Stev. 44 Ptuj, 3. novembra 1956 Letnik IX Glasilo SZDL ptuJsKega okraja — Uprava in uredniátvo Ptuj, Juje urednižkl odbor — Odgovorni urednik Janez Petrovií — Cens 10 din — Letna naročnina Lackova ulica 8 — Telefon 156, fíB Ptuj étev. 643-Т-20в — Ure- Rokopisov ne vračamo — T iska Mariborska tiskarna — 500 din. polletna 250 dinarjev PREDSEDNIK TITO O AGRESIJI NA BLIŽNJEM VZHODU — AGRESIJA GROZI, DA SE BO SPREMENILA V VELIKO VOJNO — OZN MORA OBSODITI NAPAD IN OBNOVITI VERO ČLOVEŠTVA V MIR IN SODELOVANJE MED NARODI T^redsednik republike Josip Broz-Tiio je dal v sredo nasled- njo izjavo o agresiji na Bliž- njcnri vzhodu: > Na Bližnjem vxhodu je pri- šlo fio <ìtìkrite agresije Izraela proti Egiptu, ki je uErivarila voj- ni položaj in ki groïi, da se spremeni v vojno velikega ob- sega 7. nedoglednitni posledica- mi in 7, nepredvidenim izidom. Pod pretve/,o, da hočeta za- ščititi to področje pred posle- dicami izraelskega vdora na egiptovsko íw.emljp. «ta Anffilja in Francija včeraj ultimativno zagrozili, da bosta 7^sedli Su- eški pt>ekop. To |va ni noben ukrep proti izraelski agresiji in tudi ne rdščita pred njo, mar- več bi to iwmenilo, če bi se uresničil«. nadaljevanje iste agresije. Pravzaprav sta obe akciji, iïxaelska in angrJo-fran- coska, očividno tudi pove?a»ni — in brez posebnega prizadevanja z njihove strani, da bi to oči- vidnost prikrili — .ie to v celoti enotna agresija.« Predsednik republike Tito j« že večkrat opozarjal na neva- en položaj v tem deîu sveta Isto S50 storili twli odgovorni predstavniki mnogih drugih de- žel. Toda prav v času, je dejal predííednik Tito, ko so že bili ustimrjeni nekateri poffoji za sporazum. Rta se Anglija in I^rancija odločili za silo, s po- lnočjo katere hočeta Egiptu vsi- :itl enostransko uredite\'. To sta sforili, ne da bi čakali na ak- cijo OZN Jn счЛо tako, da süí blokirali de3o Varnostnega svo- lli, ki se je bil že sestal, da bi obravnaval to VT:)raáanje in sklepal o njem. Ob koncu svoje izjave J« predsednik Tito dejal: »Ce te agresije ne bodo гл- u:o imela OZN, pa tudi vsak njen član posebej, pred očmi skrajne koristi med- narodne skupnosti in da bo z obsiodbo t« agresije in grožnje 7. ^-sejni razpoložljivimi sred- stvi preprečila vojno in spet obnovila vero človeštva v mož- nc.st. da se zagotovita mir in sodelovan,ie med narodi.<< Po včerajšnjih poročilih iz New \orkn je 2. XI. ОепеггЛпа skupščina OZN sprejela ameriško re- solucijo o ustavitvi soA'ražnosfi na Bližnjem vzhodu. Resolucija zahteva, naj se vse države, ki so zapletene Л sedanji spopad, iakoj sporazumejo o prekinili ognja ter n.stavijo vse vojaške premike. Generalna skupščina zahteva, naj vse prizadete države takoj umaknejo svoje sile na meje, ki jih določajo e malih držav, zlasti proti oboroženemu napa- du angleških in francoskih agre- sorjev na Egipt. Udeleženci silovesnosti so se zbrali pri Lackovem spomeniku na Slovenskem trgu, od koder je krenila povorka z zastavami in prapori ter venci in godbo na pihala »Svobode« na čelu na mestno pokopelišče. Kot vsako leto ob dnevu mrtvih je tudi letos imelo pokopališče praznič- ne lice. Pogled na neštcfte okra- šene grobove je vzbujalo vtis, kot da se je čez noč vse pozno cvetje preselilo na jx)kope.li«če. Pogled neštetih udeležencev žalne svečnosti tie je uprl v marmornati plošči vklesana imena padlih borcev na novem lepem spomeniku nad skupno veliko grobnico heroja Jožeta Lacka in številnih borcev ter talcev iz minule vojne. Cvetje ob spomeniku je kaziilo, da so bili tukaj že prej sojci padlih in da so ј1гл spomin prižgali sveč- ke. Na slovesnosti je govoril se- kretar Okrajnega odbora SZDL tov. Miro Bračič. Kakor so ljud- je pričakovali, ni bil njegov go- vor posvečen samo spominu na pok. rodoljube v tei grobnici, temveč je spregovoril o zadnjih politcnih dogodkih v ^Madžarski in Egiptu. Vedno je naie državno in partijsko vodstvo ter naše ljudstvo s tovarišem Titom na čelu na strani malih narodov ter s sirhpatijami spremlja nji- hovo borbo proti agresiji Izrazil je globoko sočutje z žr- tvami agresije vojnega napada Angležev in Francoiiov na Egipt ter upanje, da bo OZN in jav- nemu mnenju uspelo odpraviti novo veliko nevarnost za vojni požar velikega obsega. Žalna slovesnost na pokopali- šču je končala з spuščanjem z'ìùXbv in prai>orov, polaganl^ii vencex' na grobove borcev in talcev ter vojakov stare jugo- slovanske vojske, častno salvo in igranjem Svobodine godbe na pihala. Ljudje so še v gničah ostali na pokopališčij pri grobovih svojcev ter v razgovoru o naj- novejših političnih dogodkih v svetu. Tuberkuloza še ni pokončana Ko v času vsakoleijiega proti- tuberkuloznega tedna pregledu- jemo in ocenjujemo naše delo v borb; s tuberkulozo ter ga po- jasnjujemo naši širši javnosti, Iz leta v leto ugotavljamo dolo- čeno zboljšanje stanja: vednü manj bolnikov umira od tuber- kuloze, manj odkrivamo težkih primerov bolezni .n možnosti za uspešno borbo tako v material nem kakor organizacijskem po- gledu postajajo boljše. Kljub temu. da jo tuberkuloza s pomočjo vse uspešnejših zdra- vil, boljšega operativnega zdrav- ljenja in splošnih preventivn.h ter socialnixi ukrepov skoraj povsod na svetu pronehaia biti masovna in nagla morilka člo- veškega rodu, ostaja še vedno prvorazredni zdravstveni .n socialni problem. Vedeti mora- mo namreč, da znatnemu padcu umrljivosti od tuberkuloze žal ni šel v korak enak porast po- polnih o/.dravitev, tako da je absolutno število tuberkulozn.h bolnikov ostalo skoraj neizpre- menjeno. Slovenija se je že precej pri- bližala v pogledu tuberkuloze sUinju v zdravstveno naprednih deželah, vendar so med posa- meznimi okraji velike razi ke. Tako je naš okraj še vedno med onimi slovenskimi okraji, ki imajo umrljivost za 'tuberkulozo iz.ncul sioven.skega povprečja, število ПД novo odkritih bolni- kov pa je iz leta v leto enako. Ekonomska izgaba je velika, saj se v našem okraju potroši z;i tuberkulozne mesečno do 3 mi- 1 jone dmarjev, izguba na pro- dukci.1i zaradi tuberkuloze pa je še znatno večja, da ne govorim o Dslhičnih m drugih težavah tuberkuloznih bolnikov sam.h. Kje so Viroki. da no doseže- mo hitrejših in res odločilnih uspehov v borbi s tuberkido/o? tàen osnovnih vzrokov ne- dvomno v tem. da se bolniki v velikem procentu zelo nevestno zdravijo! S streptomycinom cutizonom, PAS in drugimi do- brimi zdravil kaj kmalu dose- žemo v bolnici znatno zboljša- nje počutja bolnikov in tudi proces na pljučih se hitro zbolj- šuje. Bolnik: pridobijo na teži, nimajo temperature, ne ka.šlja- jo in več ne izpljujejo. Vse to ï« še ni odločilno za dokončno ozdravljenje. Dobro vemo, da so v obolelih deliit pljuč Tabari- Icaiiirani še m li j oni l)acilov in clii zdravljenje, .kljub na oko si- jajnemu stanju, še ni končano. Sedaj bi se pravzaprav še lo moralo -'ačcti. Kaverne, ki so se- daj očiščeno, . je treba zapreti, kor moremo doseči največkrat edino z upera-^ jo (plastiko, pneumothoraxom in v zadnjem času najuspešnejše z resekcijo t. J. odstranitvijo bolnega dela pljuč). Tu se icačno težave. Bol- niki, ki se po zdravilih počutijo kot zdrav., operacijo odklonijo, zahtevajo odpuit iz lx)lnišnice in pogosto odidejo iz bolnišnice domov. Potrebna je vsa sila pre- pričevanja in dokazovanja, k. kljub vsemu pri mnogih ne uspe Tak bolnik odide domov prerano in po nekaj mesecih se stanje spet toliko poslabša, da je na istem kot je bil prej. Bo- lezen pa je postala kron.čna, teže ozdravljiva in bolnik inva- lid, nesposoben za delo in radi pozitivnega izmečka nevaren okolic.. Ker mu je neredno, da se je vse zgodilo tako, kot je napovedal zdravnik in je odšel iz bolnišnice .samovoljno, ostane čcsto tako dolgo doma, dokler pač vzdrži. Po nekaj mesecih se vrne z ogromnimi kavernam,. — tokrat brez upanja na ozdravi- tev. Poleg tega je v tem času že izvï^il svoje žalostno poslanstvo okuževalca svoje okolice. Siedi ponoven .sprejem v bolnišnico. Bolnik misi na ozdravitev, mi mislimo na izolacijo, da ne bo okviževal drugih. Iz humanih razlogov sledi ponovno dajanje zdravil, ki s.cer stanje olajšajo in podaljšujejo življenje, a ozdravitve ni in bolnik umre ali v bolni.šnici, ali i>a razočaran prosi svojce, da ga pripeljejo umirat domov. S tem se tudi pri neukih ljudeh podkrepljuje mišljenje o neuspe.šnosti zdrav- ljenja tuberkuloze, k pripravlja teren fatalizmu, katerega čestc srečujemo pri naših kmečkih bolnikih. Pa tudi pri drugih oblikah tu- berkuloze na pljučih, kjer opé- rât.vno zdravljenje sicer ni po- trebno ali pa ni izvedljivo, na^ stajnjo velike težave. Bolniki bi nujno morali še dolgo po odpu- stu iz bolnišn'ce doma nadalje- vati z ј.