ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13- LETNIK 1. * 24. SEPTEMBRA 1914 LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. - - NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 4. - f Fot. Charles Scolik, c. in kr. dvorni fotograf. Cesar moli. Tvoje oko pač ve, Gospod, moj Bog: v mojo dušo težka skrb je legla — nisem hotel bojnih grozot in nadlog! Daj nam miru, dodeli zmago, Gospod, Roka zločinca je v moje kraljestvo segla, da sreča sine ljudstvom spet povsod, povsod! .. . Srbi v pasti. C4 Vojne slike. & Padli junaki. & V ognju in krvi. Oš Albanska špijonka itd. ............................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................■ it nt m ttttf tt «f **t nit 11 •miitttntntvittftftvmvttttvtfttinvavrtnnnrtfi«««« STRAN 38. ILUSTRIRANI GLASNIK 4. ŠTEVILKA . ...............................................................................................................................................................................................................................................................................................tllll............................................................................................... ne bojeviti. Razpisal sem devet razprav. Želim, da se zadeve radi razžaljenja časti poravnajo kolikor mogoče mirno in brez kazni. Če bodo stranke neizprosne, bom seveda tudi jaz neizprosen. Jaz vračam milo za drago. Pokličite Jožefo Mrhar in Nežo Lukežič!« Radi razžaljenja časti. Humoreska. — Napisal dr. Ivo Česnik. Moja praksa je bila zanimiva, kakor je v početku zanimiva praksa vsakega nadebudnega praktikanta. — Najvažnejši posel, ki me je zadel takoj prvi teden moje sodnijske karijere, je bilo delo častivred- okliče vse zadeve radi razžaljenja časti. Med klicanjem si je prižgal cigareto in se pogovarjal o kinematografu, v katerega je rad zahajal, in o novem avtomobilu grofice Matilde Lubinsky. Ko je sluga vrnil šop aktov, je moj predstojnik izpremenil gube na obrazu in izpregovoril z važnim glasom: »Gospodje, pričakujem od Vas, da ste miroljubni in Srbi v pasti. Obkoljeni Srbi beže iz Srema nazaj proti savskemu mostu, katerega so medtem naši topovi razstrelili. nega zapisnikarja na kazenskem oddelku okrajne sodnije v nekem južnem mestu ob Adriji. — Z vso vestnostjo in natančnostjo sem se lotil težavnega posla. Bil sem skromen človek, zato tudi nisem občutil bridkosti, da se bom moral truditi in potiti pol leta ali še več zastonj, preden se priborim do mesta plačanega avskultanta. Dobival sem dovolj peres, svinčnikov, pivnikov, črnila in drugega potrebnega orodja za rokodelski posel zapisnikarja, zato se nisem zmenil za mesečnih 52 vinarjev, ki bi jih moral dobiti po predpisih. Bil sem torej zapisnikar na kazenskem oddelku okrajne sodnije. Moj predstojnik je bil star svetnik z dolgo brado in velikim obrazom, strogimi očmi in jako gibčnim jezikom. Že takoj prvi dan me je poučil, da je praksa nekaj čisto drugega nego teorija in da moram pozabiti vse, kar sem se naučil na univerzi, če hočem po- stati dober sodnik. Za kazenskega sodnika je najvažnejša življenjska izkušnja in pa psihologija. Zato je treba tako pogosto uporabljati § 2. kazenskega zakona, ki govori, kdaj so hudodelstva, pregreški in prestopki nekaznivi. Takoj sem uganil, da je moj predstojnik dober človek in da njegove stroge oči niso tako grozne. Po tem pouku sva se odpravila v razpravno sobo, moj predstojnik v sodnijski halji z biretom na glavi, jaz oborožen z zapisniki, pivnikom, črnilom, držalom in peresom. V razpravni sobi so bili štirje odvetniški koncipijenti, ki so težko čakali na važne razprave. Dva sta čitala časopise, dva študirala akte in zakone. Moj predstojnik je veličastno sedel na svoj udobni sedež z naslonjali na obeh straneh, se poklonil na desno in levo, iztegnil desnico in pomolil slugi akte, naj »Da, milostivi gospod sodnik. Sedemdeset let sem stara, veliko sem pretrpela, pet sinov vojakov sem izredila, še nikoli se nisem tožila. Zdaj pa —« «Kaj lažeš!« jo je zavrnila Neža Lukežič. »Tiho!« je zagrmel moj predstojnik in jezno pogledal Nežo. — »Babe ne daste nikoli miru. Jezike bi vam bilo treba odrezati, pa bi se svet oddahnil. — Torej, Jožefa Mrhar, Vas je razžalila Neža Lukežič. Kaj Vam je rekla?« »Milostivi gospod sodnik! Naj povem vse od kraja! Da, da! Delala sem v pinji, pa se mi ni hotelo storiti na noben način. Molila sem, tudi zaklela sem enkrat, pa ni nič in nič. Nato sem zlila mrzle vode v pinjo. Nič! Zavrela sem kropa in ga treščila v pinjo! Zopet nič. Delam, delam v pinji in se jezim. Ker je bil ravno dež, se spomnim, da mi je pravila stara mati, da močerad koristi, če se noče storiti v pinji. Hajdi po močerada! Dobila sem ga in treščila v pinjo. Pa tudi sedaj ni bilo nič. Zato sem morala vse skupaj vreči prašičem. To sem povedala Neži Lukežič, in kaj mi je odgovorila ta — ta—! Da sem coprnica, da sem neumna, ker verujem take stvari. Milostivi gospod sodnik, pomislite, da je to raznesla potem po vasi in da se je vse smejalo. Povsod je trdila, da sem coprnica, neumna stara.« Jožefa Mrhar se je razjokala. »Ali je res, Neža Lukežič?« »Res sem ji rekla, da je coprnica, če take stvari počenja. Pa milostivi gospod sodnik, poslušajte tudi mene! Jožefa Mrhar mi je rekla, da taka ničvrednica ne bo nje zmerjala. Da sem ničvredna, je dejala.« »Zato ste jo tudi tožili. — Ali priznate, Mrhar, da ste tako govorili?« »Priznam, a je tudi vse res, kar sem govorila!« V razpravni sobi je vladal ves čas smeh. »Svetujem Vama, da se poravnata! Vsaka prekliče žalitve in plača svojega odvetnika! Ali sta zadovoljni?« »Ne, ne, Neža mora biti zaprta!« V razpravno dvorano sta stopili Jožefa Mrhar, brezzoba in sključena starka, in Neža Lukežič, dolga, suha ženska 60 let. Priklanjali sta se in gledali na desno in levo ter iskali zavetja pri svojih zastopnikih. »Stopite nekoliko bliže! Vi ste Jožefa Mrhar! »Ne, ne, Jožefa mora biti zaprta!« »Poravnajta se hitro, sicer obsodim obe.« Zastopnika sta svetovala Neži in Jožefi, naj se poravnata. »No, ali bo kaj? Bom videl. Pišite! Jožefa Mrhar, povejte, kako je ime Vašemu možu? ŠTEVILKA 4. llllllllllllllllllt(ltlllllllllllllll*lltMlllllllttlllllllllllllllllllllllllllltllllt*lllllllllllllllllllllltllllIllllllllllllllllllllllllllllll ILUSTRIRANI GLASNIK IIIIIIIMIIMIIIIMIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIHIIIIIIIIIIIIIIIIMlIMnilllll ■ •llllll.....IM111111M • 1111M11111 ■ 111......1.....11M ■ 11111 1111111111......1111111 lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll IIIIIMMIlllllllllllllllllllllllCIIHIIIIIIIUlfllllllllllillllllllllllUlIlllHIIHI 39. STRAN IIIIIIIIIMIIIIIIHIIIIIIIIIlIltllMHIIHMMIimillimillllllimilHHIHIimi«' »Gospod sodnik, ni treba, da narekujete; moja stranka se poravna,« je izjavil zastopnik Jožefe Mrhar. »Moja tudi,« je izjavil zastopnik Neže Lukežič. »Prav. Ustavljeno po § 46. kazensko-pravdnega reda!