jih je kljub tej oprostitvi držala vklenjene v ječi do 27. feb. Delavstvo v Angliji, Franciji, na češkem in drugje je protestiralo proti tej krivici, toda naziji so trdili, da bodo svoje žrtve obdržali v ječi. Ko jim je ruski poslanik sporočil, da jim je podelila sov. vlada rusko državljanstvo v namenu, da se lahko izselijo tja, in potne liste zanje v naprej odobrila, so se v Nemčiji še vedno obotavljali. Končno so jih le izpustili, toda zločin, .ki so ga storili nad temi jetniki, s to osvoboditvijo niso poravnali.
ji ■	wm +„ ■ ■ * ■ wMmm:m^m,m ■ ■ \
"	aeana— «... ....	-	■
PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO.
FRANK GRILL, predsednik PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU
Naši vozniki pobirajo perilo po vsem mestu, Ciceru in Berwynu in dovažajo Čistega na dom
TOČNA POSTREŽBA	DELO JAMCENO
■ ■ ■ ■
Telefoni: CANAL 7172-7173
1727-1731 W. 21 st STREET
CHICAGO, ILL.

..........I..............................
; SUNSHINE — FRESH AIR AND GOOD PURE MILK ; Balance Your Daily Diet With
Wencel's Dairy Products
GOOD PURE MILK
IT PROTECTS YOUR HEALTH 2380 82 BLUE ISLAND AVE. — Phone Monroe 3673
...........................................I........
liHMHIIM'llll!1 t
•i i-HIUHH|t1lnni)H)nHiM ii'Hm>M ' .
Z A LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJ-SKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. Halsted Street Chicago, 111.
Tel. Lincoln 4700—4701 PROLETAREC se tiska pri nas.
'Ilil'li'MlltuiiMiin
M?W1>iiiiiitiitVHMiti.MM<Htm »HM • M«ii|fj|fijmtitMi<i:fjt •



Razno iz_
. Cleveland, O. — V nedeljo
4. marca »o fmoli «kupni senta-
m k klubi 'S/ št. 27. 49 in 28.
Glavni to-ke dnevnoga roda na tem «ostanku ko bile:
1. Hud či redni zbor JSZ.
$5. H a s ura va o odprtem pi»
*mu eksckutlvc JSZ z ozirom na agitacijsko turo a. Joško Ovna.
3. HcorxanUlranje klubov v West Turku in Euclidu, o.
Vpra anje, kje naj se vrli
bodoči (X.) redni zbor, je bilo rešeno, ko so vsi navzoči soglasno glasovali za Cleveland. Lete» je namreč ravno deset let, ko se je tu — v slovenski metropoli —. zbor JSZ zadnjič vršil.
Culi smo menja od zunaj, da *o bile tukajšnje priprave za takratni zbor pred 10. leti pomanjkljive. V odgovor mora še vedno držati, da je bilo socialistično gibanje v Cleve-landu v povojni furiji najbolj prizadeto. Masaker, delavcev na Public Square dne 1. maja je za več naslednjih let para-liziral socialistične postojanke v tem mestu. Tudi khib št. 27 je izgubil v tistih letih razkola veliko Članov. Upamo pa, da bomo takratne nedostatke na tem zboru več kot popravili.
Posebno z agitacijskega namena je važno, da bi se bodoči «bor vršil v tej največji slovenski naselbini v Ameriki. Zato apeliramo na članstvo
JSZ, da glasuje za Cleveland. *
Pevski zbor "Zarja", odsek kluba št. 27, priredi v nedeljo 25. marca v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. koncert z zanimivim varijetnim sporedom. Govornik bo Joško Oven.
Pevski zbor "Zarja", odsek kluba št. 27, je originalni zbor s tem imenom in daluja pod okriljem kluba od svoje ustanovitve. Sedanji Zarjin zborovodja je g. Krabec. To poudarjam. ker je bil v Plain Dealer ju predprošlo nedeljo oglašan program slavnosti 80-letnice SNPJ in je nekdo najbrž namenoma naglasa), da nastopi na nji originalna Zarja pod vodstvom g. Ivanuša. če bi bil poročal pravilno, bi moral navesti, da je njih zbor nastal vsled razkola v originalni "Zarji", od katere so se ločili, svoj novi zbor pa «ia-zvali neupravičeno z enakim Imenom kakor ga ima originalni zbor "Zarja".
Da se vrnem h koncertu. Gotovo je, da vas bodo Zarja-ni v nedeljo 25. marca prijetno presenetili z ubrano predvajanimi novimi pesmimi. Vprizorjeni bosta tudi dve kratki igri. To bo dan, ko bo z odra v Slov. nar. domu spet donela delavska pesem. Joóko Oven bo imel času primeren govor.
"Zarja", ki je v Clevelandu edini upravičen do tega imena, j^ vaš pevski zbor — zbor, ki odločno naglaša, da je delavski, in da . služi delavski kulturi.	•
"Zarji" se je zadnje čase pridružilo spet več mladih moči—deklet in fantov, ki se zavedajo važnosti sedanje dobe in vedo, kam spadajo zavedni delavci.