еталјет zdravil, jih pa zaradi varavega dobrega počut- ja in nevestnosti ne jemljejo redno, ne držijo se navodil v po- gledu ležan.la in predp .sanega načina življenja — kar vse vo- di do poslabšanja, okužbe oko- lice in ponovne,ga sprejema v bolnišnico. Zaradi nerednega je- manja zdravil pogosto postanejo bacili rozistentni (odporni) na zdravila in so s tem izgledi ua ozdravitev še slabši. Drugi važen problem, ki nam zmanjšuje uspehe v borbi proti tuberkuloz, pa je še vedno pre- mala skrb za bolnike po za- zdravitvi ~ o ozdravitvi lahko govorimo šele takrat, ko je bol- nik že nekaj let brez vsakih znakov bolezni. Se vedno se mnoga podjetja, ustanove in kmetijska gospodarstva bran jo zaposliti zazdravljene tuberku- lozne bolnike, čeprav bi ravno oni morali imeti prednost. Do- bro zazdravljen tuberkulozni bolnik je sposoben tako rekoč za \-.->ako delo. če ;zvzamemo ne- katera fizično posebno težka de- la. Zazdravljenim bolnikom delo ob dobri prehrani ne škodi, ne- varnejše je pohajkovanje ob pomanjkljvi prehrani in obču- tek manjvrednosti zarad Diez- poselnosti. Pri naših kmečkih bolnikih pa je največja težava v tem. da zdravi člani driižine bolniku dost ne verjamejo, češ saj dobi-o izgleda in ga silijo k delu že takrat, ko še ni sposo- ben Seveda imamo v našem okra- ju tudi precej bolnikov s tuber- kulozo, kjer je potrebna poleg načrtnega zdravljenja tudi dru- ga pomoč. Protituberkulozne sekc je se z vnemo lotevajo ta- ko dela na zdravstvenem prc- svetljevanju kakor tudi pri ma- terialnem pomaganju potrebnih bolnikov. Žal so sredstva proti- tuberkuloznih sekcij Rdečega križa zelo omejena V drugih slovenskih okraj h črpajo pre- cejšnja sredstva iz 5®'o davka na alkoholne pijače ki pa se pri_ nas iz nerazumljivih razlogov še' ni uveljavil Prispevk v proti- tuberkuloznem tednu so name- njeni sekcijam RK, za uspešno delo v borbi proti tuberkulozi, ki je v našem okraju še nujno potrebna Tuberkuloza še ni pokončana! Vaj vsak državljan po svojih močeh ;n znanju doprinese s\-oj delež! Dr. Josip Sušterič: Bolnica za zdravl^nje TBC v Topdščici OZN je obsodila agresijo Izjava jugoslovanske vlade o anglo-franccskem napadu na Egipt JugosiovanskI narodi izražafo simpatije ilìadi In narodu Egipta Jiigt>sIovanski narodi in vlada FLRJ sta z globo- kim vznemirjenjem in ogorčenjem zvedeli za začetek brilaiisko-francaske agresije proti Egiptu in o zverin- skem bombardiranju Kaira. V imenu jugoslovanskih narodov je vlada FLRJ izrazila svoje simpatije na- rodu in vladi Egipta — žrtvi agresije. Jugoslovanska vlada pričakuje, da bodo vsi narodi sveta in njihove vlade obsodile agresijo in jo skušale s skupnimi napori zaustaviti. S tem ciljem je jugoslo- vanska vlada dala nalog svojemu stalnemu predstav- niku v Združenih narodih, da zahteva takojšnje skli- (ianje izrednega zasedanja Generalne skupščine OZN. Kljub temu, da revolucionarni proces na Madžarskem v tre- nutku, ko pišemo, še ш končan, so vendar že vidni obrisi rezul- tatov te tragedije. Toda najprej k dosedanjemu dogajanju. Madžari, ki so v zadnjih letih živeli pod podobnirm okolnostmi kakor Poljaki, so se živo zani- mali za razvoj dogodkov v tej državi. Te smo v glavnih obrisih opisali že zadnjič. To je sprožilo široko ljudsko gibanje, ki je enodušno zahtevalo zagotovitev nacionalne neodvisnosti, suvere- nost Madžarske, demokratiza- cijo političnega, gospodMrskega in splo¿no družbenega žizHjenja, Toda tedanja madžarska vlada tegu ni hotela raziirneti. Ožigo- sala ga je kot vr otir evolucionar- no in pri takšiu situaciji 7ii bilo potreb",lo mnogo, da se je giba- nje sprenumilo v lipot г orož- jem, ki so se mu pridružili vsi. Sttmr b. se verjetno hitreje kon- čala in bi ne imela tako hudih posledic, k. obsegajo tisoče mrt- vih m raiijjnih, razbito glavno mesto Budimpešto in razstroje- no gospodarstvo ter promet, da takratna vlada ni zagrešila naj- usodnejšega koraka, da ni pokli- cala na pomoč v državi se mu- dečih sovjetskih čet. Sovjetske čete SÜ se pozivu odzvale. Toda madžarske množice niso klonile tudi pred temi. Ko so boji že nekaj dni trajali, se je sestal Varnostni svet, da bi »proučil situacijo na Madžarskem.«i Med- tem je odstopila madžarska vla- da z Imre Nagyjem na čelu in s Hegedusem, kot zastopnikom stare srieri ob strani. Ljudstvo tudi s to vlado ni bilo zadovolj- no in nemiri so se nadaljevali. ^'agv je moral preosnovati vla- do, ki jo sedaj tvorijo predstav- niki političnih i,..upin, kot so obstajale po koncu vojne leta 1945. Ta vlada je objavila svoj program, ki v veliki meri ustre- za zahtevam množic in mir se je polagoma vrnil v deželo. To- da ostala je zahteva, da sovjet- ska čete takoj zapuste deželo. Ko to pišemo, je v veljavi ultimat.vna zahteva upornikov in vlade, torej najširših madiar skih rrtnožic. da sovietske čete v določenem času zapustijo ma- džarsko ozemlje. Situacijo pa v tem trenutku izredno komplicira splošna mednarodna politična situacija, ki je nastala zaradi izraelske intervencije v Egiptu in oborožene intervencije Velike Britanije in Francije na področ- ju Sueškega kanala. S »tiho pri- volitvijo« — ali celo dejansko spodbudo Anglije in Francije — so izraelske čete vdrle na egip- tovsko ozemlje ter s svojimi oklopnimi enotami prodrle v bli- žino Sueškega kanala. Velika Britanija in Francija pa sta po- sili Izraelu in Egiptu ultimativno zahtevo, da prenehata s sovraž- nostmi ter še pred potekom do- ločenega časa s svojimi padal- skimi enotami pod pretvezo, da »je treba zaščititi nemoteno plovbo skozi Sueški prekop«, na- pade Egipt. Plaz, ki ga je začela sovjetska intervencija na Madžarskem in ki se je nadaljeval z izraelskim vpadom v Egipt m bi-itansko in francoz. intervencijo na področ^ ja Sueškega kanala, se je utrgal, toda ali se bo s tem tudi zausta- vil? Glede na tak razvoj dogodkov je težko prerokovati, da se bodo sovjetske čete dejansko umak- nile z Madžarske, Kako bo ZSSR reagirala na dogajanje na Bliž- njem vzhodu, kako v Evropi? Varnostni svet je ob sovjetski intervenciji nc Madžarskem, kljub svojemu »proučevanju si- >Mcije na Madžarskem« ostal neefekteii, ob izraelski in bri- tansko-francoski intervenciji v Egiptu pa se je celo razcepil, ko je proti nadpolovičnemu sklepu o obsodbi izraelskega napada na Egipt vložila britanska delega- cija svoj »veto«. Razcep je po- polnejši tudi zaradi Eisenhnwer- jeve obljube, da bodo ZDA po- magale vsakemu, ki, bo na Bliž- njem vzhodu napaden. Splošna situacija torej v nobe- nem pogledu ni niti malo rožna- ta, Organizacija zdrufen4i iiaro- dori je sedaj v svoji zgodovini nedvomno v najtežji preizkuš- nji. Ah ji bo kos? Ali ho znala ustavit, piar, ki se je utrgal v Budimpešti? Pridite v ponedjeljak, dne 5. novembra, v M'adiko na razstavo! v ponedel.iek, 5. novembra, bc v Ptn'u konferenca Zveze žen- skih društev ptujskega okra.ia r obsežnim dnevnim redom elede na štcvHne probleme in vpra- šanja v zvezi z vsestranskim ndpistvovaniem žena v naiem d'';žbP'*.em življen.iu. Po konferenci ho ob 13. uri v Mladiki otvor'tev i>otujoče nzeiave mladinske književno- sti. ki jo ie oh Domoči in sode- lovanju republiškega odbora Društva pnjatel'ev mlađme or- Za oboje je precejšnje zani- manje. 2 .^lufdictiedmK PTUJ, 3. NOVEMBRA 1956 Naše sadjarstvo in rajoni Razprave sadjarjev na zborovanju v Novem mesiu v dneh 25. ia 26. oktobra je bilo v Novem mestu zborovanje sadjarjev iz vse Slovenije Tega zborovanja se je udeležilo večje število naših sadjarjev s posa- meznih KZ. Da ne ostanejo predlogi in sklepi zborovanja pozabljen, ali nepoznani sadjar- jem, nekaj važnejših predlogov. Referati so obravnavali slede- če teme: Organizacija sadjar- stva in socialistični odnosi v pro-zvodnjl, sadna trgovina in izvoK, predelava sadja v okviru KZ, nalete sadjarskih pomočni- kov, investicije in pogoji za kre- ditiranje, tehnika v sadjarstvu, varstvo sadnega drevja, delo v znanosti in program dela krrKî- tijskih zadrug in i^ospeševalne službe v letu 1956/57, Prvi referent je prikazal raz,- sadjaretva od početka, ko je lastnik zemlje posadil le par sadn.h dreves zase, preko raz- širjene proizvodnje sadja tudi za trg vse do danes, ko sadje tudi Izvažamo v druge države. Po- trošnja svežega sadja je pri nas 20 do 27 kg, v srednji Evropi 45 kilogramov, v ZDA pa celo 75 do 115 kg na osebo povprečno. Te številke povedo, da je višji standard človeka v uživanju svežih sadnih sokov in sadja in ne kot nekdo misli v uiüvanju raznih mesn h pečenk. Saj je prvotni človek užival tekom po- letja sveže plodove rastlin in bil orjak. Zato ni nič čudnega, če se človeška hrana vse bolj obra- ča na svežo prehrano v neku- hani obliki. Po stat stičnih po- datkih vidimo, da raste s civi- lizacijo potrošnja sadežev. Sumo Nemčija uvozi letno do 700.000 vagonov sadja in sadn h izdel- kov poleg močne domače proiz- vodnje. Razvoj plantažnega sadjarstva je pri nas in drugod po svetu povezan z modernizacijo celot- nega kmetijstva v smeri blagov- ne proizvodnje. Pri nas so sad- ne plantaže še vse preveč pisa- ne. Več sadežev na stem zem- ljišču drug drugemu ovira rast, se zasenčujejo, kradejo hrano in vliigo druga drugi itd. V času rodno.