« je izjavil moj predstojnik in napisal na hrbet obeh zasebnih obtožb. »Zbogom, gospodje, zbogom ženske! Ne pridite mi več s takimi čakarami!« Stranke in zastopnika so odšli. Neža in Jožefa sta se držali jezno. Prišli sta iskat pravice, pa sta jezno ugotovili, da pravice na sodniji ni in da se ne prideta nikdar več tožit radi razžaljenja časti. »Naj prideta v sobo Hrovatin Marija in Mrevljak Štefan! — Tudi zanimiva pravda, gospodje.« Sluga je poklical in v sobo je stopila tridesetletna žena špičastega nosu in jeznih oči ter ponižen, sklonjen starček, ki se mu je poznalo na prvi mah, da je precej gluh in bolehen, »Dober dan Bog daj!« je momljal brezzobi starček, »Milostivi gospod sodnik —« je začela Marija Hrovatin. »Molčite!« je zagrmel moj predstojnik. »Še preden Vas vprašam, že iztezate jezik. Bellort. Spomenik, ki so ga Francozi postavili hrabrim branilcem iz leta 1870/71 Čakajte vendar!« — Obrnil se je k Štefanu Mrevljak in ga nagovoril: »Stopite bliže, Mrevljak! Koliko let ste stari?« Starec je nastavljal ušesa in vkljub glasnemu govoru komaj razumel. Bil je ves preplašen, »80 let, milostivi gospod sodnik.« »In se tožite še sedaj!« »Branim se, nič se ne tožim. Naj povem, kako je bilo! Ona tukaj je moja si-naha. Moj rajni sin jo je vzel proti moji volji. Branil sem mu, pa vse ni nič pomagalo. Pravil sem mu, da mu bo slekla hlače, ker sem jo uganil takoj na oči.« »Lažete!« je zagodrnjala Marija Hrovatin. »Tiho!« je zavpil moj predstojnik. »Vse dokažem, kar govorim, le počakaj! — In res se je zgodilo, kar sem ugibal. Pometala je z njim, z menoj, z vso hišo. Moj drugi sin in hči sta odšla radi nje od hiše. In moj pokojni sin Jože — Bog mu daj dobro! — je trpel in molčal, a grizlo ga je, to sem videl. Iz jeze je začel piti in bolehati in pred dvema letoma je umrl. Tik pred smrtjo je bila tale vedno okrog njega.« »Ni res! Lažete!« »Le tiho mi bodite!« »Res je, res. Da bi ne bilo res! — In tako je prišlo, da ji je zapustil v testamentu vse premoženje, o-troka Pepi-ca in Ivan pa sta dobila le nujne deleže, ki jima gredo po postavi, po testamentu ne. Ko bi si jaz ne bil izgovoril kota pri hiši, bi tudi ne dobil ničesar.« »Lažete, lažete!« je zopet zavpila Marija Hrovatin. »Molčite! — Mrevljak, le povejte dalje!« »Kaj se je nato zgodilo? Poročila se je čez pol leta s Hrovatinom in pustila o-troka, revčka, na cedilu. Sodnija me je imenovala za variha; dasi sem star in betežen, ta posel sem prevzel in skrbim zanju in terjam od nje pravice. Ona je pa zadirčna name in me zbada. Zadnjič me je še zmerjala: »Skopuh, sram te bodi!« Polila me je z umazano vodo in me pahnila na jtla!« »Ni res!« »Držite jezik za zobmi!« je zakričal moj predstojnik, »Vi ste pa njo razžalili. Dejali ste ji, da nič ne skrbi za Pe-pico in Ivana, da je rajnega moža pregovorila, da ji je vse zapustil, da je bila prvemu možu slaba žena. Ali je to resnica ?« » Žlahtni gospod sodnik, ne vem, Oddelek ruske konjenice. ali je res ali ne. Žalosten sem bil in jokal sem, ko me je polila z vodo in sunila na tla, in lahko sem ji rekel kaj takega. Če bi bilo tudi res, mi je žal. Star sem in ne maram -—« »Dobro, dobro!« »Ali ji odpustite?« »Seveda ji odpuščam. Zakaj bi ji ne odpustil, če le ona meni odpusti.« »Ali Vi odpustite tastu, Marija Hrovatin?« »Ne odpustim, za vse na svetu ne.« »Kakor hočete,« se je vtaknil vmes Mrevljakov zastopnik. »Nastopimo dokaz resnice!« »Kaj dokaz resnice! Ni potreba. Mrev-ljaka gotovo oprostim, to povem že naprej. Družinske razmere, § 2. kazenskega zakona govori v njegov prilog. Marija Hrovatin, ali odpustite?« »Ne, nikoli ne!« »Pišite!« mi je mignil predstojnik. In pisal sem zapisnik, izpovedbe prič in sklepe. Vse je bilo kratko in jedrnato. Dokaza resnice oziroma verjetnosti moj predstojnik ni dopustil. Nazadnje sta govorila zagovornika. Hrovatinkin zagovornik se je trudil v potu svojega obraza, da bi dokazal vse olajševalne okolnosti, ki so prijale njegovi klijentinji, in pokazal starega Mrevljaka kot izzivača. (Konec.) Francoska trdnjava Belfort, katero oblegajo Nemci. L. 1870/71 se Nemcem ni posrečilo zavzeti te trdnjave. Vojska s Srbi. Napad, ki so ga izvršili Srbi na Srem, se je končal zanje jako žalostno. Tisoči ujetnikov čakajo konca vojske v Budimpešti in raznih ogrskih mestih, drugi tisoči pot v trdnjavo Kragujevac. Ni bilo dobro za Srbijo, da je prekršila premirje, ki je nastalo, ko so se naše čete zopet umaknile na mejo. Izmučeni deželi, ki je toliko trpela v prejšnjih letih, ki mora nositi še vsa bremena vojske s Turki in ni imela orožje, blagajne so prazne, tako da se je država morala polastiti cerkvenega premoženja in da je ustavila plače uradnikom, razen tega razsajajo v notranjosti dežele kužne bolezni. Vojska sama je izmučena. V bojih v Sremu se je pokazalo, da Srbi Fot. c.kr. pošt. asist. Šiško. Fot. c. kr. pošt. asist. Šiško. Beljak. Gorski topniški polk se poslavlja. Beljak.^Odhod ^slovenskih fantov na državnem kolodvori' nikakor niso kos našim vojakom in da se morejo meriti z njimi le na lastni zemlji, kjer dobro poznajo pota in razmere krajev. Tista srbska okrožja, katera so Srbi dobili po vojski s Turki, so še vsa neurejena in nezanesljiva. Vojaki se v njih le neradi oglašajo, in če naj bo mir, jih morajo krotiti s silo. Tako se usoda maščuje nad zločini. Vojska z Rusi. Na severnem bojišču se kar noče zgoditi nič novega. Položaj, ki je nastal s tem, da so prišli Rusi v Galicijo in naše čete v Rusijo, se ni izza začetka vojske še nič izpremenil. Tistih, ki so ostali doma, ki le oddaleč gledajo to strašno igro na daljnem severu, se že polašča nepotr-pežljivost; hoteli bi nagle odločitve, hitre in popolne zmage. Razen tega so jim vedno — najboljši srbski možje — leže mrtvi v avstrijski zemlji, katero so hoteli osvojiti, in zopet druge mnoge je odnesla naša Sava proti Črnemu morju. Ta napad je bil za Srbe bridka prevara. Prekoračili so mejo z godbo na čelu, polni upa na zmago, šli so kakor na ženitnino in gostijo in so prišli v ječo in klavnico. Poslali so svoje naj-hrabrejše vojake v Avstrijo, da Srem osvoje in tam ostanejo — in danes ni v Sremu nobenega Srba več. Pač, so še; pa ti nam niso več sovražni; oni mirno spe večno spanje v zemlji, ki je niso ljubili. Tako so Srbi s svojo najboljšo krvjo plačali svojo predrznost. Toda s tem še ni boja konec. Po ponesrečenem napadu Srbov na Srem so naše čete prekoračile Drino in vdrle iz Bosne v Srbijo. Napredovale so veliko hitreje nego pri prvem pohodu v Srbijo in imele mnogo manj izgub. Zasedle so mesto Valjevo, od koder vodi časa, da bi se ji zacelile hude rane, je bilo to kratko premirje potrebno. V kraljevini vlada silna draginja, primanjkuje delavnih moči, ker so morali otroci in starci pod Fot. .A.Gregorec. Ljubljana. Občinstvo bere posebno izdajo »Slovenca«. PODLISTEK Albanska špijonka. Povest iz balkanske vojske. Spisal Ivan Dolinar. (Dalje.) »Je ali ni,« se je zopet nasmehnil general. »So med špijoni prodane duše, ki se vdinjajo tistemu, kdor jih bolje plača, ki izvršujejo svoj posel rokodelsko in baran-tajo za vsako novičico, ki jo prinesejo poveljniku. Tudi takih ljudi se moramo posluževati, če nimamo boljših, toda od njih je le malo koristi. Večinoma so nezanesljivi in nikdar nisem popolnoma varen, da ne delajo v prid mojega sovražnika. Mi pa potrebujemo zanesljivih špijonov, ki delajo iz navdušenja za dobro stvar, ki jim je piačilo postranska reč; ki so razumni, mnogo vidijo, ne preslišijo nobene besede, ki znajo samostojno misliti in sklepati — in to bi bili Vi, milostna gospa.