Cm meščanskega oporhmi a so minuli. Tu ji ; < i . tudi vodilno učiteljatvo na
konvenciji predprošli teden ki je je vršila v tem mestu. Isto-tako elevelandski učitelji z u* stanovltvijo svoje unije ki se je pridružila k elevelandski delavski tederaciji. S tem je priznala, du so interesi delavcev in intelektualcev, ki delajo za plačo in so enaka ukori* ščani — enaki.
Pojdimo vsi skupaj' naprej In delajmo skupno za naše cilje.	Joseph Jauch.
"Majski «¿Iti»"
"Majski Glas" je publikacija, ki se je priljubila fsočom čitateljev med ameriškimi Slovenci. Do lani je izhajal bodisi v obliki revije ali pa v standard časniški obliki pod imenom "Proletarca". Ker pa so nešteti čitatelji po sprejne-nitvi Proletarca iz revije v časopisni format priporočali, da naj majska izdaja Proletarca izhaja še v naprej v obliki revije, je uprava to upoštevala, in tako je v prošlem letu izšel Majski Glas.
Za letošnje izdanje Majskega Glasa so priprave v teku. Uredništvo zbira gradivo in slike. Upravništvo in agitatorji v naselbinah so zaposleni z nabiranjem naročil ter o-glasov, čimveč bo naročil in oglasov, toliko večji obseg bo j imel, letošnji Majski Glas, ki izide koncem aprila k praznovanju delavskega mednarodnega praznika prvega maja.
Posamezen izvod stane 9 .20
10 iztisov .......... 1.90
25 iztisov .......... 4.50
50 iztisov .......... 8.50
100 iztisov .......... 16.00
250 iztisov .......... 37.50
Priporočajte, da naroče klube in društva čimveč izvodov jte prvomajske revije. Nabirajte naročila tudi med posamezniki, nato nam pošljite točne naslove, da jim jo lahko odpošljemo direktno od tukaj.
Majski Glas je bii lani velik uspeh v vseh ozirih. Potrudimo se, da bo letos nt večji!
Slika Dollfuaaove ljubezni do bližnjega
Dve veliki alavnoati v Koncert in prvon*ajaka Edini komumitični po-Clevelandu	sUvnost v Chic*gu	alanec izitopil iz
Cleveland, O. — V nedeljo | Slovensko In drugp lugo- j - stranke 8. aprila bi v Slov. nar. domu i slovanska občinstvo v Chi?a UriJU I Press poroča Iz Mn-nu Hi. Clalr Ave. slavnast U0- gu opozarjamo na kJticert (n|<.rj(jn dH je j/tton¡\ j, ¿7mu„ letnice SNPJ pod pokrovitelj- prvomajsko slavnost, ki jo pri- ( ¡m,^ stranke euiui kumuni-stvom federacije. Na sporedu redi soc. pevski zbor "Sava" vlyl i.nj I)0„]unec v ipaniii, Jjro '.o govori, petje in dramski I nedeljo 29. aprila v dvorani j Antonio Kalbantin. Z» vzr>'; ¡irizuri. Pu končanem sporedu! SNPJ na S. Lawndale Ave. i liavaja da jc <>,isto,iil ker bo plesna zabava.	Vstopnice v predprodaji ro po ||e strinjA H taktiko komunisti«
bl
V nod olj P 10. junija pa bo 40 cuntuv. proslavilo svojo aO-lutnicol Na sporedu so razne glas-diuštvo "Naprej" št. 5 SNPJ. benc točke, dva kratka govo-Ustanovljeno je bilo mescca | ra in enodejanka — vse pri-
Avstrljskl kancelar Dollfuss te ««ti, da bo preuredil svoj« driavo »ta podlagi papeževega socialnega programa, katerega načelo tj« "krščanska Ijukeaen d« Uiiajega". Pričujoča «lika sicer nt potrjuj«, d« je v avstrijskih fašističnih kristjanih kaj prida ljubaani do bHaiijeg*. T«, kar na »ji vidite, jo bila stanovanjske hiša Marakof pa Dunaju. Dal «jo je fotogra-I firan cisto od bliau, da vidita učinka "krščansko-socialnib" looov. V MU-i lik vladnega vojaštva na to poslopje jo bil« v«c »to ljudi ubil.h, \ned njim. i precej otrok, ki »o bili v stanovanjih.	»
februarja pred 30 leti in se razvilo v največje društvo te jednote. Ob tej priliki bo razvita druga društvena zastava in L. Medvcšek poroča, da bo ta piknik vsled važnosti "Na-preja" zelo velika in pomembna reč, poleg pa seveda prireditev v razvedrilo. Tisti, ki mislijo priti v poletju na obisk v Cleveland, naj si zapomnijo ta datum.
Važna konferenca JSZ na Syganu, Pa.
Adamičevo predavanje
Strabane, Pa. — Pod pokroviteljstvom tukajšnjih društev bo v nedeljo 25. marca predaval Louis Adamič, avtor knjige "The Native's Return". Prične se ob 3. pop. Občinstvo je vabljeno, da pride v dvorano v čimvečjem številu,
V nedeljo 25. marca imamo tudi konferenco JSZ, ki se bo vršila na Syganu. Prične se ob 10. dop., torej dovolj zgodaj, da bo šel lahko vsakdo po zborovanju tudi na Adamičevo predavanje. Ker je ta konferenca zelo važna, kakor je bilo že poročano, je potrebno, da *e je udeležite.
John Terčelj.