çti zahteva vsak sedež pol- no nego v gnojenju, obdelavi zemlje in škropljenjem, zato ne sme biti medsadež ovira. Inten- zivne kulture so večkrat vzrok istočasne konice dela, ker de- lavne sile ni, izostanejo neka opravila, ki končno odločajo o uspehu. Praktične ugotovitve in znan- stveni po îîikusi agrarnih ekono- mistov zaključijo dejstvo, da ni možno govoriti o mešanih kul- turah na istem prostoru, temveč le o nekem določenem števnlu specialnih kultur al' pa o spe- cializiranih obratih z enim ali trem sadeži. Ugotavljajo, da je preobrazba kmetij sk h obratov z obstoječo mešano proizvodnjo v sodobne proizvodne enote z eno ali več specialnimi kultura- mi, gospyodarska in družbena nujnost. Zlasti mali kmet iski obrati imajo pri nas avtarktičen m.?.čaj, ker pridelajo po 30 in več različnih sadežev, ki j h proizvajalec rabi za svojo dru- žino. Iz delaVno-tehničnega gle- dišča so tako obrati zelo za- ostali, trosijo mnogo delovne sii- le in zelo malo tehničnih sred- stev. Seveda je njih metoda de- la zastarela. Z dnižbenega stali- šča je to konservatizem, s stro- kovnega pa nazadnjaštvo. S preobrazbo našega kmetij- stva se poveča blagovna proiz- vodnja, s povečano tržnostjo vrednost pridelka in večajo de- narni dohodki. S tem v zvezi bo- mo povečali potrošnjo tehničnih sredstev in ostalih sredstev, ki jih rab; obrat in družina. Na ta način se poveča blagovna izme- njava med mestom, tovarno in Nnasjo. S povečano proizvodnjo se ustvari temelj za razvoj ži- vilske in VvSe druge indiistrije n poboljša pogoj za razvoj za- družništva in .socialistični- odno- si v kmet jstvu. Z mehanizacijo pa zmanjša poraba ročne delov- ne sile. Razumljivo, da taka preobrazba kmetijstva rabi do- ločen čas in gotove predpripra- ve za dejansko izvedbo. Zbor je sklenil pohiteti z rajon 2:acÌjo sadjarskih površin v vseh pre- delih, kjer bi sadje dobro uspe- valo in dajalo višje donose kot ostale kulture, na primer nižje v nogradniške lege, višje travni- ške in njivske površine itd. Pri nas smo rajonizaeijo vino.građ- niških leg skoraj končali, s sadjarskimi legami pa komaj pričel . Imamo pa vse polno površin, kjer sadje dobro ш?ре- va. Zborovalci so ponovno potrdi- li delitev LRS na 3 kmetijske rajone in znotraj teh v 5 okro- žij, in sicer: podravsko (naše!), posavsko, alpsko, kraško,, gori- ško in istrsko olí rož j e s'.vskupno 26 sadnimi okoliši, Ta razpore- ditev je potrebna, ker ima vs^ sadni окоШ svoje klimatske po- goje, k- so velik priponioček v proizvodnji. Proizvodnja ^ mo- ra podrediti zahtevi trga. Zato je možno usmerjati sadjarsko proizvodnjo pò nekem načrtu v merilu vse Slovenije. Planiranje sadjarstva po sadnih plemaiih n nadalje po sortah je sigurno, če upoštevamo dosedanji uspeh Tako se določa mesto za jabla- ne, hruške itd tako. da so vsa plemena, ki neko tržno \'rednost predstavljajo, določena čimbolj gospodarsko. Predlog Sveta za .«sadlarstvo pri GZZ je, da v letu 1957 da.lo nrioriteto za rajonizaeijo tudi Halozam, pozneje pa ostalemu delu našega okraja. V to področje naj se vla tudi kaUja. Vloga kalija v rastlinskem te- lesu je v tem, da iz ogljikovega dvokisa, ki ga dobiva rastlina iz zraka :n vode, tvori ogljikove hidrate (škrob, sladkor). Ce pri- manjkuje kalija, je tvorba oglji- kovih hidratov nepoi>olna in po- časna. Zmo žita ne postane ta- ko polno, v koreninah in gomo- ljih se ne nabere toi ko škroba in sladkorja kot je to potremo in sicer mogoče. Vpliva, ki ga ima kalij na rastline, ne more- mo presojati z očmi, temveč s tehtn co. Vendar izkušeno oko opazi tudi na zunanjost rastline znake pomanjkanja te ali druge potrebne hrane. Pomanjkanje kalija povzroči vča.-uh zelo buj- no rast listov, kar 2iapclje pride- lovalca v misel, da je rast rast- lin dolična. Zato tudi ne uvidi potrebe gnojenja s kalijem To je posebno vidno na pr pri pesi, ki rabi veliko kalija. Ce ga je premalo, .se prvotna bujna rast listov nenadoma ustavi, med I stnimi rebri pa se pojavijo temne lise z k>elimi pikami, ka- kor da bi bila pesa napadena po plesni. Ce primanjkuje mnogo kalija, se začno list ob robovih zavijati ter končno odpadejo. Najvažnejša FK)sledica pomanj- kanja kalija pa je manjši odsto- tek sladkorja v pesi in škroba v krompirju, pa tudi pr delek je občutno manjši. Kalij je torej nujno potreben krmnpirju, pesi, repi, travniku in povsod tam kjer želimo pri- delat veliko zelene mase. Po iJ,oiii.oviFia Scncna peí pri Piranu Mctalurál-ú in.^titut v Ljub- ljani se pripravlja na graditev sončne peči z zmogljivostjo 1000 kilovatov v Bernardina pri Piranu, ki bo trajala kaka 4 leta in bo stala okrog 100 mi- lijonov dinarjev. Z gradnjo na- prav . za izkoriščanje so»nčne energije bo zagotovljen vir do- hodkov rednim krajem v Pri- morju, zlasti prebivalcem oto- kov in južnih predelov naše države. Z izkoriščanjem sončne energije bi prebivalstvo teh področij pridelovalo manjvred- ne keramične surovine v več- vredne. V času. ko ne bi bilo sonca in sončna peč ne bi obra- tovala, pa bi v sončnih centra- lah zaposleni ljudje skupaj z drugimi obdelovali surovo ste- klo in suro\'e steklene pred- mete. Nad 200 m dolg pontonski most Zvezo med Bosno in Herce- govino, Hrvatsko in Slovenijo bo skrajševal največji poaton- ski most v naái državi, ki ga gradijo čez Savo pri Jasenovcu in bo doîg nad 200 metrov, stal pa bo 42,500.000 din in bo že letos gotov. Služil bo povečane- mu tovornemu in potniškemu prometu. Protituberkulazni teden Od 28. oktobra do 4. novem- bra je namenjen borbi proti tuberkulozi, ki zlasti v indu- strijskih središčih ogroža zdrav- je prebivalstva. Denarna sred- stva, ki jih bo zbral RK v teh dnevih, so namenjala ustanav- ljanju novih mlečnih kuhinj ]X) šolah, ki dokaj ugodno vplivajo na zdravje šolarjev, pa tudi po- moči otrokom, ki jih ogroža za- hrbtna bolezen — tuberktrloza. Regres za sezonska go- stinska podjetja 1957 Sezonskim gostinskim podjet- jem bo v prihodnjem letu pri- znan regres oziroma premija za njihove komercialne cene, in sicer 25 odst. v času pred se- zono in 10 odst. med sezono. V svrho čimboljšega sodelo- vanja predstavnikov gorenjske- ga in koprskega turizma v novi sezoni bodo novembra t. 1. od- potovalo nekaj predstavnikov v Avstrijo, Švico, Franci.io, Nem- čijo, Holandijo, Anglijo, Nor- veško in Švedsko in bodo po- skušali pridobiti čimveč gostov za bodočo sezono. Delegacija Zveze ženskih društev Jugoslavije v Sovjetski zvezi V ponedeljek 5. novembra 11. bo odpotovala v Sovjetsko zve- zo delegacija Zveze ženskih društev Jugoslavije na pova- bilo Antifa^ističnega komiteja sovjetskih žena in jo bo vodila tovariáica Vida Tomšič. Veliko povpraševanje po opeki in cementu Slovenska gradbena podjetja bodo morala dobivati manjka- jočo opeko iz Vojvodine, kjer imajo še na zalogi okrog 50 mi- lijonov opek, medtem ko so v Srbiji in Sloveniji razprodali sproti ves pridelek. Po znižanju cene cementu so naglo splahnele vse zaloge. Ne- katere cementarne so zadnje dni začasno ustavile prodajo cementa za široko potrošnjo, da bi lahko zadostile gradbenim podjetjem. Jugoslova-nska indu- strija cementa je dosegla v av- gustu t. 1. svojo doslej največjo mesečno proizvodnjo. Postopek za priznanje regresa za umetna gnojila Pri nakupu umetnih gnojil in sredstev za zaščito rastlin bo potrebno po napotkih Državne- ga sekretariata za finance v bodoče prošnji za regres prilo- žiti tudi obračune regresa, ki jih potrdijo uprave za finance pri občinskih ljudskih odborih. ČEBULA IZ NIZOZEMSKE IN EGIPTA Zaradi pomanjkanja domače čebule je s posebno odtočbo prepovedan i^^^oz čebule, ki je dosegla v zadnjem času že ceno 80—100 din po kg. Čebulo bo- mo morali uvoziti za zimo iz Nizozemske in bo stala na fa-gu oicrog 60 din kg. Pozneje bo če- bula uvožena iz Egipta za krit- je vsakadnjih potreb. OTROŠKA PARALIZA POPUŠČA Po poročilih Zveznega urada za ljudsko zdravje je bi::o v ča- su od 8. do 14. oktobra 1.1. v Ju- goslavdjđ največ primerov èkr- latinke (639), oslov-gkega kašlja (393), ošpic (276), griže (253), zla- tenice 086) in izpod 100 prime- rov trebušnega tifusa, otroške paralize, paratifusa, tetanusa in meningitisa. V tednu od 15. do 21. oktobra je bilo 19 novih pri- merov otroške parailize. ki je je vedno manj primerov. V Slove- niji je bilo 12 novih primerov, in sicer po 3 primeri