« »Hvaležna sem Vam za laskavo sodbo, ki jo imate o meni, general, toda vendar ste morda nekoliko predrzni, ko ponujate tako težko, odgovorno službo — slabotni ženski,« »To reč prepustite meni. Jaz vem, komu izročim kako službo. Če bi se mi ponudili, da zvlečete moje topove v okope na goro, bi Vam rekel: Ni mogoče, Vi ste slabotna ženska, za to delo je treba moških rok, Toda če potrebujem špijona, bom prej izvolil Vas, nego kakega albanskega kmeta, ki se mi pride ponujat, ker vem, da ste bistrejšega uma, spretnejšega vedenja, gladkejše besede in slednjič — kar je pri špijonaži velikokrat zelo važno — lepega obraza! Seveda,« je pristavil potem ter se široko nasmejal, »ne namerjam s to zadnjo opombo kako škodovati svojemu majorju Jordakoviču!« Mileni je hotelo čuvstvo zmagoslavja prsi raznesti. Generalov predlog ji je bil kakor nalašč, branila se je le navidez zato, da bi Srbi ne podvomili o njeni zanesljivosti. Doslej je bila vedno v nevarnosti, da jo enkrat vendarle zasačijo na poti v turški tabor ali iz njega — sedaj se ji je ponujala lepa priložnost, da bo kakor ptica svobodno letela iz enega šotorišča v drugega. »O Bog,« si je mislila na tihem, ko jo je general s toliko zgovornostjo prepri- čeval, da mu je potrebna kot špijonka, »kako-hitro bo dozorelo moje maščevanje! Kmalu boš kruto maščevan, Prenk Roda, kmalu bo Jordakovič drago plačal prelito kri mojega brata!« Toda Milena je bila silno previdna ženska. Navadila se je skrajne previdnosti ob strani svojega moža, ki je živel v večnih bojih, in v Albaniji, kjer ni človek skoro nikdar vedel, kdo mu je prijatelj in kdo sovražnik. Zato je hotela preprečiti vsako senco sumničenja in je sklenila, da se bo generalu še nadalje ustavljala. »Dovolite mi nekaj dni odloga,« je odgovorila, »da stvar premislim. Tudi če se odločim za to, da sprejmem Vašo ponudbo, se moram počasi šele umisliti v novo službo. Ta zavest, da sem špijonka, mi je tako nova in strašna, da se nikakor ne morem kar v hipu sprijazniti z njo.« »Kakor hočete,« je general obupano skomizgnil z ramami, »prisiliti Vas ne morem. Toda storili bi mi lahko to uslugo, Srbkinja! Oglasite se torej čez tri dni — če ne bo prepozno.« Milena ni pričakovala, da bo general tako hitro odnehal. Bila je razočarana in se je zbala, da bo svoje maščevanje morala 96619954112949064484313148470698281134884355687778900049 «iiiiiiiiiHi:iiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ŠTEVILKA 4. iiiitiiiimin:i iiiiiiiiiiiiiiiiiii ILUSTRIRANI GLASNIK 41. STRAN IIIIIIIIMIIIIIIIIIHi IIIHIIIIIKillrlllllilllltillllllllllllUlilllllllllllllll pred očmi veliki uspehi nemške armade v Belgiji in na Francoskem; hoteli bi, da tudi naše orožje prodre z isto silo v osrčje Rusije. In vendar je vsako primerjanje nemškega in našega boja krivično. Namen naših sedanjih bojev je drugi, pogoji so popolnoma različni. Nemci so morali z vso naglico priti na Francosko, osvojiti si mejne trdnjave in priti pred Pariz ter ga zasesti; najprej je morala biti premagana Francija, dežela zlata, s katerim zalaga vse ostale vojskujoče se države, zvezati je bilo treba najprej tistega sovražnika, ki se bojuje z najvztrajnejšim in najnevarnejšim orožjem — z denarjem. Zmaga nad Francozi je predpogoj tudi naši zmagi nad Rusi. Prav zato imajo naše čete na severu le namen, da Ruse zadrže med prodiranjem, da jim dajo toliko časa opraviti, dokler ni fran-cosko-nemška vojska izvojevana. Le tako je razumljivo, da je sodelovalo tudi naše topništvo v nemško-francoskih bitkah, dasi bi ga mi na Ruskem prav tako potrebovali. Zlasti pa je vsaka primera fran-cosko-nemške in avstrijsko-ruske vojske napačna, ker se tadva boja vršita v zelo različnih razmerah, Nemci so v Franciji, deželi kruha in vina, kjer se vrši prehrana čet z največjo lahkoto. Tam se križa cesta s cesto, železnica teče poleg železnice, promet ne dela tedaj nobenih težav. Nemške čete prihajajo vsak hip v bogata mesta z velikimi zalogami živil. Opraviti imajo z vojsko, ki je manj številna nego nemška, slabotnejša, nenavajena težkih naporov in ki jo vodijo nezanesljivi častniki. Vse drugače je na Ruskem. V teh velikanskih ravninah je malo potov, in kar jih je, so slaba ter vodijo skozi močvirja, v katerih je prevoz živil in topov težaven, napredovanje čet združeno z velikanskim trudom in tudi ne brez nevarnosti. Kraji so revni in tako je treba hrano neprenehoma dovažati za vojsko iz domovine. Že ta okoliščina sama po sebi je tolikega pomena, da nam popolnoma razloži dolgotrajno, neodločeno bitko na severu. In pozabiti ne smemo, da se naši vojaki bore z veliko rusko premočjo ter da jim gre neprikrajšano priznanje, če se ji tako vztrajno ustavljajo, kot so se ustavljali doslej. Rusi pošiljajo v boj vedno nove polke in ne varujejo svojega moštva; IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIMI ................................................................... llllllllllllinlllllltllllllllllllllHIllItllllilillllKllltMIIIIIIIIIIIMt v tej velikanski državi z ogromnim števi- soči Angležev. Francoskim postojankam lom vojaštva nima bataljon mož previsoke nasproti se vije nemški krog. Eni in drugi cene. skušajo predreti sovražne vrste, da s tem Če vpoštevamo vse to, moramo reči, prisilijo sovražnika, da se umakne. Fran- da so bili naši uspehi tudi na severu po- cozi so z veliko hrabrostjo hoteli zabiti : . * 1 Psi V službi francoskega Rdečega križa. Psi najdejo ranjenca in tečejo naznanit sanitetni postaji. polnoma zadovoljivi, in lakho mirno čakamo, kaj nam prinese bodočnost. Nemško-francoska vojska. Skoro štirinajst dni se že bije velikanska bitka pred Parizom. Francozi, na vseh bojiščih premagani, so se umaknili v notranjost dežele, sklenili velikanski kolobar okrog Pariza in so zbrali vse svoje sile, da preprečijo zadnji, smrtni udarec v srce države. Z njimi se bojujejo mnogi ti- klin v nemško armado, pa se jim ni posrečilo. Položaj v Franciji je obupen. Ljudstvo preplašeno vsled močnih porazov, ki so s tako naglico sledili drug drugemu, izgublja nado, da bi se vojska mogla srečno končati. Že se dvigujejo glasovi, ki vojsko obsojajo in zahtevajo miru, Pariz je ves v neredu. Navadno meščansko življenje je ponehalo, vlada je ubežala v Bordo, denar so poslali na Angleško, trgovina počiva, banke ne delujejo, promet v mestu je skoro ustavljen, bogataši beže proti jugu, kjer bodo bolj varni pred Nemci. za nekaj časa odložiti, če ne pograbi ugodne priložnosti takoj. Zato je pogovor nadaljevala: »Prepozno? Zakaj prepozno?