Prvomajske proslave
Prvomajske proslave bodo imeli letos naši klubi večinoma v soboto 28. aprila in v nedeljo 29. aprila. Navedene so v seznamu na 5. strani pod naslovom "Priredbe klubov JSZ".
Ničesar ni danes na svetu važnejšega, kakor AKCIJE za obrambo in koristi delavskega ljudstva.
Nobena stvar ni tolikšnega pomena, kakor ga imajo delavske akcije v tem velikanskem presnavljanju družabne uredbe.
Fašistična nevarnost vsepovsod, dviganje klerikalne reakcije v Avstriji in Španiji, hitlerizem v Nemčiji, Musso-lini v Italiji — čezdalje večji polom kapitalizma, to so stvari, ki zastavljajo človeštvu nešteto ugank in vprašanj, KAM — in KAKO?
Pa ne «amo v svetovnem obsegu, tudi lokalno ima delavstvo od sile veliko težkih problemov. Kriza je še tukaj. Milijarde je bilo že potrošenih, da se je biodgnalo, in kar naenkrat priznavajo celo "new-dealerji", da so te ogromne vsote pomagale v resnici le trustjanom, bednim delavcem pa le toliko, da jim ni bilo treba umreti od glada.
Kdo bo pomagal delavstvu? Marks pravi: "Osvoboditev delavstva je stvar delavstva samega." In to je resnica, ki jo moramo delavstvu dopovedati.
Na Syganu bomo razpravljali o vsem tem, in dalje o naših lokalnih problemih, ki jih je ' mnogo. Prihodnji rsdni zbor JSZ se vrši 1., 2. in 3. septembra. Kje? To bo odločilo splošno glasovanje v naših klubih, ki traja od 15. marca naprej. Na Syganu bo-
mo morali govoriti o tem, kajti eno izmed mest, o katerih se glasuje, je Canonsburg.
Dalje je pred nami vprašanje shodov. Ali ne bi slovenski socialistični shodi, ali pa slovenski govorniki, ki bi govorili v obeh jezikih, zelo poži-veli našo agitacijo v zapadni Pennsylvaniji?
V zadnjem Proletarcu je bilo v članku, "Ali so klubi v Pennsylvaniji aktivni ali neaktivni", rečeno, da je dela za to peščico agitatorjev, ki jih imamo, v naših naselbinah preveč. Potrebujemo torej VEČ agitatorjev, in članek a-pelira na nas, da se posvetimo tudi z večjo vnemo . agitaciji med ženstvom in mladino.
Kako je ^ prosvetnim delom v naših klubih in društvih? Ali so mogoči uspehi, če se zavzamemo?
To je nekaj izmed vprašanj, ki pridejo v razpravo v nedeljo J&. marca na Syganu. Zato apeliramo na članstvo klubov JSZ in drustov Prosvetne matice v zapadni Penn-sylvaniji, da dajo tej konferenci vse mogoče sodelovanje in pažnjo. Poudarjamo ponovno, da ni ničosar važnejšega— nobena veselica in nobena druga prireditev, kakor «o v teh kritičnih časih delavsko akcije. In brez drobcev, kakor so naši klubi, konference in društva, ne bi bilo delavskega gibanja, kateremu je zgodovinski razyoj dal nalogo, da odreši človeštvo teže kapitalizma in njegove krize.
J. Ambrozich, tajnik.
NAJVEČJA
SLOVENSKA
KNJIGARNA
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJI6E
Zabava kluba st. 118
Strabane, Pa. — Slovensko občinstvo v Strabane in bližnjih krajih je vabljeno na veselico, ki jo priredi klub št. 118 JSZ v soboto 17. marca v dvorani društva Postojnska Jama SNPJ. Kakor klubi JSZ drugod, deluje tudi tukajšnji edino za skupne delavske koristi, zato je upravičen pričakovati naklonjenosti našega delavstva. Zabave bo obilo za
vse. — K.
Listnica uredništva
S. Kavčiča "Moji spomini" so iz prejšnje številke izostali zaradi obilice dopisov in drugega nujnega gradiva.
Dopis "Zmešnjava v unijah" je bil poslan že pred več tedni, a so ga odrivali drugi, ki so se nanašali na prireditve.
Tudi .v tej številki ni bilo prostora za vse dopise, posebno za tiste ne, ki smo jih pro-jeii v pondeljek.
Pišite po cenik PROLETARCU
Vzhodni Ohio
Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice v vzhodnem Ohio se vrši v nedeljo 29. aprila v naselbini Power Point. Večer prej bo v istem kraju zabava v prid konferenčne blagajne in kluba na Power Pointu.
Svobodomisleci, ki so postali pobožni
Chicago, III. — Prošli mesec je v Chicagu umrl znani hrvatski rodoljub dr. AnU Bijankini.
Ob tej priliki je poslala njo-govi soprogi izjavo sožalja tudi takozvana "Jugoslovanska centralna organizacija", ki pričenja:
"Ker je Veliki Stvarnik poklical v Večnost in na končno počivališče velikega ' jugoslovanskega voditelja..."
Podpisana sta V. Cuci in Richard J. Zavertnik.
Pod istim naslovom, spisana od istega človeka, je izjava sožalja ,ki se pričenja:
"Ker je Neskončno modri Stvarnik v svoji božji previdnosti in usmlljenosti sklenil, da pokliče s tega sveta v nebesa večnega počitka dr. Ante Biankinija, jugoslovanskega patriota in človekoljuba, zato mi prosimo našega Nebeškega Očeta . .."