v okrajih Celje. Kranj in Ljubljana, po 1 primer Pa v okrajih Kočevje, No\'o mesto in Trbovlje. OPEKA IZ LURGI PRAHU Gradbeno podjetje »Gradbe- nik« iz Šoštanja bo začelo izde- lovati zidake vseh vrst. okenske okvdrje, cevi za kanalizacijo in drugo iz lurgi prahu — premo- govega pepela, ki ga odplavlja nova termoelekti-ama v Šošta- nju. Izdelava teh izdelkov je še v poskusnem postopku. Taki iz- delki bodo znatno znižali grad- bene stroiike podjetja. ОВЕТЛ SE NAM ZGODNJA IN OSTRA ZIMA Po napovedih dr. V, Manohi- na v dunajskem meteorolo- škem časopisu »Wetter und Le- ben« bo zima 1956,57 zgodnja (višek mraza že v decembru, najrpozneje v januarju) in zelo hladna. Celotno razdobje od no- vembra do marca bo imelo po- vprečen odklon temperature od normale med —3,6 stopinje in —4,7 stop. Najhladnejši mesec december ali januar bosta ime- la —5 in —8 stooinj. V febru- arju se obeta omilienje zime. ENOLETNE JABOLČNE HRU- SKO^TE, CESNTEVE SADNE DIVJAKE, tudi vegetativne EM A iK)dlage, priznano brajd- no trsjc, s posredovanjem pri KZ tudi eno- in dvoletno vi- nogradniško cepljero trsje — uslužno posredu.ie in nudi v proda.)o znana Holčeva dre- vesrfca pri Gomili, pvšia, Jur- šlnci. . —. Hitreiše in ceniiše pltenii živine Kmetijski znanstveniki dr- žavnega kolegija v lov/,; (USA) napovedujejo, da bo z novim krmilnim dodatkom mogote hi- trejše in cenejše pitati živino. Ta dodatek je dief lstilbeetrol, hormonu podobna sintetična ke- mikalija, ki jo imenujejo kratko tudi stilbestrol. Stilbestrol prav- zaprav ni nova iznajdba in so z njim že dosegli različne ui^ehe pri goveji živini, petelinčkih :n jagnjetih, katerim So ga v obli- ki kroglic vcepljali v telo. Ven- dar niso pred poskusi v Io*ri še nikoli poskusili krmiti živine s stilbestrolom v kristalu. Pri opravljenih poskusih so pri pitanju živine z dodatkom stilbestrola dosegli za 37 od- stx>tkov hitrejše in za 20 odstot- kov manjšo koUč no glavne kr- me enak uspeh kot s pitanjern brez njega. Tako bodo lahko hi- trejše in cenejše postavljali na trg pitano živino in bo mogoče v večji meri kr to povpraševa- nje po mesu na svetu. Stiibetrolov krmilni dodatek bo dostopen ameriškim živino- rejcem šele čez več mesecev, gotovo se bo pa potem ta način krmljenja naglo i^ezšir.l. Preskr- ba ostalega sveta bo mogoča šele kasneje. Napovedujejo pa, da bo splošna uporaba stilbetro- La imela blagodejen vpliv na preskrbo z mesom po vsem svetu. Ko bo stilbestrol na razpolago za splošno uporabo, ga bodo morali strokovnjaki pomešati z drugim krmilom, kot na primer s .sojino moko, ker so potrebne le male količine te kemikalije in bi povprečni ži\'inorejec le težko zadel pravo razmerje me- šanice. Znanstveniki iowskega kolegija sporočajo nadalje, da so s poskusi ugotovili, da se' pri p. tan j u po novem načinu dobi pKDvmjeno za vsak dolar, ki so ga izdali dodatno k strcákom za navadno krmljenje, 10 dolarjev s hitrejšim pridobivanjem na teži. Zdi se, da uporaba stilbestro- la ne vpliva na kakovost mesa. Pr- prvih poislcusah niso п.чвИ namreč nobenih sledov stübe- stroia v mesu zaklane ži\'®ne in tudi ne ugotovili nobenili Skod- Ijiv-h posledic pri ljudeh, ki so ^ meso jedli. Vendar bodo x>o~ trebni še nadaljnji poizkusi m tem področju, predno bodo pri- stvojne oblasti dovolile uporabo frtilbestroia za pitanje živine, ki je določena za zaikol. Zaenkrat pa obstoja gla^Tia nevarnost v î>rcvelikem docriranju stilbestro- 1r in bo v glavnem zaradi tega to kemikalijo mogoče splošno uporabljati šele v letu 1955. Grelna spirala Dobite jo v naši4> doornačLh trgovinah z električnimi potreb- écinaimá. Z njo mcremo v raz- meroma kratkem času segreti večje količine vode. 2igrajeaia je Po istih načelih kot so majhni grelci za vodo. ki jih vtaJcnesno v lonček. Grelna spirala je vdelana v kovinasti cevki, ki jo sfcozd bakeMni ročaj spojena z gumijasto cevjo tako, da jo lahko bre'rz sütrbi pobegne- mo tudi do bolj oddaljemih de- lo\4nih mest. Tile ob ročaj« je pritrjena ko-<4nasta kij tika, s ka- tero obesimo stnrno na w.sodo tsko, da potopimo v tekočino samo grelno spiralo; bakolitni držaj z žico pa ostane sv.h. 9i:ki- rala 7. držajem vi-td je dolga 25 cm in ima 600 W. Opo- zoriti pa moramo, da je ta spi- railB upcralma le za gretje vode, ne pa za kuhari j e mastnih iii ne- čistih tekočin. Nova grelna spirala pomag?. stediti poti. ker žico lahko po- teremo — če je dovolj dolga — na poljubno delovno mesto. Pri- hranimo si tudi težko prenaša- nje vroče vode. Tako s Spiralo ugrejemo \'odo kar v vedru, z njo pomijemo mlečno p>osodo, ali jo dolijemo že zmeč^ditó 2. aprila 1868 v Ma- riboru kot hčerka železniškega uradnika Julij a Unger j a. Ko se je Za krajšo do'bo mudila v Ptu- ju, je spoznala tud pionirskega nadporočnika ter poznejšega uradnika južne železnice EYitza Wittulo in so poročila z njim v letu 1892. 6. marca 1918 je umr'^ v Gradcu po težki želodčni ope- raciji. Pokopana je na leonhard- skem pokopaližču v bližiTu gra- ške deželne bolnice. Med prvo svetovno vojno j«; priobčevala krajše priipovesti z rnotivi iz štajerskih krajev in sicer v čaisopisu »Knjiga za vse« ter »Avstrijskem ilustrirainem č^pisu«. V de5u »Landwerjeva hiša (Das Landwehrhaus), ki ga hrani v prepisu Studijska knjiž- nica v Ptuju, nam pisateljica nanizuje vrsto spominov in zgodfb iz svoje rane mladosti. Kot kraj izida te »družinske kro- nike« je naveden Innsbruck, datirana pa je z 9. marcem 1908. »Podobe iz moje mladosti« — pripoveduje avtorica v uvodu — y>se prebujajo in pripovedke mo- je ljubljene matere zopet oživ- ljajo«. Pisateljica čuti potrebo, da bi vse to napisala in prikli- cala v spomin minule dogodke, da bi pred njenimi očmi zopet oživela lepa dežela mladostne lju- bezni njenih staršev, S svojimi slabimi močmi bo sikušala pri- klicati v življenje ljubo podobo starega Ptuja, Z \'eUkim hrepe- nenjem misli na staro gnezdo z njegovimi mačjimi glavami (Katzenkopfpflaster) in na nje- govo prastaro, veliko preteklost kot »Pcetovio Romanorum«. Ti ljubi, stari grad — Ckxmji Ptuj! Kako ponosno átrle v ne- bo tvoji, od dežja iziprani т^богп. Kako dražiš domišljijo s s\'oji- mi, skoro vedno zaprtimi naok- nicami, kaj bS le utegnilo biti skri-to za njimi? ... Pisateljica ne ve. aCi je grad lepši pod modrim nebom spo- niladi, ko zre na hišice, Id se gnetejo pod njim in kadar ga PKjzdravljajo cvetoča drevesa iz vrtov kot šoT^ki, šopki beUh in rdečih rož. Na bližnji Vičavi se oglašajo takrat prvi sčinkovci, ptujski otroci nabirajo po graj- skih pobočjih zgodnje pomladan- ske rože, najprej zvončke, in- tern bele vetrnice, rdeče pete- linčke ter dnjge pomladanske cvetove in končno radostno po- zdravljajo prvo vijoTico. Ali pa je morda ptujski grad lepši takrat, ko se pod jesenskim nebom vidi vse tako na daleč in jasno, kadar se na njegovem dvorišču blešče kostanji kot zlato in stoipaš po gladikih .made- žih med šumotajočim listjem. Tudi divja trta žari temnorde- Če okrog grajslîih zádov in se meša z zelenjem brâljana. In s^Dodaj mimo v iasni svetlobi lepa Drava in žiroko nosi svoje valove v bližnjo ogr- sko deželo. Toda posluša.i! Kako svoj- sitveno odmeva klo.ljivi s spodnje štajersko deželo. Oko se zadovoljno ozira preko spodaj ležečih sadovnjakov, v katerih še txi pa tam vabi kako rdeče jabolko. Pogled plo\'e da- lje preko mesta in reke do vi- norodnih Haloz, izza njihovega hrbta pa gleda iz rumenih in rjavih bukovih gozdov stari po- gan Donačka gora. Ne! Stari Gornji Ptuj je pač najlepši v mesečini zimske no- či, ko rotx>če nočni vlak preko do:g*^ga dra\"=kega mostu. Tedaj sediš v kurrju pri oknu in ve- selo poslušati rezek piák loko- motive. Ko zre človek v svetlo noč, tedaj vidi. kako mole grajski zidovi v temno, z zvezdami po- suto nebo. s snegom pokrite hi- še pa se čudovito zrcaUjo s svo- jimi 'ijčkpmi v srebrnem toku ter okrogli mestni stolp te po- zdravljata nasproti. Z utripajo- čim srcem se veseliš prihoda ^ domače mesto. »Pravljični otro.ški svet je bil tesno povezan s teboj, ti stari grad. Ce je bil kje pisan kak začarani grad z zakleto kraljič- no, tedaj smo si takoj predstav- ljali naiš ljubi Gornji Ptuj.