« »Tačas lahko doživimo odločilno bitko, s katero bo vojska v teh krajih končana. Seveda, če zmagamo. Ne dvomim sicer, da bomo Turke pobili, toda žrtve bodo veliko večje, Koliko srbske krvi bo brez potrebe teklo, koliko srbskih žena bo obvdovelo — in mnogemu otroku bi morda ne bilo treba prelivati grenkih solza za očetom, če sprejmete Vi mojo ponudbo. Ali niste Srbkinja?« »Srbkinja sem,« je odgovorila Milena in povesila glavo, kakor bi jo bile generalove besede silno ganile, srce pa ji je zopet začelo močneje biti, ker je čutila, da se bo pogovor ugodno končal, »Neprecenljivo uslugo bi nam lahko storili,« je nadaljeval general, »če nam prinesete kakih novic iz sovražnikovega tabora. In se upirate samo zato, ker se Vam zdi delo nečastno! Pri tem ne pomislite, da je morda v našem lastnem taboru kak turški špijon, ki redno poroča sovražniku o gibanju naših čet, o naši moči in utrjenosti naših postojank,« Pri tem je Mileno čudno presunilo. »0, ko bi vedel!« si je mislila, da je ta špijon pred teboj, da mu ti sam pomagaš in ga podpiraš, bi drugače govoril!« »Špijonaža nam je neobhodno potrebna,« je nadaljeval srbski poveljnik, »ne le kot orožje proti sovražniku, marveč kot obramba pred njim. Vaša dolžnost bi bila, da nas branite; s tem branite sebe, s tem branite svoj narod.« »Sprejmem tedaj Vašo ponudbo,« je odgovorila Milena vdano, »dasi s težkim srcem.« »Tako govori vrla Srbkinja!« je vzkliknil general radostno. »Nisem se motil o Vas, milostna gospa!« Milena je šla zamišljena iz šotora, po-vešene glave in trudnega koraka, da so jo vojaki začudeno gledali. »Kaj je danes lepi Albanki?« so govorili za njo. Toda, ko je prišla do svojega konja, ga je naglo zajahala in v divjem diru odhitela proti svojemu domu. »Ah, Jordakovič!« je vzkliknila, ko je bila sama na širnem polju, »sedaj si v zanjki. Ni je sile, ki bi te mogla rešiti!« Spodbodla je konja, da je hitel kot na krilih. Ko je prišla domov, se je preoblekla in odšla takoj na delo. Zvečer je prinesla srbskemu generalu tako važnih novic, da je poveljnik bil ves očaran od njene bistroumnosti. Od tega dne so Srbi večkrat videli Mileno, kako odhaja v turški tabor, včasih napravljena kot albanska kmetica, včasik kot beračica, kot trgovka ali kot plemkinja, včasih tudi kot zastaven mlad Albanec. 5. Kmalu potem, ko je Milena dokazala svoje izredne špijonske zmožnosti, je major Jordakovič dobil zelo važno nalogo. Turki so se bili za reko Šaro precej močno utrdili, in dasi njihove čete na tem mestu niso bile posebno številne, so bile njih postojanke tako dobre, da so popolnoma zavrle srbsko prodiranje. Treba je torej bilo priti čez reko in sovražnika pregnati. Ko je major Jordakovič dobil povelje, naj to izvrši, je bil sila zadovoljen. Ponudila se mu je priložnost, da popravi svoj prejšnji poraz in da pride zopet do ugleda, katerega je vsled nesreče izgubil pri poveljniku in pri mnogih tovariših. . ...............................................................................................................................................niiiHiiMiimmtii.......i.......................mm,,,,,,,,,,,....................... STRAN 42. ILUSTRIRANI GLASNIK 4 ŠTEVILKA ........................................................................................................................................................................................................................................................................................-m........m........................................ Zanimivo je, da se je Pariz sedaj zopet vojske. Mnogo procesij iz raznih krajev je spomnil Boga. V nedeljo, dne 12. septem- prišlo ta dan popoldne moleč in pojoč bra, se je velikanska množica Parižanov Marijine pesmi. Vsega ljudstva je bilo na zbrala v cerkvi Naše Ljube Gospe, da iz- tisoče in tisoče, nekateri so cenili na deset tisoč. Zunaj, poleg cerkve je govoril navdušeno in tolažilno prečastiti g. kanonik Ivan Lavren-čič. Nato se je razvila procesija od cerkve h kapeli presvetega Srca Jezusovega, ki jo je vodil prečast. g. kanonik Ivan Lavrenčič. — Do 15 duhovnikov je spremljalo z gorečimi svečami Fot. Fr. Kune. presv. RešnjeTelo, pojoč Vojaška kuhinja na ljubljanskem kolodvoru. litanije presv. Srca Je- zusovega. Pri kapeli je imel iskren govor pre- prosi rešitve. Obširni trg pred cerkvijo in častiti gospod dr. Krek, nakar se je vse bližnje ulice so bile polne vernega ljudstva, ljudstvo posvetilo presv. Srcu Jezusovemu ki je v stiski klicalo božje pomoči. Mnogo in molilo za srečen izid vojske. Nato je tisoč grl je prepevalo staro, častitljivo pesem: Bog zmagoviti, Bog usmiljeni, hoti Francijo rešiti! z vnemo in prisrčnostjo, kot je Pariz že dolgo ni slišal. Ali bo Bog hotel slišati glas francoskega ljudstva, bo pokazala bližnja bodočnost. ogromna množica navdušeno zapela cesarsko pesem. Po blagoslovu z Najsvetejšim se je vrnila procesija med petjem lavretanskih litanij v cerkev, kjer se je še enkrat podelil blagoslov s sv. Rešnjim Telesom, nakar se je slovesnost končala. Ljudstvo zaupa v božjo previdnost in v končno našo zmago. Čast mu! Častniki 17. pcšpolka. »Glasnik« prinaša sliko častnikov 17. pešpolka, ki se je tako odlikoval v boju na Ruskem. Splošna sodba je bila, da je ta polk eden najboljših naše armade. Poveljniki navadno niso mogli ustaviti vojakov, da bi ne naskočili sovražnika, kakor hitro so se mu približali. Letošnja vojska je dokazala, da stara slovenska hrabrost, ki se je odlikovala na toliko bojiščih, ni izumrla. Naši rojaki so prestali najhujše boje z nepopisnim pogumom, so s šalo in smehom drli na sovražnika in so DOMA Ljudstvo moli za srečno zmago. Hribček Homec se vzdiguje na ravnini eno uro od Kamnika. Na hribčku stoji prijazna cerkvica, posvečena Materi božji, h kateri je nekdaj ljudstvo rado romalo od blizu in daleč prosit Marijo pomoči v raznih stiskah, zlasti ob času francoskih vojsk pred 100 leti. Na polju med Mengšem in Homcem se je pred 101 letom vršila