Ta druga izjava sožalja, polna verskega duha, je bila izdana v imenu "Ameriške Jugoslovanske Legije". Izmed Slovencev je na nji podpisan E. P. Skubic. R. J. Zavertnik je "Judge-Advoeale" te legije. — Pika.
O razmerah in bojih delavcev
Park Hill, Pa. — Delavske razmere v Johnstownu in okolici so še vedno na ničli. Je-klarne obratujejo kakih 30 odstotkov. 1,700 premogarjev, ki so bili vposleni pri Bethlehem Steel Co., še vedno stavka, oziroma so izprtl. Družba je hotela po vsej sili premo-garjem vsiliti svojo kompanij-sko unijo, ki jo je organizirala lansko leto takoj potem, ko je bil zakon NIRA sprejet v kongresu. Svoje delavce je prisilila, da so volili za tako-imenovane "delavske zastopniške". Kmalu potem je pa UMWA zavzela akcijo in v kratkem času organizirala promogarje v svoji uniji. Pre-mogarji so v nji izvolili zastopnike in tehtničarje, katere je družba tudi pripoznala.
V	tem času so pa premogar-ji pri Frick Coal Co. šli na stavko za pripoznanje unije in naredili svoj famozni nočni pohod po zapadni Penni in na ta način prisilili vse pre-mogarje, da so s svojim delom prenehali. To je povzročilo, da je predsednik Roosevelt pozval v Washington „ voditelje stavkarjev, kjer jih je prosil naj se povrnejo na delo z obljubo, da se bodo vršile pod nadzorstvom delavskega odbora tajne volitve med premo* garji, da odločijo, h kateri u-niji hočejo spadati. Volitve bi se imele vršiti pri vseh tako» imenovanih "Captive Mines", To so rovi, iz katerih premog ne gre na trg, pač pa ga družbe same porabijo v svojem obratu, kot na primer jeklar» ske družbe. Pri nekaterih rovih so se vršile tozadevne volitve ali pri Bethlehem Steel Co. se iz neznanega vzroka ni» so vralle. Namesto tega je ta družba po svojih "unijskih" zastopnikih podpisala pogodbo za premegarje, trdeč, da je 95% premogarjev pri tej uniji. To je dalo povod, da so premogarji zahtevali od vladnega delavskega odbora pojasnilo kdaj bo ta odbor obdr-žaval volitve v Johnstownu. Ker premogarji niso prejeli "ovoljnega odgovora, so pre-iK Vil j z delom s prvim janu-arjcM. Družba je akušala po svojih petoliznikih parkrat dobiti dcUvrt, da bi šli delati, aH vso zanan, premogarji stoje trdno ko s' ala. Ta stavka je pokazala, da družbi ni nihče drugi oital zvest kot iar kompanij-unije "delavskih" zastopnikov, med katerimi dela največjo sramoto za delavce neki "Srni" Kranjc. .
Socialistični k!ub bo imel sojo ponovno vsako tretjo nedeljo ob 8, popoldan. Vsi, ki se zanimate za razredno borbo In verujete v socializem, pridite in pridružite c* n,rn. Vstopite v naš klub, v socialistično stranko!
Na prihodnji seji 18. marca bo treba rešiti več važnih reči, radi t/ga je dolžnost, da se vsak, kdor more, seje udeleži.
V	torek 20. marca bo so-drug August Claessens govoril v Cambria Library v Johnstownu. Pričetek ob 7 -.30 zvečer. Sodrug Claessens je eden najboljših govornikov v Ameriki. Ne zamudite te prilike. Vstopnina ho prosta.
|	Frank Podboy.
merno slavnoati in manifestaciji k temu prazniku medna rodnega delavstva. — P. O.
trinji
čnc stranke v njepem 1 j ju proti socialutunv Dejal jc t\\-
da je njeno r učenje r >N-durnosti kvarno koristim "4nn-.-kega proletarijata.
Vabilo na konferenco
Sygan, Pa. — Klub št. 13 JSZ apelira, da se v velikem številu udeležite konference v nedeljo 25. marca ob 10. dop. Želimo, da pridejo tudi člani jn somišljeniki, ne samo zastopniki. Morda kdo misli, da ker volimo zastopnike, da so a&mo oni upravičeni do udeležbe. Vsi imate to pravico,: moški in ženske.
Posebno priporočam, da se je udeleže Člani društva št. 6 SNPJ.
V Proletarcu sem čital, da so naši klubi v Penni med nekaterimi na vodstvu stranke na slabem glasu. To ni krivda nas sodrugov, ampak tistih, ki našega dela ne upoštevajo.
L. Kavčič, tajnik.
Trosek za patentna zdravila
Ameriško ljudstvo po! *j.;i za razne žavbe in neštete druge medicine, ki se jih označuje za "patentna zdravila", okrog $500,000,000 na 1 to. Večinoma so brez zdravilne vrednosti in nekatera so ludi škodljiva.
PRIREDBE KLUBOV
•M« frn Mjm
Ne marajo cesarja
Ljudstvo v Mandžuriji je z japonsko invazijo ter novim secarjem zelo nezadovoljno. V provinci lian so se kmetje uprli in ubili japonskega vojaškega poveljnika Izuka in deset oficirjev.