« Ana Wittula opisuje nadalje, da je v mestu Ptuju, ob graj- skem vznožju njen stari oče po- ročil pisateljičino babico. Med ptujskim zidovljem pa je Anin oče sfKiznal njeno mater in ži- vel z njo v izredno srečnem za- konu skoraj petdeset let. TudJ naša pisateljica je našla v Ptu- ju svojo zakonsko srečo. V po- sebnem poglavju opisiije, kako je njen stari oče Franc Barto- lomej Landwehr prišel iz sever- nonemškega Hannoverja pred letom 1818 v Ormož, kjer je ustanovil majhno barvamo (Blaufärberei). Na swjem ob- isku v Ptuju je spoznali zelo pridno sestro barvarice (Färber- meisterin) Reiter, ki se je ime- novala Rozalija Fromm. Iz tega zakona se je rodilo enajst otrok, žena Rozalija je umrla pri poro- du zadnjega otroka leta 1834 in je pokopana na ptujskem poko- pališča! s svojim sinom Avgu- stom, objokovana od moža in de- vetih otrok. F^anc Landwehr se je preselili leta 1819 v Ptuj, kjer ie kundl enonad^opno hišo št. 52 v Go- sposki ulici (danes Preèemova) na ogalu Spitalske ulice (danes Cankarjeve). Na dvorišču te hi- še je bil spočetka majhen vrt s scunčnico iz španskega bezga, ki pa se je morail kasneje umaik- niti, ko so razširili na tem mestu delavnico. Spodnje štajerski kmetje so takrat sami tkali î>lat- no in ga nosili v omenjeno bar- vamo, kjer so ga z indigovcem modTo barvali (indijsko modro barvilo). Mor/, j e so nosdU hJače in p(rod- pasaiikc, žene pa obleke v celem, potiskane večinoma, samo z enim vzorcem, v belem, rumenem ali zelenem. Barvar I^ndwehr je imel spočetka le majhno izbiro vzorcev in modelov za li.sk. Te modele je I^indwehr zníil tudi sam izdelovati iz lesa, kovinsikih IK\ličic in ploščic. Včaisih je kaki ničemmi kmetici posebno ugajal kakžen vzorec pri njego\'-em k..>nikurentu Reiterju. Tedaj se je ubogi Landwehr često mučil vso noč pri medli lojenki, da je na- pravil vzorec, ki jo ustrezal za- željenemu okusu hrvatske kme- tìoe, ki je nosila škornje. Ta Landwehrjeva pridnost je bila poplačana s tem. da je njegovo podjetje začelo procvitati in je kmalu pirekosilo svojega tekme- ca in Landwehrjevega sorodni- ka Reiter j a. Landwehr je moral svojo že- no zelo ljubiti. V litici za hièo, kjer je s svojo mlado ženo često posedel, je stala kamenita miza z lepo marmornato ploščo, brž- kone rimsikega izvora. V to plo- áóo je sam vsekal napis, ki jc pozneje Па njunem skupnem "robu pričal o izpraznjeni kupi trpljenja, o nemotenem in ne- vzdramnem spanju, iz katerega pokojnice ne prebuda več glas jokanja... V poglavju o stari materi i4ni pripoveduje pisateljica, kako so stari starisi njene babice, s pri- imkom Kittendorfer kupili ka- varno z veliko plesno dvorano od Jožefa Kiperza. Kavamar Ki- perz je že v letu 1789 sezidal ve- liko plesno dvorano na mestu, kjer je bil pozneje hotel Oster- berger (danes Dom armije). Z Ano se je Franc Landwehr dru- gič poročil, čeprav so Ani njeni starši odločno branili poročit vdovca s tolikimi otroki, katerih število se je še povečalo z no vim zakonom za šest otroških ust. Pisateljičin stari oče j« imel potemtaikem od obeh svojáh žena 17 otrok; umrl ie v letu 1873, 84 let star. Sedaj Cankarjeva, nekdaj Spita iska ulica v Ptuju Prvi koraii ie sloršen Člani šolskega odbora v Mar- kovcih so skupaj s star.^ in učiteljstvom v nedeljo, 28. ok- tobra 19.56, na roditeljskem se- stanku razpravljali o možnosti, da bi se mlečna kuhinja, ki je že lani in bo tudi v tekočem ¿olskem letu delovala v korist naših otrok, mogla sčasoma spremeniti v šolsko kuhinjo, ki bi mogla šolski mladini nuditi dnevno po en obrok tečne in zdrave hrane. Tov. ravnatelj Zlahtič Franc je staršem objasnil potrebo ustanovitve mlečne in even- tualno pozneje tudi prave šol- ske kuhinje, ki bi nudila obrok hrane ne samo aocialno in zdravstveno ogroženim, nege vsem šolskim otrokom, saj za- hteva petumo šolsko delo od otroka precej napora, ki mu bo gotovo laže kos, če podpremo med tem delom njegov organi- zem s kalorijami, ki so mu zato potrebne. Dejal je, da ne more- mo ne starši ne šolski odbor ne učitelji in končno vsi prebival- ci ostati nezainteresirani ob tem problemu, kajti v socialistični ureditvi je nam vsem poverje- na skrb za telesni in duševni razvoj doraščajočega mladega rodu. Pojasnil je, da so glavni pro- blemi prostori, ki jih sedaj ni. Dala pa bi se v ta namen adap- tirati dva prostora v šolskih kleteh. Apeliral je na navzoče starše in ostalo javnost, da bi v ta namen priskočila na po- moč v denarju, materialu ali delu. Oba prostora bi služila tudi Kmetijsko gospodarski šoli ta praktičen pouk gospodinj- stva. Navzoči so izvajanju tovariša ravnatelja sledili z velikim za- nimanjem in odobravanjem in sklenili, da bodo prispevali v ta namen po 100 din na vsako družino šolskega okoliša, ne glede na to, ali ima šoloobvez- nega otroka ali ne. Navzoči člani odbora KZ so izjavili, da bi za tako ix)trebno in koristno akcijo prispevale svoj obolus tudt zadruge. Tudi zamisel, da bi se kaka bližnja zemeljska parcela splošne ljudske imovine preuredila v šolski vrt, kjer bi se učenci kmetijsko-gospodar- ske šole in v smislu nove šolske reforme tudi učenci višjih raz- redov obveznega splošno izobra- ževalnega šolstva praktično učili gojenja in spravljanja ze'lenjave za zimo v prid šolske kuhinje, je našla med navzočimi razu- mevanje in odobravanje. Tako je storjen prvi korak za to važno in potrebno ustanovo, za kar gre v prvi vrsti vse pri- znanje in zahvala ljudstvu mar- kovskega šolskega okoliša, ki je s tem pokazalo, da ima smi- sel za napredek in razvoj mla- dega pokolenja, na katerega ramenih bo slonela boljša bo- dočnost poznejših rodov. Pre- pričani smo, da bo tudi ljudska oblast upoštevala dobro voljo prebivalstva in kakor vedno po svojih nK>čeh pomagala, da uresničimo čimprej nalogo, ki smo si jo postavili. Kafol Ljudmila V BukO'^cilìL smo proslavili dan Z^Ml Na predvečer 24, oktobra, ki je posvečen spominu ustano- vitve mednarodne OZN, se je v naši prosvetni dvorani zbralo dokaj mladine in tudi odraslih ljudi, da se udeleže spominske proslave OZN. O tej človeko- ljubni mednarodni ustanovi, njenem mnenju, njenih nalo- gah in njenem delovanju je spregovorila nekaj besed tova- rišica Ljudmila Kafol, članica učiteljskega zbora markovske šole. Tovariš ravnatelj E>a je nato predvajal zvočni film, ki je nazorno prikazal delo OZN na socialnem, gospodarskem in kulturnem področju. Ta film je nam vsem bolj kot najbolj ži- va in prepričljiva beseda odprl oči, da smo spoznali veliko ide- jo 20. stoletja — zamisel o or- ganiziranem mednarodnem so- delovanju. V epomin 'na 12. obletnico osvoboditve Beograda smo gle- dali film, ki nam je prikazal, kako mogočno se je v povojni dobi razvila prestolica naše do- movine, in de vetoma j sko voja- ško parado v Beogradu. Takih in podobnih filmov si želimo še več! Delo mladinske organizacije na Vajenski soli za lesno stroko 23. septembra se je pričel na Vajenski šoU za lesno stroko v Ptuju reden p>ouk. Mladi fantje so prišli iz vseh tistih krajev Slovenije, kjer nimajo priložno- sti obiskovati rednega strokov- nega pouka. Ob pr.četku pouka je bila na šoli vistan ovij ena mladinska or- ganizacija v svoje vrste je vključila člane in tudi tiste učence, ki do tedaj niso bil ni- kjer včlanjeni. Sedaj šteje 42 mladincev, ki so pripravljeni, da z resnim delom na mladinskem p>olju po svojih zmožnostih po- magajo pri izgradnji socializma. Ustano\'ni sestanek je dal smer- nice mladinskemu delu. Organi- ziran je markii stični krožek. To je drugi krožek te vrste v Ptuju V preteklem šolskem letu je deloval en takšen krožek na gimnaziji. Mladince zanimajo predvsem vprašanja in problemi iz njihovo mizarske stroke, dalje vprašanja iz zunanje poli- tike in gospodarstva. V ciklusu predavanj bodo najboljši ptuj- sk predavatelji poskušali mla- dincem razložiti vsa ta vpraša- nja ter obenem zgraditi trden marksistični temelj, na katerem s. bodo mladinci lahko ustvarili napreden svetovni nazor. Med mladinci je precej dobrih in navdušenih pevcev, ki že imajo redne pevske vaje Za- hval: ti pa se morajo uvidevno- sti upravnika tov. Rojica, ki jim je preskrbel klavir ter jim nudi še mars kaj, kar omogoča redno mladinsko delo. Pevski zbor v(^i tov Petek iz Glasbene šole. Tako bomo mogoče dobili dober mla- dinski zbor, k bo znal zapeti lepe partizanske, mladinske m narodne pesmi ter tako vsaj ne- koliko izpopolnü pomanjkanje mlad nskih zborov, to tako bole- čo vrzel v Ptuju. Na šoli je nekaj dobrih šport- nikov, ki poživljajo športno udejstvovanje. Mladinci imajo odbojkarsko Cn nogometno moš- tvo, ki bosta tekmovali z ostali- mi športnimi aktivi v Ptuju. Tako bodo n. pr, odi grali tekme z Dijaškim domom. Gimnazijo in Vajensko šolo za razne stroke. Mladinski akt.v je sklenil, da bo tudi sodeloval na raznih mla- dinskih krajevnih akcijah, kolikor bo ostalo kaj prostega časa od celodnevnega pouka. Sodeloval bo predvsem pri iz- gradnji športnih objektov. Prva delovna akcija bo — urediti do- mače športno igr.