bitka s porazom Francozov. Ljudsko poročilo pripisuje srečen izid te bitke pomoči Matere božje na Homcu. Tudi letos na Mali Šmaren se je vršila na Homcu pobožnost za srečen izid Del angleškega vojnega brodovja. Toda delo, ki ga je čakalo, ni bilo tako lahko. Njegov oddelek ni bil bogvekako močan, razen tega je bil tudi njegov položaj mnogo neugodnejši nego sovražnikov. Turke je branila reka Šara, ki ni posebno široka, pa na nekaterih mestih zelo globoka in deroča, in povrhu še utrdbe na drugem bregu. Bilo je torej treba poiskati kako plitvino in prebresti reko, kar je vedno zelo nevarno, in razen tega naskočiti turške strelne jarke, o katerih je major vedel, da jih bo sovražnik branil do zadnjega. Ko mu je tedaj Milena povedala, da pojde neposredno pred napadom zanj špionirat k Turkom, mu je bila ta ponudba zelo ljuba. Zanašal se je nanjo in je pričakoval važnih vesti, ki mu bodo delo močno olajšale. Na večer pred tistim dnem, ko se je imel izvršiti napad na Šaro, je major Jor-dakovič prijezdil na dvorišče svoje znanke in se začudil, ker je našel glavna vrata zaklenjena. Obstal je na konju, kakor bi po-mišljal, nato se je zavihtel s sedla in skočil na tla, »Ni je!« je rekel polglasno in brzdal kobilo, ki je prhala in bila s kopiti. Bil je žalosten, ker je upal, da jo najde doma; skoraj mu ni bilo v tem hipu toliko za njene vesti, kakor bi jo bil rad videl. Ogle-daval se je, nato je zapeljal kobilo v kot za zid in sam sedel na kamen, da ga ne bi nihče videl. Zaslišal je ropotanje majhne dvokol-nice in osuplo zagledal krepko, že priletno branjevko, kj je zaokrenila skozi vhod. »Kruha, sadja, gospod! — Izvolite, vzemite svežega sadja!« je hitela in zapeljala voziček pred majorja. »Ne maram!« je rekel in naslonil svoj obraz med dlani. Jezilo ga je, da ga je našla pred zaprtimi vrati. »Škoda, gospod!« je pristavila, »res škoda!« In že je obrnila voziček na cesto, pa ga je povlekla spet k vratom hiše, vzela naglo ključ iz žepa in odprla stanovanje. Major je ostal brez besede, ko je izginila v hišo. Ko se je dobro zavedel, si je segel v lase in zardel. Zadnje dejanje bra-njevke je razodelo, da je bila Milena sama, ki mu je ponujala sadja. »Krasna špijonka, vrag je v tej ženski!« je vzkliknil, ko se je odprlo okno nad njim in mu zadonel na uho znani zvonki glas Milene. »Vrag je v njej in jaz moram premagati tudi tega!« se je zaklel v duši. Na oknu se je zasmejala Milena skozi reže v vetrnicah: »Potrpite, gospod major, da spravim branjevko spat za danes.« Ni dolgo čakal, ko so se odprle še vetrnice nad njim in na oknu je slonela Milena še z mokrimi, polrazpletenimi lasmi. »Pridite!« Pritrdil je uzdo kobili, da bi ne ušla, in v srcu je kuhal jezo, da ga je lepa vdova tako premotila s svojo masko. »Ta je rojena za špijonski posel in je naša kri!« si je pritrjeval, ko je vstopil v znano sobo. Sedela je na svojem prostoru in sipala iz roke v roko turški drobiž. Ko je pozdravil, mu je pomolila desnico in se spet zasmejala. »Sedite, gospod! Glejte, koliko sem zaslužila, ko sem kot branjevka špijoni-rala pri Turkih — niti za večerjo bi ne bilo! Vrgla je drobiž po tleh in nadaljevala veselo in vzhičeno. »Jutri pa boste že večerjali na drugem bregu Šare in meni ne bo treba voziti teh škripajočih koles; pomagala bi najrajša pri topovih.« (Dalje.) ŠTEVILKA 4. ILUSTRIRANI GLASNIK 43. STRAN se, če je zahtevala sila, le neradi in na ponovno povelje umikali. Marsikaterega izmed junakov, katerih sliko prinašamo danes, ni več na bojnem polju. Nekateri so mrtvi, drugi se zdravijo po bolnišnicah. Slava živim, večen in hvaležen spomin mrtvim! V ognju in krvi. (Iz pisem slovenskega vojaka.) Prvi ogenj sem prestal srečno. Dva dni smo stali pod smrtno koso, prerivali se, pomikali se naprej, se zopet umikali hoviti pogon, ne morem umeti, kje vzame človek moč in neustrašenost, ki ga žene naprej z neugnano silo. Dasi nismo dva dni dobili nič jesti v vednem ognju, razen kar smo mogli vtakniti v usta med bojem — ter vedno manevrirali sem in tja, smo drli sedaj naprej, kakor sveže spočiti. Ljubljansko topništvo pred odhodom na bojno polje. Fot. Fr. Grabietz. (j.MaUer na«i.) Pomoč vojakom. Ljubljančani so pokazali v tej vojski svoje dobro, radodarno srce. Ni bilo vlaka z ranjenci na ljubljanskem kolodvoru, ki bi ne bil deležen te dobrosrčnosti. Kakor hitro pridejo ranjeni junaki z bojišča, so pri njih ljubljanske gospe s pokrepčilom in in napadali z druge strani, dokler nismo sovražnika potisnili nazaj in ga pognali v beg. Zasledovali smo ga toliko časa, da smo vso okolico temeljito očistili in imeli odprto pot za prodiranje. Zasledovanje — to je nekaj grozotno - slikovitega. Preko mrtvih ranjenih trupel, ponekod celih ku- Tako dvigne zavest zmage človeku moč. Noge so se nam vdirale v pesek, napojen s krvjo, padali smo preko jarkov, grmovje nas je trgalo, bilo po obrazu, po rokah, temu je spodrsnilo na tleh, v mlaki krvi — a mi naprej za njimi. Če smo kak oddelek dohiteli ali zajeli, je večidel pometal orožje proč od sebe, vojaki so dvignili Ljubljana. Vojaški kuhinjski oddelek na glavnem prijazno, tolažljivo besedo. V marsikateri hiši se plete vojakom topla zimska obleka, pripravljajo obveze in druge potrebščine. Zlasti pa so ranjenci preskrbljeni s sadjem. »Glasnik« priobčuje danes sliko, kako v nunskem samostanu ljubljanske gospe pripravljajo sadje za ranjence. Fot. Fr. Kune. kolodvoru. Gosp< pov, preko razbitih topov, grozno hro-pečih ranjenih konj, preko grmovja, jarkov, vse vprek za sovražnikom. Tu se postavi nasproti zaostal oddelek — če se noče vdati, par strelov, nato po njih s kopiti, bajoneti — ni jih več, in nato preko njih naprej. Ko premišljujem sedaj ta stra- Ljubljana. Fot- A- Grež°rcc- : pripravljajo sadje za ranjence. roke nad glavo, padli nad kolena. Par naših se je ustavilo pri njih, da jih stražijo, dokler se pogon ne konča. Ne bi pisal o tem tako naširoko — a bolje bodeš umel, kako mi je bilo pri srcu, ko sem moral enkrat sam takole bežati. Drugi dan po bojih pri Zamostju ID 'ttflMftt Častniški zbor 17. pešpolka pred odhodom na bojno polje. Fot. Fr. Grabietz. (J. Miiller nasl ) STRAN 44. •millHIlIMIMMIllllllllll iMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiinii tlllllllllllHIltHIIIINIHIIUIIII ILUSTRIRANI GLASNIK 4. ŠTEVILKA Bitka pri Borodinu. (Iz romana »Mir in vojna« L. N. Tolstoja.) (Dalje.) Bum! in podvojeni oblak dima se je dvignil v zračne višave. Pijer je opazoval prvi oblak dima, ki je kot debela žoga visel v zraku; nato se je tej pridružila druga in po dolgem pokanju nove. Zdaj se je zdelo, da se premiče dim, zdaj zopet, da stoji in da gozdovi, polja in blesketa-joči se bajoneti švigajo mimo. Od leve strani, mimo polj in logov, so neprestano