St, Paul je proti javnemu lMtnistvu
Večina vo|ilcev v St. Paulu je zavrgla predlogo za ustanovitev mestne elektrarne, Četudi je zanjo agitiral župan Wm. Mahoney, ki je farmer-laborit.
MAHYOV
KAPITAL
Poljudna izdaja.
Obsega 400 strani. Vezana v platno.
Cena $1.75
Veliko delo utemeljitelja znanstvenega socializma, v katerem opisuje ter odkriva vse zakone današnjega gospodarskega razvoja in njegovo pot v novo družabno tvorbo.
Vsakdo,_ ki se hoče dobro seznaniti s temeljnimi zakoni socializma, bi moral citati to veliko delo. Naročila pošljite na:
Proleiarec
3639 West 26th Street, CHICAGO, ILL.
V sledečem se sila mu so priradbe
klubov JSZ, konfar«*£oih organiia-cij in socialistic«iK pevskih zborov. Ako prirodba vašega kluba ai vključena, nam sporočil«.
MAREC.
STRABANE, PA.—Vcselica kluba st. 118 v soboto 17. marca v dvorani drus. Postojnska Jama SNPJ.
CHICAGO. ILL. — Domača sa. bava pod okriljem mladinskega ad-»ck kluba št. 1 in pavskega sbora "Sava" v soboto 24. marca v Lawn-dale Masonic Templa.
CLEVELAND. O. — Koncert soc. pevskega abora "Zarja" v nedeljo 25. marca v Slov. nar. domu.
SYGAN. PA. — Kon.erenca klubov JSZ in društev Prosvetne matic« v nedeljo 25. marca v dvorani društva št. 6 SNPJ.
APRIL.
DETROIT. MICH. — Koncertna in dramska prireditev klub«v it. 114 in 115 s sodelovanjem mladinskega odseka ter pevskega abora Svoboda v nedeljo 1. aprila.
SHEBOYGAN, * WIS. — Konferenca illinoiskih-wisconsinskib klubov JSZ in društev Prosvetne matic« v nedeljo 22. aprila.
POWER POINT. O. — Veselica kluba st. 9 v soboto 28. aprila.
WAUKEGAN, ILL. — Prvomajska preslava kluba št. 45 v soboto
28.	aprila v Slov. nar. domu.
JOHNSTOWN, PA. — Majska
prireditev kluba it. 5 v soboto 28. aprila v dvorani na Franklinu.
LA SALLE, ILL. — Prvomajska proslava klubov it. 3 in 4 v nedelj«
29.	aprila v Slov. domu. Na programu govor in igra.
POWER, POINT, O. — Konf«. renca soc. klubov in društev Prosvetne matica v nedeljo 29. aprila.
CHICAGO, ILL. — Koncert soc. pevskega »bora "Sava" in majska manifestacija kluba at. 1 v nedelj« 29. aprila v dvorani SNPJ.
SPRINGFIELD. ILL. — Prvomajska proslava s predstavo priredi klub št. 47 v Slov. domu v nedelj« 29. aprila.
MAJ.
DETROIT, MICH. — Soc. pevski abor "Svoboda" vpriaori s sodelovanjem pev. sbora "Slavec" operet« "Ciganska nevesta" dne 1. maja v
Češkem domu.
SEPTEMBER.
DESETI redni abor JSZ 1., 2. in 3. septembra.
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK
99
"PHOSVETA
Stane aa celo leto $6.00, pol leta /3.00
Ustanavljajte nova draltva. Deset članov(ic) je trebs z* novo druitvo. Naslov za liit i* ss tajništvo je:
2657 S. Lawnda!e Ave. CHICAGO, ILL-
"Dva svetova"
_ in
"Veliko mravljišče"
Spisal Ivan Molek.
Portret razmer med slovenskim delavstvom v Ameriki. Povest, ki jo boste čitali z največjim zanimanjem.
CENA OBEMA SKUPAJ $1. POSAMIČNO 50c.
Naročila sprejema
" Proleiarec
NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI
JE
NARODNA TISKARNA
2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL.
Ml tiskamo » slovenskem, hrvaškem, slovaškem, češkem, poljskem, kakor tudi v angleškem in nemškem jealku.
NAŠA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCE
M>l»»MMMMM»»M»MtHHtMM»M#MIMM»MMMli
f À JufOsUv Weekly Demoted to the Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF Jugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION
CO-OPERATIVE # COMMONWEALTH
NO. 1383.
Publitked Weekly at 3639 W. S6lk Si.
CHICAGO, ILL., March 14, 1934.
T«Uphonei Rockw«ll 2864
VOL. XXIX.
SPEAKING OF TACTICS
By E. L. MEYER
A writer srgning himself "An Ex-Socialist Worker", sends in the following communication :
"Events taking place today are stirring the world. Great masses are in motion. General strikes; barricades in Paris; civil war in Austria, a rising proletarian tide in Germany which will soon wash out Hit-lerism. Oncoming revolution!
"If a study of history means anything, it should enable us to interpret the present in the light of the past, yet it seems that this truism is entirely lost upon you.
"At the close of the World War, groups advocating So-cialkm came into power in three great countries. In each country conditions for revolution—and successful revolution—were extremely favorable. The masses were armed; the bourgeoises were uncertain, groping. The stage was set. Socialism was to be ushered in.