šče, kjer bi nato lahko igrali tekme. Na programir je tudi obisko- vanje ptujskega gledališča. Mla- dinska organizaeja mora mla- dincu tudi nekaj nuditi. Tov. Rojic tudi tu uvidevno pomaga in skrbi, da sc njegovi učenci in mladino les dobro počutijo. Vsekakor bo ta aktiv lahko t>ostal zelo dober, saj kaže do- volj volje. Vendar bo delo ovi- ral celodnevni pouk. Pouk je zjutraj od 8. — 12. ure, pc^xjldaj pa od 14. — 18. ure. V tronveseč nem tečaju predelajo učene snov enega leta.. Zato so z uče njem res zelo zaposleni in jin za kakšno drugo delo preostaja malo časa. Prosto je le v sobot* in nedeljo popoldne. Zato mor; aktiv, ki kljub pomanjkanji časa žel delati, podpirati, d; bodo mladinci v treh mesecil tečaja res nekaj pridobili o< mladinske organizacije ter di bodo pozneje presadili svoje ¿z kušnje v svoje vasi, delavnice и podjetja. -n Letališče v Moškafi,icih se koplje •/ prijetnem oktobrskem soncu, čigar žarki se odbijajo od mirne gladine Pesnice. Ozi^ač- je je mimo, skoraj brez vsa- kršne sapice. Ta naravni mir moti le brnenje šolskega dvo- krilnega letala, ki kroži okrog letališča, dvigajoč se v modro jesensko nebo. Na letališču samem se naha- ja večja skupina mladih ljudi; tudi nekaj deklet je med njimi. To so padalci letalske šole ptuj- skega Aerokluba, sami mladi, veseli in pogumni ljudje iz Ptuja in okolice, ki so spocnladi in preteklo zimo obiskovali te- oretični padalski tečaj v Ptuju, zdaj pa opravljajo praktične iz- pite, to se pravi skačejo s pa- dali iz letala! Danes je zaklju- ček oziroma zadnji dan skaka- nja. Potem odleti letalo še v ostale Aeroklube v Sloveniji, kjer mladi padalci tudi že želj- no pričakujejo »zračni krst«. Med padalci je živahno. Drug drugemu pomagajo pripravljati padala, nameščati čelade in po- dobno. Medtem je letalo v viši- ni 600 m že prispelo nad leta- lišče. Motor je utihnil in oči vseh so se uprle v zrak. -»Je že zunaj!« so zaklicali trije hkrati. »Kako je majhen in gibčen!« je zadovoljno pripomnil instruk- tor. V letalu se namreč nahaja najmlajši in tudi »najmanjši« padalec ptujskega Aerokluba tov. Anton Mihelač s Pobrežja, ki mu je to že 16. skok v letoš- njem letu. Imenovani je izmed najrednejših in najbolj discipli- niranih padalcev v Aeroklubu. Prihodnje leto bo pa še postal jadralni pilot. »Glejte ga!« se je zopet ogla- silo več glasov hkrati. In res so je od letala ločila majhna črna gmota, iznad katere je ta- koj nato zaplapolala bela ku- pola padala in se odprla v pre- krasni polokrogli cvet, pvod ka- terim se nalahno pozibava naš mali znanec in počasi spušča proti zemlji. Medtem je letalo zopet pri- stalo na zemljo in instruktor že spremlja naslednjega padalca k letalu, mu priveže vrv za avto- matsko odpiranje in mu da še zadnja navodila. Naito starter dvigne belo zastavo in »rohneči« ptič naglo zdrsi po gladki ledini letališča ter se kmalu dvigne v zrak. To se fjonavlja vedno zno- va in vsakih deset minut se za- sveti na modrem nebu kupola padala. Ce vprašamo mlade padalce in padalke, kakšne občutke ima- jo v zraku, dobimo od vsakega odgovor: »Težko je opisati, ka- ko lepo je pod kupolo padala. Pri vsakem skoku me bolj pre- vzemajo čari brezmejnih zrač- nih višav. Kdor to enkrat do- živi, ne more nikoli pozabiti teh prelepih trenutkov, ko visiš med nebom in zemljo pod ve- likim svilenim cvetom!«" Pa tudi kdor gleda te hrabre mladeniče in dekleta, mora priznati, da je vsak padalec lahko ponosen na svoj šport, saj le-ta zahteva od človeka popolno zdravje, odločnost, bi- strost in pogum. Pa tudi Ptuj je lahko ponosen na evoje ju- nake višav, kajti letos so opra- vili skupno nad dve sto skokom brez nezgode in večina jih ima LJUBLJANA KEDELJA, 4. NOVEMBRA 6,00—7,00 Pisan sjwted slovenskih na- ro(tBili pesori za prijetno nedeljsko jutro — vmes ob 6,05—6,10 Poročila tn vre- nseaska Mpoyed. 7,00 Nayoved öaisa, po- ročila. vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 7,15 Reklame. 7,30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7,35 Zabavne melodije. 8,30 OtroSka predstava — Friedricli Felol (prev. Jože Zorn): Iz- birčnl Gogo (radijska igra). 9,22 „Pod vaške lipo" ... (spored slovenskih na- rodnih pesmi). 9,45 še pomnite, tovariši? — Jože Mekinda-Franci: Komandant Sta- ne. 10,10 Kedeljskt simfonični koncert. Ludwig van Beeíiioven: Deveta simfonija. 11,15 Oddate za Beneške Slovence. 11,35 Lahka glasba. 12,00 Pogovor s poslušalci. 12,10 Opoldanski glasbeni sj»ored. 13,00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved, pregled dnevnega sporeda in ob- vestila. 13,15 Zaibavna glasba, vmes re- klame. 13,30 Za našo vas. 14,00 Želeli ste — poslušajte! I. del. 15,00 Naipoved časa. poročila, vremenska napoved in ob- vestila, 15,15 Želeli ste — poslu.icjtite! — II. del. 16,00 Dežela, ki jo oblivajo pljuski kcntineíitalnih velemest (repor- taža. 16,30 ProBjenadni koncert (Britten, Glinka. Sarasate, Deltbes, Chabrier, Čaj- kovski). 17,30 Radijska igra —. Henrik Ibsen: Junaki s Helgolanda. 18,40 V za- bavnem ritenu. 19.00 Radijski dnevmk 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame. 20.00 Večerni operni koncert. G. Verdi: Nebukadnezar, uvertura; — Verdi: Othe- lo duet iz 3. dej.; — A. Borodin: Knez Igor. duet in finale 1. dej.; — Ch. Gou- nod: Faust, pesem o kralju Thüle in arija o draguljih; — R. Wagner: Mojstri pevd nüTíiber.yvi uvertura. 21,00 Kul- turni raizgledi. 21,15 Don Kihot. Sančo Pao«a in morje (vesela glasbena oddaja). 22,00 NarOTed časa. poro'îila. vremenska napoved in pregled sporeda Za naslednji dan. 22,15—23,00 Nočni koncert. Luci jan Manija Škerjanc: Koncert za klavir in or- kester. Bela BaTtok: Plesna suita. 22,15 —23,00 UKV program: Plesna glasba. 23,00—24,00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 4. novembra 1956, ob 15. uri Karel Capek »MATI«- Gostovanje v Majšperku, abonma in izven. Nedelja. 4. novembra 1956, ob 20. uri: Karel Capek »MATI«. Zadnja predstava v Ptuju, iz- ven. »B« izpit, tri;e pa celo »С^, za kar je treba 20 skokov in od teh že nekaj s posebnimi na- logami. Sedaj ko sta jih vreme in je- senska megla pregnala z leta- lišča, bodo 3. novcrr.bra skupne z jadralnimi in motornimi pi- loti svečano zaključili letošnjo sezono, ob tej priložnoiti pre- jeli diplome in značke za oprav- ljene izpite. Istoča?.no pa bo le- talska šola pričela z organizi- ranjem novih tečajev za jadral- ne pilote in padalce, da se bo lahko prek zime še več mladi- ne pridružilo na¿im juna"-om sinjih višav. P. R. 4_ ^iujoictiediuic PTTU. 3 NOVLMBRA 1956 „Aluminij' na prvem, „Drava'' na ûrueem mesiu Aiiinurúj na prvem, »Drav--^ rid drugtun mestu celjsko-mari- borske nogometno skupine. Pri stanlu 5:1 (3:0) za ptuj- s.ke nogometawe so gostje ne- opravic'-eno zapustili igri^x;. Ob lepem vremenu je okrog 300 glf-dalcev na stadionu SD Drave gledalo zelo razburljivo in lepo tekmo med Brežicami in domačim moštvom, t-fxla tekma jo bila prekinjena v 22 minuti drugega polčasa. Prve minute so potekale v ze- lo lepih potezah obeh moštev. Takoj v začetku smo videli, da l>c igra fair in tipično prven- stvciia. To pa ni bilo vse, v na- slednjih 15 minutah je izvedla Drava nekaj nevarnejših napa- dov. Tudi gostje so se odločno upirali in pravtako z lepimi stre- li ogrožali vrata domačinov. Igralci Drave so začeli proti koncu polčasa igrati zelo lepo. V 19. nxinuti pade po lepi Icom- binaciji Erhatič-Kovač-Cop gol. Vendar gostje niso izgubiti upa- nja, ter začeli z precej hitrimi in nevamimi proti-napadi. To pa ni trajalo dolgo, že v 34 minuti Kovač doseže najlepši gol dne- va, ki je navdušil vse gledalce. I>oiTiači igralci so presenetili s skupno i^ro in v 43 minuti po Erhatiču zvišali na 3:0. V drugem polčasu se je slika na igrišču še bolj spremenila, domači igralci so se z največjo požrtvovalnost j o borili ter v 7 minuti po Komelu, ki je v raz- dalji 20 m od vrat zelo lepo prc- varil vratarja. Toda v 13 minuti doseže po nesoglasju domače obrambe levo krilo gostov ča- sten gol. Stanje je 4:1 za Dra- vo. Nato so se vrstile lepe kom- binacije domačinov, vendar le do obrambnega prostora gostov. Akcije gostov so bile nevarne toda žoge so šle preko ali pa mi- mo \'rai. V 22. miiiuti drugega polčaiia je bila igra prekinjena pri stanju 5:1 za domačine. Iz ozadja .sprejme Rrhatič v kazen- .skem prostoru' lepo žogo, ki jo v z;icljem trenutku poda proste- mu Hercegu, ki brez ¡xwnisleka stielja , leko vratarja v mrežo ter postavi rezultat 5:1. Gostjo so bili sigurni d d je ta gol padel iz offside-pozicije. Odločni sod- nik Švajger je pravilni gol pri- znal, gostje pa so zaradi toga zaTxistili igrišče. Gkgadci so prišli na s^'oj račun, saj so celjsko-mariborske nogo- metne skupine videli iLep'. in borbeno teicmo, to., da samo 67 minut. Pri domačinih jo celotno n\ i - štvo igralo doöro. p<»livaliti p--» je Pongračiča. IV! gOv«?1eh je hi i zelo nevaren sirodnjl ní3ií>acalec. Drava je igi'alo v postavi Bi- lič. I.etonjn. Vogrinčič, Pon.gn-- čič, Komol, St;4-?ber. Herceg, BezjaJí, Erlvatič, Kovač in Cop. Veliko imciffa Aluiiimifci... Nogometno moštvo Alumüii- ja. ki je trenutno v vodstAii na tabeli je gostoA-alo v Багтаћ in viško porazi'lo d orna če moštvo z rezultatom (>:1. Go.stje s» bili v veliki tehnični premo<;i ter ta- ko z lahkoto premagali domačo enajstorico Fužinarja. Golo so dali Zaspan 2, ICnaus 2 in Rer- lič in Beran^č po enega. Koora. V nededijo bo .gosinvaLc) nogo- metno moštvo Drave v Storah ter odigralo prvenstven/-, nogo- metno tekmo z domačijn Kovi- narjem. Gledalci, ki bi želeli vi- deti to tekmo, naj se javijo naj- kasneje do soboto pri tov. РСЧ-- nerju. Odhod bo v nedeljo z vla- kom ob 6. uri zjutraj. KKGL.rAN.TE ^ V Ptiiju so v nedeljo goetx>- vaU kegljnči ,iObnm-e« i^ Man- bora. liYijateljsko ¡.