prihajale te velike mase dima s svojim mogočnim odmevom. Spodaj v nižavi so se bliskali in pokali ognji pušk in so odmevali prav tako, le nekoliko slabše kot topovi. Pif, paf, pif, paf so pokale puške, toda neenakomerno in slabotno v primeri z gromom topov. Ljubljana. Divizijsko sodišče. (Zgoraj.) Razpravna dvorana v nekdanji spalnici Marijanišča. Na levi vodja sodišča major Konwalin, desno ob zagovorniškem pultu dr. Triller. — (Spodaj.) Med pavzo na hodniku. JČastniki-avditorji, na levi dr. Pegan. V ozadju dve priči. je dobil naš bataljon povelje, naj se pomakne proti severovzhodu in krije našo brigado, ki je imela zavzeti vas . . . Moj tovariš, rezervni kadet Tone — o katerem sem Ti pisal, ko smo se peljali v Galicijo, da sva skupaj pri eni stotniji in deliva po bratovsko vso usodo — je dobil povelje, da oddide z oddelkom 20 mož kot prednja straža v smeri proti ... ki so ga imeli v rokah Rusi. Svoj oddelek si je smel svobodno izbrati. Vprašal me je, če hočem z njim. Z veseljem sem se pridružil. — Bilo je popoldns, ko smo odrinili. Korakali smo ob robu brezovega gozda, ki se je razprostiral naširoko po majhni vi- prej, pograbim konja za uzdo, Tone sune kozaka v stran. Ne zgane se. Ali spi ? Glava mu je čisto ob konjevem vratu. — Primem ga, privzdignem. — Oči napol odprte, moten pogled — nekaj zašepeta — umira. Varno ga vzameva raz konja, položiva na tla. Iz desne strani prsi mu je curljala kri. Suknja, sedlo, škornji, leva roka, s katero se je menda tiščal za rano, — vse je bilo oblito in pokrito s krvjo. Zastokal je, ko sva ga jemala raz konja, v grlu mu je zagrgralo. Potem je zopet za-šepetal. — Nastavim uho: »Kriste, smiluj se.« — Solza mi je nehote ušla. Bil je krasen mož, ogromen, ko je ležal tu pred nama na smrtni postelji — dišeči resi. Tone mu je kanil na pol odprte ustnice konjaka. — Zopet je zagrgral, krčevito se Ljudstvo moli na Homcu Za zmago. (Zgoraj.) Procesija z Najsvetejšim. — (V sredi.) Prihod procesij pred kapelo presv. Srca Jezusovega. (Spodaj.) Med govorom dr. Kreka. šini, kiUje ležala pred nami. Nismo hodili še eno uro, ko začujemo nekoliko bolj v gozdu šumenje, pokanje vejic. Oprezno prihuljeni k tlom se pomaknemo bliže šumu in zapazimo zložno korakajočega konja in na njem nekaj sključenega. Kaj bi to bilo ? Obstanemo. Jaz in Tone se splaziva po vseh štirih bliže. V polmraku zapaziva kozaško kapo in nato razločiva počasi na konju celega kozaka, globoko sklonjenega, kakor bi spal. — Povsod mir. Kaj to pomeni ? Morda zaseda. Hitro se pomakneva med drevjem naprej in že sva tik ob konju. Skočim na- vzbočil, na ustih krvave pene in vzklik »Kriste«, in ni ga bilo več. Umaknil se je bil pred pogonom v stran, a ni mogel več za svojimi. Zažvižgala sva svojim. Takoj so umeli, kaj je, Naredil sem mu križ iz dveh šibic in mu ga položil na široke prsi. Pokrili smo ga z vejami — izmolili na glas očenaš in odšli. Konja smo vzeli s seboj — morda nam pride prav. (Konec.) Pijer je zaželel, da bi bil v tem dimu in metežu, kjer se svetlikajo bajoneti. Pogledal je Kutuzova in njegovo spremstvo, da bi videl, kakšen vtis je napravilo nanje vse to. Vsi so bili kakor on sam in zdelo se mu je, da opazujejo z istimi občutki. »Odjezdi, prijatelj, odjezdi! in spremljaj te Bog!« je zaklical Kutuzov poleg stoječemu generalu, ne da bi se ozrl od bojnega polja. Hitro je odjezdil s svojim konjem in odgovoril površno štabnemu častniku, ki ga je vprašal, kam da jezdi. »Tudi jaz znam to,« je menil Pijer in je sledil generalu. Slednji je sedel na svo- IMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIMIIHIIMIIIIIIIMIIMIIIIIMMHMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIIIIIIIIHMIlllMIllllllllimilllMIlllMItllllMMIlIHIMIIIIIIHI ŠTEVILKA 4 1111111111 n 111 m 11111II11111111111II1111 M11 • IIIMI M111 • 111 M111111111111M11M ILUSTRIRANI GLASNIK iiiiiiiiiiiiiiin IIIMIIIIIMIIIinilllllllllllllllllllMIlMIlHIlllllHIIIIMIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMItlllllll 45. STRAN jega konja, ki ga mu je pripeljal neki ko-zak, in tudi Pijer je šel k svojemu služabniku, ki mu je držal konje, ter si je odbral krotkejšega in ga zajahal. Trdno je prijel za vojke in celo za grivo. Dobro je čutil, da so mu zdrknila očala z nosa, ko je dirjal, pa ni imel moči, da jih zopet popravi, ker ni imel prostih rok. Divjal je za generalom in vzbudil nemalo veselosti med štabnimi častniki, ki so ga opazovali s hriba. 5. General, kateremu je sledil Pijer, je že krenil malo na desno, ko je prišel do vznožja hriba, Pijer pa, izgubivši ga izpred oči, je zdirjal med vrste pešcev, ki so pred njim marširale. Skušal se je rešiti, a je bil že obkoljen od vojakov. Z vprašujočimi pogledi so vsi opazovali tega orjaškega moža v belem klobuku, ki jih je Bog vedi zakaj oviral s svojim konjem. »Zakaj jezdite skozi bataljon?« ga je nahrulil nekdo. Drugi je udaril njegovega konja s puškinim kopitom, da je divje od-skočil in stekel med vojaki na prosto. DOGODBE kazala vse prostore in jo je slednjič pripeljala tudi v kuhinjo. Kraljica je pokusila jedi, se izrazila o njih zelo pohvalno in obraz stare Edisonov prvi patent. Slavni izumitelj in milijonar Edison še ni pozabil, da je bil nekdaj reven poštni uradnik telegrafskega oddelka, in še danes se mu svetijo oči, kadar pripoveduje, kako je čez noč postal bogat mož. V širji javnosti ni znano, da je Edison iznašel tisti znameniti telegrafski aparat, ki stoji pod steklenim klobukom in čigar usta bljujejo dan in noč neskončno dolg papirnat trak s poročili z borze, dirkališč itd. »Takrat sem še bil siromak,« pripoveduje Edison sam, »toda vedno sem sanjal o pettisoč dolarjih, ki si jih moram zaslužiti, kakor bi to bilo velikansko premoženje. S patentom za svoj prvi aparat sem prišel v Njujork, da ga prodam; zdelo se mi je, da je že veliko, če zahtevam zanj dva-tisoč, in vendar mi pettisoč ni hotelo iz glave. Slednjič sem sklenil, da bom nesramen in da bom zahteval pettisoč; saj potem še lahko ba-rantamo! Tako sem prišel k tovarnarju, kate-teremu so me priporočili, in sem mu razložil Dva avstrijska poveljnika. Georgi in pl. Auffenberg v pogovoru. Pred njim je bil most. Tu so bili vojaki postavljeni za stražo. Pijer je jahal k njim in je nevede prekoračil Kaločanski most, katerega so Francozi obstreljevali takoj v začetku boja, ko so zavzemali vas Borodino. Pijer je videl na obeh straneh na trati v šope povito travo, ki jo je opazil že snoči, in vojake, ki §o §@ gibali v smodnikovem dimu. Toda kljub neprestanemu streljanju ni niti malo pomislil, da se nahaja na bojnem polju. Ni slišal krogel, ki so žvižgale od vseh strani, da, celo sovražnika ni opazil onstran reke, dalje časa niti ranjencev in mrtvecev ni videl, ako-ravno so že mnogi padli v njegovi bližini. Z nasmehom na ustnicah se je oziral okrog sebe. »Kdo jezdi tu pred črto?