"Today we find in Germany — Fascism.
"In Austria — Fascism.
"In the soviet union — Socialism.
"Does this mean nothing to you? The 'brilliant history' of Social Democracy which you have cited - is a 'brilliant history' of capitulation, of wavering. of keeping the workers back from a struggle for real Socialism."
My correspondent has read history, but he has misread it, too. Communism succeeded in Russia; it failed to seize power in Germany and Austria. He puts the blame solely cn the Social Democrats.
This deduction is easy, but erroneous. Communism found a far different soil in Russia than it did in other nations. Save tor the Kulaks, there was no large, property holding class, such as in the western nations. Proprietorship was in the control of a small corrupt} and effete aristocracy, led by a weak czar. The aristocracy overthrown, Communism found no barricades in the shape of millions of small capitalists, millions of small factory and shop owners, millions of free landholders, millions of workers and bu uness and professional men holding
barricades in Germany, Austria, England, America.
It Is Socialist tactics to try to bore through the walls. It *s Communist tactics to try to flaten them with force or anathema. One's sympathy, in Russia, must be with the Communists and against the black reign of the czars. That is different, however, from believing that Communism, however superior it may be to systems of proletarian exploitation, has even an outside chance to establish itself in a western nation this side of the millennium.
There remains the tactics of Socialism, which seeks to work through existing institutions to a more just order. It has failed so far in Germany. Versailles helped in the defeat. And the Communists helped. German Socialists can with validity point to Hitler as a by-product of Communism. The 4,000,000 German Communists refused to join the 7,000,000 German Social Democrats in blocking Hitler. If the Social Democrats are guilty of "capitulating to
WHAT'S DOING IN CLEVELAND
The English Section of branch
Ms. 27 JSP rmt Wednesday, the
2Wth of February. The meeting
shares in corporate, capitalist- j the Fascist curse" without a opened at H:00 sharp with John V*-
ic enterprises. These were the struggle in Germany, so also h*r «-hairman. Comrade. Mr. and
1 Mm. Dullea were present and gave
nhort interesting talk*. Comrade o because they believe in re- chrietine Elemich resigned as ae-
eretsry and Comrade Frank Eler-*ich resigned ax recording aecretary. The new officers elected were Comrade Jennie Tusk a» secretary an I Comrade R»*e Sumrade a» recording secretary. The meeting was quite interesting with twelve member* present. Comrade Josephine Turk will prepare a talk on ''What is Socialism" for the next meeting. If every member was a* eager to do their part a* is Josephine we could do a great deal for the Socialist movement in Cleveland. Everyone out to the meeting March 19th and be pre-
WHY NOT USE BRAINS?
THE SEARCH FOR
TRUTH
volution and force. Foui* million members of the German red guard succumbing without a battle! They did not even burn the reichstag! The Socialists in Vienna pu/. up a valiant fight. And one remembers the ignoble retreat of Bela Kun, Communist, in Hungary,
No, it comes with bad Trace from the Communists to tccuse the Socialists of weakness. The Socialists merely do not make such an infernally
The demand for .ui\her re-1 upon the volume of sales,
bul
duct ions in working hours is rapidly gaining wide acceptance in labor circles. The hope \s entertained that the introduction of a general 30-hour week, provided wage rates are adjusted so as not to af* feet earnings adversely, would absorb a' significant part of those at present out ot work.
> a large extent this is the case. Yet, it is not to be overlooked, as we pointed out on a previous occasion, that, depression or not, there is a
. 4. 4. steady ingo of labor-saving pared to urgue and question the	. .	,
speaker. Who will volunteer next to¡máchlnery, and in_C0IU»e-
»peak on any of the subject* men-
windy noise. The history of tioned at the last mating?
the Communist party in Ame- *ln«in*	h°ld
.. , ,	,	4la concert on Sunday. March 25th.
rica, tnougn it nas its brilliant' The
young mem her* of * Zarja" eptaodtft, is one largely of will dramatize -Black Ell" while the rowdyism. It culminated only older member* will *tage a Slovene a few weeks ago when Com-	"Kdo i* blazen", We appeal
munlst toughs raided a Socialist mass meeting in Madison
quence a steady and progressive technological labor displacement. The 40-hour week, if introduced five years ago, would at that time have produced positive results which
the aggregate ijf industry, the author says, "will undoubtedly show an equal, possibly rising production, with no increase in the number of employes."
But if shorter hour* do not lead labor out of the impasse, what will?