-rečimjo ge je konf-alo v korist domači-nov z rezultatci-n .^77:350. Pc^hvaliti je treba pri domačir.ih Korošca, ki je imel 16 riv. P. S D »DRAVA« PTUJ KEGLJA.ŠKA SmCIJA bo priredila tradicionalno na- gradno tekmovanje v dneh od petka 2. nov. 1956 do vključno nedelje, dne 4. novembra 1956 na novem društvenem kegljišču na Stadionu. Vljudno vabimo vs člane in prijćitelje kegljažke- ga športa, da se iX>lnoštevilno udeležijo. nagradnega tekmova- nja. Tekmovanje je za mo.ške in žens:ke. Za najboljše tekmovalce je odbor pripravil 'kra¿5ne na- grade. ODBOR FTiiinc Rafcuš iz i^odvleiiJùtlv Л je pade: s tí-aktorja in si wo^ko- dOAûii rebra; Mai-tiii Rimar h. Malega МссшсаЈса 9 je padel in si poškcdovai desno roko; МИзл Ciglar iz Velikega wi-'.a 22 je dobil pri pedirarjj'.t «-^f^'ja p».-'- ftke na glavi, obeh гчжаћ, nogah Ü1 rebrüTi; А1)ојк Ku«ej, otrok iz Makol 15 je p^deJ dr! si poškdoval levo nogo; Financ Kvar, otrok iz Senese 26, je pa- del in si poškodoval definì Bo- go; Roman Emeraič r¿ Ptuja io 15iadel in si pos.ki.'KÎoval glavo: IM rija Kvar Gibina 12 si je pri padcu poškodovali a desno roko'; Štefan Toplak iz Trnovske vasi 43 id. je odsekal prst na Icï^d; Anton Emerš-ič iz Gradišča 79 je s cirkularko i:>C6kodoval desno roko: Franc Cuš iz Ju^- šinc 56 si je s ^tekten ро.4ко- doA-al nogo; Ivan Skledar iz Mariboi"a je tTX'ii skupaj z ne- kim moškim in si poškcdov"'! glavo. Vsein imenovamini, ki sc zdra- vilo v ptujski bckiišnici aH do- ma, želiano čimprejšnje olcre^^'ti- nje. KOLESAR POD MOIOIÎNÎM KOJ LSOM Pred neiiaj сшег'1 je prišlo v Skor'bj do prometne ne^-reče, ki ;o je za'kri\ál kolesar Jože Stri- žič iz Hajdine. Feljal se je s iîo- Lessom po levi ceste, nato Oa tik pred moioristc-m Aliirt:- ПЖ1 Slano iz Ptuja pi^čkal ce- sto na desno si-rani. V hipa ie prišel ix>d l:olesa inet^^ista, ki ga je podrl in rnu ortaaaejal poškodbe. Kolo jc \itrpelo nekaj škode, moto-ri?t pa je т-хг- jil žcU-omet. fio "i "m je sam cet ai neryJÖÄod'ov&n. Strržič bo v€rjetn45 v bodoča 'in ceftti boli oreciden. Ko.Tstva: Angela Petrovič, Tr- novska vas 9 je rodila Stanisla- va; Olga Pi¿tk. Kidrifčcvo — Miro; Vida Skuletič. Ptuj — Danila; Ai\gela Kumrič, Ptuj — Darka; Marija Rozman, Sturmo- vec 13 — Andreja; Neža Zaje, Ptuj — Martina; Jelen Helena, Dibetinci 4 Srečka; Ana Tu- rek, Zlatoličje 53 — Sonjo; Te- rezija Peršoh. Pletarjo 39 — Te:reizjo; Vek Jožefa, Zg. Jabla- ne 2Г) — Z-cnka; Kristina Ko- lednik. Slatina 3 — Kristino; Marija Kranjc. Kicar 141 — Da- rinki); Albina Otorepec, Ormož — Duš a I . . Smrti: Vovk Rudolf, Hrastnik 5, roj. 1879, umri 28. okt. 1956; Kranjc Milan, Kidričevo 62, roj. 1956, lunrl 24. okt. 195G; Horvat Stanislav, Apače 63, i4>j. 1956, umrl 24. okt, 1956: Zeruk Flor- jan, Na obrežju 6. roj. 1890, umrl 23. okt. 1956; Seguía Je- ra, Ob Studenčnici 7, roj. 1881, umrla 23. okt. 1956. Poroke: Pczeb Viljem., Ptuj, Preierno\-a 30 ,in Viiiovič Hidvi- ka. Slovenski trg 6, Ptuj; Pinta- rie ' Mato, MMnska 1. Ptuj. in Ribič Marija, Mlinska 1, Ptuj. Piuiski šport v olimpijskem lefu Po naslovu bi bilo pričako- vati, da bomo odkrili &ezaciona4- no novico o kakšnem ptujskem športniku, ki bo zastopal Jugo- sl^-ijo na letošnji 01imi>iad-. v Avstrali.;:. 2ial tega za enkrat še ne bo- mo dozix'tîli. peč Pa 1>сч1)о tokrat prav v kratkem analizirali .starije spoe ta v Ptuju, da bi videM, dali jc- .šport na pravi poti in kr^liko je šport v PlAiju m-noCT.čen isn koUK^ je naši mladini priljub- ljeno mz^/edrilo. Sam športni sloves ni takxi va- žen, vendar usF>t^hi, {.w tudi re- kordi n.i raznih tekmo\'iinji)i izJiaj&jo iz množično-st4 Seriaj .smo na kraju sezone ter večina športnih panog so končala svo- jo sezono, dočim v Ptuju še razne pano.ge niso začele. Tako na primer lete« ni bilo govora o plavalnih prireditvah, vesla- ških ali atletskih tekmah, čeprav imamo plavalni bazen, reko I>ravo in kar .je najvažnejše ce- lo lep novi stadion z zelo atletsko stezo. KAKO .IE PKI \AS V РТГMU? Bolj redko beremo o nastopih ptujskih športniko\% prrmalo ži- \imo z njimi, lahko bi rek:i, da imamo \'tis, da je v Ptuju šport skoraj zaspal. O kraljici športa - atletiki - v Ptuju pravzaijrav ne moremo govoriti. Kaj nam poma^ca, da smo dali toliko denarja v iz- gradnjo stadiona, da imamo ta- ko lepo zeleno preprogo-nogo- mctno igrLšče in atletsko stezo, kjer bi lahko ptujski gledalci celo videli republiško prven- stvo in razne dnige p-ireditve. le če bi biio zato v Ptuju več zanimanja- Pomanji:/."oeti, k; jih opazimo jih je mnogo. V gimnaziji je okrog tisoč dijakov, v vajenski šoU in ostale ml;-di- ne je tudi dovolj. Ni pa v Ptu- ju agi'lnega in sposobnega uči- telja (profesorja) telovadbi^, ki bi znal mladino pritegniti k te- mu zdravemu športu. Iz leh vr.st bi našli nekaj talentov, ki bi pri- legmli vedno novo sile v telo- vadnico in prav tako v športno areno. Izgovor, da dijaki prej ko silej odidejo iz Ptuja, ni upra\i'6en. V Celju. Črnomlju, Kočevju itd. imajo prav tako mnogo študentov v r..jubljani. Ti njihovi študentje stalno za- stopajo svojo domačo ekipo, svoj matični klub. Torei mladine je dovoli. Rekvizite in Inhko do- biti in UTiam. da prihodnje leto ne bomo videli, kako učenci raznih .šol trenirajo v r-arku, kot so letos spom.ladi. stadion pa so v te svrhe ne uiwrablja. Prav tako do'^'fxlai ni¿mo videli nobe- nih medn;.§tverih tekmovanj, kakor tudi sinriiiralnih pionir- skih mladinskih tekmovanj, ki bi zelo razgiboli razne kolekti- ve, šole in privabile glcdalce na te prireditve. Nekateri rezulta- ti o aktivnosti ptujs-kih športni- kov bi lahko na^oisali, kakor na primer nastop telovadnega dru- štva Partizan v swmladi, nogo-' metne sekcije, rokometne sekci- je in kegljaške sekcije. Toda pri nas ne vidimo nastopov at- letov, odbojkarjev košarkarjev, kolesarjev, kajakašev in šc mno- go dî-ugih panog. Zadovoljivo in ra:o.kczaU vse ostale panoge, kjer bi mladina pokazala svoje U'.>pehe in prav tatene prireditve bi privabile пч mnogo gledalcev. P. A. Mohorko feß v жтот 20 let Vrhovno sodišče je znixalo vmrtno kazen na 20 let Na mariborskem okrožnem .so- dišču sn» izvedeli, da je Vr- ћогхлло soiiišče LRS v L'ubljani pod predsedstvoi-n dr. Franca Hočevarja 19. oktobra- morilcu ï>tujs.krga minoritskerja g\Tirdi- jana Francu Mohofku, ki je bil T:-red mariborskim okrožnim so- diščem obsojen na smrt z ustre- litvijo, spiremenilo kazen v 20 Icf: ječe. V obrazloži t vi fi.o-dt.ie pravi Vr licwno sodi.š0e LRS. na katerega se je ob.-îf'jeni Franc Mohorkc pritožil zaradi pi-ps-trogo od- n-icrjene kazni, da je bila kriv- da Mohorka pred mariborskim okrožnim sodiščem popolnoma pravilno ugotovljena, da pa je bila izrečena previsoka kazen. Vrho\'no sodišče TJÏS navaja v obrazložitvi dalje, da .^e treba upoštevati obtoženčevo mladost, .skrajno težavno življenje v mla- dih letih, pomanjkljivo izobraz- bo in tudi to, da je obtoženi psihopat. Vrhovno sodišče LRS je mne- nja, da v tem primeru no sme- mo človeka takoj dokončno iz- ločiti iz človepke družbe, tem- več da mu ie po prestani strogi kazni treba dati i?riložno£>t. d. storjeni zločin s koristnin! in poštenim življenjem vsaj delo- ma popravi. I ransiiüEila naorn sodobnega zdravlienia Síxiobna iT!:edicir>a ceni Itri ko eno najbcijših zdravil za števil- ni« bolezni. U\ddelj so, da j< transfuzij- krvi pogosto edini rešitev 7Л ¿ivljenje. Sam^ ní kratko bi n&iteli tiste vrste bo- iemi. si brez tr^jnsfuziji krvi ne moremo iTni-^Uti uspeš- nega zdravi j еп-јз. Predvsean poenisliroo na akut- no krvavitve. iPovsem logične je. da je осч^е-по življesije člo- vekr., ki i"'?;'u.blja rdi-^o množi- no krvi. Zato pri tej vr.