« ga je nahrulil neki častnik. »Levo ... desno se držite!« so mu klicali drugi. Pijer se je obrnil na desno in je nenadoma naletel na znanega pribočnika generala Rajevskega. (Dalje.) svojo iznajdbo ter mu pokazal model. Potem je bilo treba govoriti o ceni. Ko je hotel tovarnar vedeti, koliko zahtevam, se mi je stemnilo pred očmi. Najrajši bi bil zaklicali Pettisoč dolarjev! — toda bal sem se, da ga kap zadene, in sem ga slednjič jecljaje vprašal, koliko je pripravljen dati. Narečil mi je, naj pridem druga jutro. Celo noč se mi je sanjalo o dvatisoč in pettisoč dolarjih. Naslednje jutro sem šel zelo potepen k svojemu fabrikantu; če bi mi bil dal tisoč dolarjev, bi se mi že zdelo silno veliko. Moj tovarnar me je premeril in potem rekel s hladnim, trgovskim glasom: »Plačamo Vam štirideset tisoč dolarjev, nobenega centa več! Če Vam ni prav, pa nesite drugam svoje blago!« Vem samo, da sem ves omoten podpisal pogodbo, da sem prišel z nakaznico na 40.000 dolarjev na cesto in da mi je nekaj neprestano govorilo v srcu: Goljufali so te! Ta nakaznica je ničvredna! — Šele, ko so mi v banki izplačali celo vsoto, sem začel verjeti svoji sreči. Časnikarska iznajdljivost. Ko je rajna nizozemska kraljica pri neki priliki obiskala ljudske kuhinje v Amsterdamu, ji je gospa, ki je dobila nalogo, da spremlja vladarico, raz- 1 f Stotnik Alpi, ki je padel na južnem bojišču. Rajni je bil rojen dne 1. novembra 1877 v Ljubljani in je izhajal iz odlične italijanske družine. L. 1911. se je oženil s Hrvatico Anico pl. Žigrovič-Pratočko. Bil je tudi v Ljubljani dobro znan in splošno priljubljen. Bodi junaku zemlja lahka ! kuharice se je radostno smehljal vsled tako odličnega priznanja. »In kam spravljate jedi?« je slednjič vprašala kraljica. — »Semkaj, veličanstvo,« je odgovorila spremljajoča gospa in je odprla vrata široke kuhinjske omare. Ta trenutek so vse tri prestrašeno krik-nile. V omari je stal bradat mož! Najprej so mislili, da gre za atentat na kraljico. Toda mož je medtem miroljubno stopil iz svojega zavetišča in je imel v roki namesto revolverja ali bombe le svinčnik in papir. Predstavil se je kot urednik odličnega amsterdamskega dnevnika in je pojasnil, da se je le zato skril v omaro, da more prav natančno popisati obisk kraljice v ljudski kuhinji. Minister kot tihotapec. Nekdanji ogrski ministrski predsednik Vekerle se je često peljal med Budimpešto in svojim bližnjim posestvom. Njegova prtljaga je obstajala navadno le iz majhne ročne torbice, v kateri je imel svojo popotno kapo in nekaj robcev. Polkovnik 17. pešpolka, baron Stillfried, ki leži ranjen od šrapnela v bolnišnici na Dunaju in ki; se je nasproti dežel.*glavarju dr. Šusteršiču zelo laskavo izrazil o junaštvu kranjskih vojakov. lllllllllllllllItlllUllUHIIIIIIIIHIIMIIIIIMIIIIIMIIIIIIMIIIIMMIMMIlIMIIMIIIIMIIMIIMIIIHIIMIIIIMHMIll IIIMIIMMIlMMIMIIIIMIIIIIIIIt STRAN 46. »IIIIUIIIIIIIIMIHIIMIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllHIMIMIIII HMIIIIIIH1...M1111111111111111111111111111111111111| IHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIH ••••!•■(••. Illtlllll ILUSTRIRANI GLASNIK IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIlItllllllll HHIHIIIIHIHHIHHIIHHIIIHHHHHHIHHIHnHHIHIHIHHl 4. ŠTEVILKA Ko se je nekega dne vračal v glavno mesto, je v vlaku naletel na svojega soseda, veleposestnika gospoda pl,'F, Tudi ta je imel popotno torbico pri sebi, ki je pa bila ministrovi zelo podobna. Gospoda sta se živahno pogovarjala, naenkrat pa pravi F.: »Ekscelenca, moram ti priznati, da nosim neobdačen tobak s seboj.« »Tristo medvedov!« se je začudil minister. »Zares,« je odgovoril F. in pokazal vsebino svoje torbice, ki je bila polna finega tobaka. Vekerle je smehljaje svetoval prijatelju, naj izstopi pred Budimpešto, ker ga bo sicer moral kot tihotapca naznaniti finančni straži. F. je menil, da se minister šali, ko je pa videl, da res noče odnehati, je sklenil, da si bo pomagal z zvijačo. Gospoda sta prišla v mesto in stopala proti izhodu kolodvora, kjer stojita dva financarja. Vekerle je pred njima obstal in rekel smehljaje: »Ta gospod nosi seboj neobdačen tobak.« »Ne šali se, daj mi tobak, rabim ga nujno. Tebi vtihotapim ob priliki drugega.« »Mi niti na misel ne pride, ravno sedaj ga potrebujem sam in Tvoja vrsta je dobra! Adijo!« Po teh besedah je skočil minister v kočijo in pustil gospoda F. na cesti s staro čepico in z dvema robcema. ZDRAVSTVO Za grižo je najbolj hitra pomoč žlica bez-govega odcedka ali bezgove mezge. Tudi zo-banje suhih bezgovih jagod ali čaj, kuhan iz suhih bezgovih jagod, ustavi hitro grižo. Kdor je griži podvržen, naj nosi vedno pri sebi suhe bezgove ali borovnične jagode in naj si ovije trebuh s kosom bele flanele. Za napade griže, Avtomobilski topovi proti zrakoplovom. Gospod F. je odgovoril popolnoma mirno: »To ni res. Pač pa nosi ta gospod tobak.« Pri tem je pokazal na Vekerla. V svesti si, da je nedolžen, je Vekerle odprl svojo torbico — in res! bila je polna najdražjega tobaka. »Salament,« je rekel, »saj je to tvoja torbica!« »O ne, to je moja!« In gospod F. je pokazal vsebino svoje torbice: dva robca ;n staro popotno čepico. Vekerle je moral na milost in nemilost k nadpazniku. Ta je seveda spoznal ministra že oddaleč in mu je prišel z brezštevilnimi pokloni naproti, Vekerle si je pa medtem že izmislil pripravno maščevanje za gospoda F. Mirno je pomolil ovoj tobaka in vprašal: »Koliko carine moram plačati za ta tobak?« »O prosim vendar, ekscelenca!« »Nič obotavljanja! — Brez šale: Koliko?« Nadpaznik se je kljub temu obotavljal v zadregi, slednjič je vendar spoznal, da misli minister resno. Vekerle je plačal malo kazen treh goldinarjev in petdeset krajcarjev. Nato je zapustil z gospodom F. kolodvor. Na cesti pravi F.: »Hvala Ti lepa, ljubi Vekerle, ker si poravnal račun radi mojega tobaka.« Segel je po svojo torbo. »Kaj hočeš?« je vzkliknil minister. »Torbico!« »Saj si vendar trdil uradnikom, da je moja!