The recovery program has profits. | not been the "easy walk-over"! The proiit
needs of healthy consumption. If this is done, profits will go by the board. If less than this is done, want and misery will have their run. The race is between starvation for the multitudes and profits for the pri-vileged minority. The view, point of the majority I iavet no doubt; it is: to hell with
economy and
are not today possible. Today 40 hours a week is more than
to all friends and sympathizers to attend this concert and make it a day of enjoyment. A dance will fol-Square Garden, New York, j low in the evening with none other precipitating a riot. The Com- lhan Comrade Krabec's orchestra, danger point is now in sight, munists, first to howl for free-|	Olga Veksr. Cleveland, o.. Donald A. Laird, in an nrticle
dom of speech, are also first to	-
howl for its suppression when God to Hungry Child
which so many of its optimists thought it would be. The obvious lesson of this "great experiment" is that it is essentially futile to try to alleviate the basic disparity between production and consumption, through moving in the vicious circle from higher earnings to higher prices. Under such circumstances, there is only one ; way out: and that is to start the wheels of production run-speed
ning full
view to assuring profits to will keep the majority of the b||a|n§BI but to
serving the
workers employed. But a new
"I have sought W>ng years I have labored have not found her. I have not rer-ted. I have not repined. ami I have not *een her: now my strength i* gone. Where I lie down worn out, .lther men will stand, young and fre^h. By the steps that I have cut they will climb; by the stairs that! I have built, they will mount. Th»y will never know the name of the man who made them. At the clumpy ! work they will laugh; when the1 *t«ne* roll they will curse me. But they will mount, and on my work; | they will climb, and by my stair! ! They will find her, and through me! And no man liveth to himself, and no man dieth to himself/*
The tears rolled from beneath the ihrivsled eyelid*. If Truth had appeared above him in the cloud* now he could not have seen her; the mist of death was in his eyes.
'•My soul hears their glad step com in?," he said: "and tbey nhall mount! they shall mount!" He raised his shriveled hand to his eyes.
Then slowly from the white fcky above, through the still air, came something, falling, falling, falling. Softly it fluttered down, and then dropped on to the breast of the dying wan. He felt it with his hands. It wa* a 'eather frem the bird of truth. He died holding it. — From Dreams, by Olive Schreiner.
granted to a rival political par-¡Hungry child, ty. Their thuggerv is dooming I didn't make this world for you. the very gods of freedom thev You i,idn,t buy any in my rail* invoke	!
You didn't invest in my corporation. No one dislikes existing Ca* j Where are your shares in Standard pitalistic inequities more than Oil? a Socialist. Rut he does not1 »»<«' the world for the rich
show his hatred by pummel- ^ ! *hwp	'
And the have-always-been
his hatred by pummel he said, "for! jng a speaker on a Communist fo" Vou ed; but I rostrum.	»--------
rich.
Hungry child. Langston Hughe;.
Women and Socialism
Women and children need Socialism more than men.
Although it has been demonstrated of late that girls can go out bumming, still it is true that a man can "get by some how" easier than a woman. It is bad enough for both, and the system sinks many men into permanent degradation ; yet it i> still harder on the women—and the children.
A housewife and mother has to skimp along with the tiny wages received by the husband and father. In periods of un employment she not only has to bear her share of the bitter ness and agony but she has to hold the family together and bv its inspiration when there is no inspiration. If the mother lie? down and quits, all is lost.
Women always have had handicaps which men do no have. They have some advantages, too, of course, but the ad vantages never yet have quite equaled the disadvantages. Ir savagery and barbarism, woman had a more nearly equa place in society, sometimes even a primary place; but civiliza tion gave woman an unfair deal. It shoved her into an unde served position of inferiority and kept her there for centuries Politically speaking, she has, in this country, emerged from the position of inferiority, but economically she is in worse servitude than the man. She is still more or less handicapped by empty traditions. And ¿here is always the physical difference which, not to overlook its advantages, serves nevertheless a? a handicap.
Women need economic emancipation—fer the benefit ot themselves and their children—and the men.
If by some process we could make all women understand what Socialism means for them and the children, they would flock to Washington, I). C., en masse, and demand of President Roosevelt and the congress that Socialism be introduce) in this country at once.
As we have no magic with which to perform that miracle, the slower process of education must be substituted for it.
The Milwaukee Leader.
AIMS OF SOCIALISM
The aim of Socialism isn't difficult to underaftand. The great industries, raw materials, railroads, telegraphs and public utilities are owned by capitalists and bankers. The workers produce that the owners may own. We make and they take. They own what they do not produce and we produce what we do not own. They own and control both the industries and the products and we own and control neither. Simply stated, that is capitalism.
When we, the masaes, publicly own the great industries, raw materials, railroada, telegraphs and public utilities, that will be the realization of Socialism. The present owners want to continue to own and this gives them their class interest in capitaliam. Workers must own if they are to be free and that gives us our class interest in Socialism. The result is a conflict of aims between the two classes, the modern expression of a struggle that is as old as history between ruling and ruled classes. That is as brief aa we can state the aims of the Socialist movement.—The New Leader.
in The New Republic, calls attention to an aspect of the situation hitherto not discussed. "It begins to appear that there will be no real spreading of work under the shorter hours of the NRA," says Mr. Laird. "Human elasticity and new work patterns will step production back to the old level or even higher, without increasing the number of men at work." The writer, a specialist in fatigue and work psychology, says that the theory of spreading work be-
nationalism are today the two major enemies of the human race. Unless the holdover powers of yesterday arc destroyed, there is nothing that we can do but to keep on sinking from depression to further and bigger depressions, until either our civilization will collapse or civilized people will refuse longer to tolerate these absurdities. The issue is squarely placcd before not with the our intelligence: have we got the brains and the guts to be free?—The Advance.
Itu..