%t: obo- lenja lahko bolnika resirno sa- r::o K fcran,-/;.izijo in tako de igo v velikih _ količinah, dokler iiiij-n ne 'usta'^iti kn'avenja tli pa v.saj kontrolirati. iPi'aktić- no to pomeni. íí do-kier no >?:dravi. Tudi tisti V>oln.iíd, ki krva^djo h. pr. iz že- lodčnega čira^ potrebujejo hitro t-ransfuzijo kivi. Piimi.sLjmo -še iia ;v-rocli>ice. ki vča-sfch ižgi'bijn pri pryrc,4iu toli- ko jterci. da odinole ç t.r«nsfti»jo Uihko matf^r iß otroka. Take krvíiyitvé nast.;i.nejo na- \-adri.o zaradi i^redl^i^.fcö poste- lje?. ljujoč transfuziji, bolniku po- daljšamo üvüjenje leta in l^ta čeprav nažalost bolezni same š< vedno nemoremo ozdraviti. V tej vrsti obolenj poznimic še eno, ki je zelo pogosta in ka- tere glavna lastnost je zmanj- ševanje telesaiih beljakovin. Te- ga vprašanja smo se že prej do- taknili pri rakastih obolenjih Zmanjšanje telesnih beljakovin nastopi tudi pri raznih boleznih jeter in ledvic, ali — naj ome- nimo nekaj zelo preprostega — opekline, kjer telo izgubi ogrom- ne količine beljakovin. Tudi pri vseh teh boleznih je potrebna transfuzija krvi in krvne plaz- me. Na koncu še nekaj o pomenu tranfuzije pri nekaterih nalez- ljivih boleznih, kjer prinese transfuzija v telo nekatere od- porne snovi, ki jih je telo v te- ku obolenja izgubilo in se ztlaj lio more postaviti po robu kuž- nim klicam. Naj omenimo še lastnost Icrvi, da poveča zmož- nost sesir.ienja pri tistih bolez- nih, pri katerih je bolnik to ^ро- íwbnost popolnoma izgubil ah pa je znatno zmanjšana. Ta obo- lenja so znena pod i.-nenom he- maroške diatezc. Brez transfu- zije kn-'i So ti bolniki izgubljeni. Ze s temi skooimi podstlci ste se lahko prepričali, kako zelo }xxtrebno zdravilo ie kri. In me- dicina zafetopa stališče, da je 1>л1је dati transfuziio tudi petim ljudem, ki je mogoče ne bi tako ne<.)bhodno nujno potrebovali, k?kor zamuditi s transfuzno pri f.nem samem bolniku, M je lahko zaradi toga izgubljen. Prav zato nimamo lavi nikoli preveč in kljub vsem dobrim naukom bolnicam krvi vedno primanjkuje. Pogosto se zgodi, da moramo operacije prelagati tz dneva v dan, vse dotlej, do- kler se nam ni zbraila zadostna količina nujno potrebne k;-vi. To ne zavleče samo samega zdrav- ljenja, ampak tudi zahteva mno- go višje strošlce. Zdravljenje je tako še dražje, ker so bolniki dalj časa v bolnici in še več 53Sa pKDtrebujejo za okrevanje. spumlje; AU SPUHI^JA? Nekdo je menda leta 1948 na- pravil iz \-asi Spuhlje-;>Spuhlja ! Ta gotovo ni bil domačin, kaj t: ta bi moral vedeti, da se ,)e ta vas imenovala od takrat, ko so postavili prvo hišo, »Spuhlje«, jo domačini še vedno .menujejo »Spuhlje« in jo bodo tako iirre- novali, dokler ne bo izginila Imamo Spuhlje, Brstje, Oreš- je, Pobrežje, Starše. Žlatoličje, ne pa Brstja. Oreš ja, Pobrežja, Sarša, Zlatoličja itd. Ce N'prašaš domačina kam gre, bo rekel ^V Spuhlje«, Bn^tje, Starše itd., nobeden pa v Spuh- Ijo, Brstjo, Staršo itd. Torej iz pravilnega naziva ali na podlagi slovenskega jezika tisti nekdo ni mogel napraviti iz Spuhlje Spuhlja. Kako pa? Cisto prepro- sto. V starih nemških zemljevi- d h je napisano -Spuhlja«. To mu je zadostovalo, da je vzel ta nemški izraz. Spuhlje naj torej še naprej ostane Spuhlje! JoJ, kako bolî... Otrokom, zlasti pa dojenč- kom, se srednje uho kaj rado vname. Ta bo'lezen pa ni nepri- jetna samo zaradi tega, ker naš malček trpi, mar\'eč tudi zato, ker jc lahko njena skrajna po- sledica popolna giuhost. Vzrokov za vnetje srednjega ušesa jo kar cela vrsta. Pred- vsem naj omenimo katarje di- hal, infekcijske h>olezni (gripa, oslovski kašelj, šarlah in da vi- ca). Zlasti nevarno je vnetje po šarlahu, ker lahko bolnik ogluši na obe ušesi, č-c ga ne prevza- me pravočasno v nego dober zdravnik. Čeprav povzroča to vnetje hude bolečine, bolezen težko ugotovimo, saj do'enČek ne mo- re povedati, kaj ga boli. Zato kar naprej jcka, včasih bruha, šele po dveh ali treh dneh, ko začne iz ušesa teči, skrbna m"'.- iiiica spozna, kaj pravzaprav ima malček. Mnogi starš-: ne jemljejo vnet- ja srednjega ušesa za resno bo- lezen. pf gos+o celo slišimo, da ga ni treba zdraviti Morda se jc to napačno mnenje uveljavilo zaradi toga, ker bolnik ne čuti ve'^ bolečin, brž ko mu začne teči iz ušesa. Ce otrok ni dobro ozdravljen, se gnoj ustavi, bo- lečine р.ч ponovijo. Edina pravilna pot je zdravljen e o pravem čaiu, tako da se bole- zen ne ponovi več in da se ne preseli na možgansko шгепо. V ооИ-> uho ni treba vlivati mastnih tekočin, ker razpadajo in tako nastajaj-^ ueodn; pi:¿.rri za razvoj kužnih k^ic. I'a tuJi zdravnik bo ob pregledu težKi kaj ugotovil, če bo uho poln» bija. Ce je zdravnik naročil, na starši otroku uho izpirajo, pO' ZNANSTVENO DELO Iznašli So novo matema,tično metodo z-a sestavljanje vremen- skih napovedi s pomočjo elek- tronskih računskih stroje\', Id napravijo v eni uri nekaj mili- jonov kalkulacij. Tega načina se zdai istočasno posilužujejo v-An- gliji. Zdi-uženih di-žavah in na Švedskem. Pravijo, da so геш!- tati zelo dobri. Oivnova pri tem računanju so podatki, ki jih zbi- rajo iz najrazličnejših metereo- loških poročil. Hitro ra;čunanje strojev omogoči talcojšnje reagi- ranje in točnost.. r^CE Srce, ta pomembni organ, ki služi istoiasno za središče krv- nega obtoka in za center lju- bezni, je mišica hruškasto-stož- časte oblike. Cim manj.še je srce, tem hitreje utripi ie. Tako jc znano, da utriplje človeško srce približno 70-krat v minuti, ovčje 80-krat, pa.^je llO-lo-at-, mačje 130, pftičje Í60 itd. Na- sprotno pa večja srcg počasneje utii.pijejo. Konju utripi;, e ta-krst v minuti, slonu pa 30-krat. V zadnjem č,asu =o s posebnimi aparati ugotoviili tudi 51е\п1о utripom' ugotovili tudi število okrog 17-kra.t nn minuto, čeprav ie le S-krat večje od človeške- ga. tem je treba paziti, da je izpi- ralna tekočina zares sterilna. Otroka, ki ima počen bobenček, smete pustiti na kopanje le, če si poprej .=3 koščki->m vate dobro zamaši uho, da ne bo mogla prodreti vanje niti kapluca vo- de. Razen tega pa nikar ne na- makajte vato v ne vem kakšne tekočine, ki naj bi »laj;5ale« bo- lečine. Ponekod velja kot ljud- sko zdravilo proti trganju v usesti ali proti zobobolu košček česna ali čebule. Nikar se ne ravnajte po teh nas\-ctih, ker to lahko stanje le še poslabša. Dokler ne pride zdravnUc, ]:x>- lagajmo na olx>lelo uho samo tople, suhe ali vlažne obkladke, potem pa se ravnajmo po nje- gmñh na.-;vetih. ¿ino0;li operacij. ki se jih da- nes pasiužuje sodabnii medici- na, ne bi mogli iTšiti brez trans- fu.zije (n. pr. preprečevanje operativnega šoka, opi^rativno z.dravljeTxje pljučne 1.г;'1>^гки.1оге in tako dalje). Tudi rakastia obo- lenja stpadajo sem. Do danes rncdicina še ne pozna bolj uspeš- nega zdravljenja raka, ¡kot ope- rativni poseg na obolelem me- st«. Take OTX^-acije pa so dolgo- trajne in ,те1о mvične ter pri njih izgiJbi bolnik ogroîTme količne krvi. Marsikoga, ki je bil že de- setleiia lx>lan. чо s takim ope- ranti vnim posegom ozdravili. Pri tem pa je nujno moral dobiti trsn'Sfxizijo krs.ñ. Toda krvi ne dajemo ljudem saiTiO med operacijo. Znano je dejstvo, da nel^atere bolezni člo- v-eka tako izčrpajo, da jih mora- ллг, Za operacijo šele prir>raviti. ïicer je ne bi prestali. Prav v predoperati\T>ih pripravah ima [ransfuzija veliko vlogo, kerp>o- pravlja slabokrvnost in dovaja bolnikwemu telefm sveže belia- kovine, ki so sestavni del telc- i-a. Iz teea vidimo, da transfu- dja ni samo način zdravljenja, 3inpak jo uporabljamo tudi v ijreventivne namene. Potznamo celo vrsto obolenj, 5Г1 katerih je glavni znak sla- x)kr\'nost, ne da bi pri tem bol- lik kakorkoli krvavel. To so >bolenja organov, ki tvorijo kri, :oi na primer kostni mozeg. iPrej o bila taka obolenja sirjrtno- losna, danes pa lahko zshva- Za-hvalju.ien^o se vsem, ki so s-premljali našo ljubo mamo, se- stro, teto in babico JERO SKGUL.^ na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo vsem zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka bolnice. Prav tako vsem sc-sedom in sorodnikocn za po- klonjene venre. 2 a ! u i o e i : hčerka Elizabeta por. Letnik, moi Franc ш ostalo sorodstvo MESTNI KINO PTUJ predvaja cd 2. do 5. nov. ameaiški barv- ni filin »Upor na ladji Caine.<: od 6. do 8. nov. jugoslovanski film »Hanka«, KINO SREDIŠČE predvaja 3. in 4. nov. jugoslovanski film »Zadnji m»>st«; 10. in 11. nov. argentinski film »Zena mor- ja«. KINO »VEDROST« iVIiklavž pri Ormožu predvaia 4. nov. me- hiški film »Vedno tvoja«. KINO MURETINCI predvaja 3. in 4. novembra ameriški film »Greh ene noči«; 10. in 11. nov. ameriški film »Sam-iitn^^ zvezda«. RAZGLAS Aktivni podoficir,)! bivše Ju- gcelavije, ki so po 15. sept. 1944 pristopili v odrede Jl'^.'V se naj 15, novembra 1956 ob 8. uri osrb- no zglasijo v Upravi vojnega odseka v Ptuju zaradi prizna- nja ustreznega voj.iikega čina. Občinski ljudski odbor Ptuj Goso^ sni О0ШГ Drodf^nio tirava «PTUJSKEGA T EDNIKA« - Lackova ulica št. 8 ŽENSKI ŠIVALNI STUOJ znamke »Nezz