The Executive Committee of the Jugoslav Socialist Federation met last Thursday night to receive the reports of the secretary and the committees and to pass upon such matters as ^¿ere necessary. We were very happy to learn of the réorganisation of the English Section of Branch 27, Cleveland. The response to activity in our Federation has also been gratifying and the secretary was empowered to arrange a tour ami dates as soon as possible. The action of the branches in sccur-cause of the shorter hours un-ji,^ fp^akers will lead to increased (1er the NRA is "open to grave ; activity and a larger membership, doubts," and is likely to prove to be "not only not a cure of unemployment, but actually to carry grave possibility of increasing unemployment." Mr. Laird makes the point that "it is possible, even likely, that the level of industrial production can be kept up or bettered with shorter hours per week and no increase in the number of employes." This means that a shorter work day will enable the worker to release greater productive capacity. This may not apply to the case of a grocery clerk or a salesman, whos« shorter hours will have no bearing
S 1111111111»'...........................I
EARCh LICHT S,
IIIIHHlliimii..............Jl||i.,.'.r.,il|ll
BROTHERS UNDER THE SKIN!
From reports we also learn that twelve new group« have affiliated with the Educational Bureau addition to 75 renewal*. The May Call, our special May issue, promises to have a, wide circulation this year again.
• • *
In general, there is more activity among some of our branches than there has been, but we are still far behind what we should be. This United Socialist Drive should be carried out by every branch as directed from the National Headquarters of the Party because it will enable you and your branch to become more useful to yourself and to the Party. The canvassing job alone will give us the
NRA. The affect upon the people seems to be the same. They are still behind the President because "he is at least trying to do something," to put it in their words. They know that all the ballyhalloo about raising of wages under the NRA is the bunk, they know that the talk of so msny men going back to work is so much plain talk, but still they stick with the President. He seems to hsve hypnotized them and now they cannot come out of that stupor. And so the "New Deal" still has many more supporters than critics and hence they are going to continue experimenting while millions suffer. One thing is certain, all the shortcoming» of the "New Deal" assigned it by the Socialists are still evident hence, no amount of loud talk will cure the evila of the system. They are trying all types of remedies but the right one, which is, government control of industries for use and not for profit. They fear that because the whole present system of government and business is based on robbery and corruption. And as long as the system lasts these evils last with it.
YOU'RE INVITED
The English Section of branch No. 1 JSF and Savs, a sub-division contacts we have failed to make thus of the same branch, are giving a far. We noit increase our momen- joint dance at the Lawndale Masonic turn if we are to build a strong work- Temple at Millard and 23rd 8t«s., on ing class party before Fascism sets Saturday, March 24th. It will be a in and destroys us as they have de- great get-together of the young and stroyed our comrades in Italy, Ger- older poxrades with their friends, many and Austria. The capitalists 1 enjoying themselves until the late want religion and reaction to prevail hours of the night. Dance music will and no matter how diseased the sys- he supplied by Johnny Kochevar's tem is they will pile more and more Merry maker«. They will entertain of their stolen money into it until us with old fashion waltzes and they destroy every vestige of freedom polkaa. The kitchen committee say« and democracy. It has been plainly th«r* »« going to be plenty of good illustrated in the three aforemen- things to eat and the bartenders will tioned countries that even powerful :,>e ready to serve you with other reworking class organizations cannot frey-hmenta. Admission with the
courtesy ticket is only 25c. Without this ticket the admission price is 35c. You can get them from all members of Sava, the English Section and at the office of Proletarec. For another good time, join us at the Lawndale Masonic Temple, Saturday, March 24.—Pub. Commilte«.
effectively combat this dreadful Fascist evil. We must build, and build fast, for power.
Socialists of Illinois will hold their annual convention on Saturday and Sundav, April 14 and 15, at Staunton, 111. The call has been issued and the branches should respond with their full quota of delegates. The Party has progressed remarkably in 1933, in Illinois. Finances handi- ! Need I say to my comrades that capped us from making even larger cry>ng need of the day is organ-gains. It is ir.-K>rtant therefore to i7alion?
hold a good realistic convention and i Everything depends upon our lay nlans for th« further expansion PartV being organized, and now is
n /	»11!____n i .	t nA I imn < n An < Un t.t A..1.
select your
THE CRYING NEED
of Socialism in Illinois, delegates and send them to this" im
portant meeting.
* • •
the time to do the work.
The whole future of the working class depends upon industrial nnd political organization, and every
Th? la Ft lecture course meeting I	*ho«W hend himself to the
under the auspices of the Lawndale !task A8 ,f ™ very llfc denended Socialist Branches will take place upon M ,n<1<*d d0"' if hi»
is of any value to himself or the
world.
The industrial social democracy we aim to establish must be organized, and the industrial union and «political patty of the workers are the means to that end.
Eugene V. Debs.
Sundny, March 18, and the speaker •»hall be Rov Burt who will tell us of "The Promise of Socialism." During the past winter season we have had our *hare of speakers and lectureres mo*t of whom were entertaining, interesting and informative and Roy Hurt fhall be no exception. This is the only other meoting for our irroups for March. I would augirest, however, that an anti-war rally be held on Friday, A(pril 0. This group should talk it over an make prepara-tion*. By being active we make new contacts.
s	% « V-** -	U fin* to •dvo*»te peace, but
A whole lot is being said about you really encourage warfare it you
one year of the "New Dssl'> snd tha 1st ths cspitslist syitem continue.
George Olsen doesn't lik* be ng called suave. "People will think I'm either a Czecho Suave or a Jugo Suave... When I'm realty a "Swede." he explains!