« združene s klanjem v črevih, je zelo dober obkladek v jesihu prevretega majarona. Ob-kladek mora biti precej velik in tako vroč, kolikor se da prenesti; ko se ohladi, je treba dati novega, če ni še minilo klanje in ščipanje. Ako je pa trebuh vnet, si naveži nanj v mrzlem jesihu namočen majaron. Kjer ni mogoče devati v jesihu namočenega majarona, de dobro tudi sam suh majaron. Naredi vre- žiee, napolni jo z majaronovlmi plevami, našij na vsako stran traček in naveži okrog pasu. Tak obkladek vzame ves prehlad iz čreves in se nosi lahko tudi na poti. Treba ga je nositi par dni. Za glavobol. Naš ženski svet pozna in uživa celo vrsto praškov, ki hitro preženejo bolečine iz glave. Ko odneha ena vrsta, se začne z drugo — prašek pa mora biti! — Ženske, ki uživajo redno praške, so blede, slabotne, žive sploh od glavobola do glavobola, ne učakajo starosti. Namesto praškov je treba poiskati vzrok glavobola in ga odstraniti. Taki vzroki so: prenapeto dušno ali telesno delo, dolgo čuvanje, branje ponoči, šivanje in drugo. Pri učiteljicah je mnogokrat vzrok glavobola to, da so jim opešale oči. Takim je treba ali počitka za oči, ali očali. — Neškodljiva domača zdravila so: Črna kava s kumino in limono, obkladki surovega krompirja, obkladki jesiha ali limone, ob- kladki španske mete in pelina. Metin in jane-žev čaj pomagajo za glavobol vsled vetrov. Dobra je tudi gorka kopel za noge in roke in utiranje spodnjega života z jesihom. Pomaranče kot zdravilo. 600 gojencev si-rotišča v nekem angleškem mestu je dobivalo letošnjo pomlad vsak teden po eno pomarančo, da se jih ne loti influenca, ki se je tedaj širila v mestu. To zdravilo je priporočil hišni zdravnik in šolska oblast je predlog sprejela. O zdravstvenem pomenu pomaranč piše ta zdravnik: Mi vsi, zlasti pa otroci, bi bili manj v nevarnosti, da nas napade kaka nalezljiva bolezen, če bi uživali več sadja. Želja otrok po sadju je naravna zahteva organizma in tej moramo ustreči, če hočemo otrokom zagotoviti zdravje. Najbolj priporočljiva je pomaranča. Nje obilni sok je dragocena kiselina, ima mnogo sladkorja v lahko prebavljivi obliki in mineralnih soli, ki so za tvorbo kosti neobhodno potrebne. Vonjive sestavine pomaranče delujejo na proizvajanje želodčnega soka, tako da uživanje pomaranč po obedu pospešuje prebavo in povzroči, da se redilna tvarina popolnoma izrabi. Želeti bi bilo, da dobe dijaki ne eno pomarančo na teden, temuč dve na dan. Črv v prstu. Udaril, pretisnil, zaškalil ali zbodel si si prst. Začne se kljuvanje v njem, gnoj se zbira, bolečine so neznosne. Navadno zateče roka do rame. Večinoma se po gnojenju odlušči nohet, večkrat je odgnila koščica v členku in prst ostane pohabljen, — Vsega tega se obvaruješ, ako vtakneš prst takoj, ko čutiš prvo kljuvanje, v krop ali v vrelo olje. Seveda boli. Vendar je boljša kratka bolečina kakor dolga, kateri sledi še pohab-ljenost. — Ko si vtaknila prst večkrat za hip v vrelo tekočino, ga zavij v krpo, ki je namočena v terpentin. Izprva bo bolelo, toda bolečina se kmalu umiri in prst je zdrav. — Sploh pa naj bo pravilo vsakemu, da vtakne pretisnjen, udarjen ali vboden ud takoj, ko je mogoče, v krop, — če tega ne more, naj si deva vroče ovitke senenega droba. Tako se bo obvaroval bolečin in škode. — Če se je pa že začelo gnojiti, je zelo dobro kopanje do-tičnega uda v trtovem lugu. (Les trte in listje sežgi in skuhaj s pepelom lug.) Prst moraš držati dolgo v vročem lugu, nato se bo naredil gnojni mehur; ko se predre mphur in izteče voda in gnoj, izperi prst z arnikovo vodo in obveži z gabezevim mazilom. GOSPODINJA Madeži na perilu, ki so nastali pri likanju vsled prevročega likala, se odstranijo (če ni perilo prežgano) na ta način, da se nama-žejo z boraksovo vodo in potem še enkrat zlikajo. Okna in steklena vrata postanejo nepro-zorna, če jih namažeš s snovjo, ki si jo pripravila s tem, da si v malem loncu piva raztopila pest soli. Če stekla kasneje izmiješ z vročo vodo, postanejo zopet prozorna, kakor so bila prej. Starost perutnine se spozna po perju. Če je iztrgano pero spodaj trdo, je žival gotovo stara, če je pa pero spodaj mehko in napolnjeno s krvjo, je mlada. Mlada perutnina ima rumene noge, medtem ko so pri stari navadno sive ali temne. Kuhanje sadja. Amerikanski način. — 1. Lepo, zrelo sadje naberi ob toplem suhem vremenu, obriši, razreži in poberi koščice in peške. Jagodičje ostane celo. Na vsako kilo sadja deni tretjino sladkorja in desetino vode. Napravi ogenj, ki bo držal za poldrugo uro, da ne bo treba vedno odmikati posode in da enakomerno vrenje ne bo pojenjalo. V Ion- ri^iiniiiiiiMiiMMriiiiiitiniiiiHiiiiitiitntiifiiiiMiiMitiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiniiiiiiiiniiiiiiiiiMiMin ...................................................................................................................................................................................................................................................................... ŠTEVILKA 4. ILUSTRIRANI GLASNIK 47. STRAN .....................................................................................................................iimmmmiiiiiiiiiimimiiiimmiimmi.............................................................................................umi.........in n..................m.....i......................................................................... čeni ali emajlirani posodi raztopi na vodi sladkor in kuhaj, dokler se ne potegne tenka nit od kuhalnice. Potem vrzi sadje v sladkor in pokrij. Kuhaj ga celo uro — to se pravi, vreti mora enakomerno celo uro. Potem poskusi, če se kaplja, katero si kanila na krožnik, strdi. Če se strdi, odstavi, napolni posode in dobro zamaši. Če je bilo sadje prav kuhano in je na suhem, hladnem, temnem prostoru, se drži par let. Ako bi se jelo kvariti, ga je treba prekuhati. — Tako sadje uživajo Ame-rikanci pri čaju, devajo ga tudi v testenine. 2. Odberi lepo sadje, izbriši ga in razreži po volji in napolni ž njim steklene posode. Posoda je lahko navadna desetvinarska. Pri polnjenju posode trkaj s kuhalnico rahlo ob dno, da se sad uleže. Na vsako stekleno posodo odmeri za četrtino posode vode in na vsako kilo sadja polovico sladkorja. Sladkor in vodo kuhaj, dokler se ne potegne od kuhalnice tenka nit; potem odstavi, da se hladi. Tačas si napravi klej iz pšenične moke in nareži iz belega papirja oble, tako velike, da pokrijejo ravno rob steklenke; zatem nareži še tri vrste obel, drugo večjo od druge, tako da pokriva zadnja za štiri centimetre vrat steklenke. — Ko je sladkor mlačen, ga vlij v posode tako, da ostane za šest centimetrov pod robom prazno, sadje pa mora biti pokrito od tekočine. Potem zalepi rob prve oble papirja in pritisni na rob, namaži drugo oblo papirja s klejem in pritisni na prvo, tako tretjo in četrto. Četrto pritisni s prsti okrog vratu steklenke, da se prav dobro prime, Praktična Amerikanka naredi to delo pred-poldne. Opoldne, ko je kosilo kuhano in je pečica vroča, dene v pekačo (Bratpfanne) mrzle vode, postavi napolnjene sadne posode v pekačo in pekačo v pečico. Tam se voda segreje in hitro zavre, zavre pa tudi sadje. Sopara skuha klej, ki se zgosti v neprodirno pokrovko. Sadje ostane pet ur v pečici, da se v njej polagoma shladi. — Tako sadje ne zgubi ne barve, ne oblike, je okusno in se drži dolgo. Samo prenašati se ne sme, da se ne zmoči papir, ker bi se potem pokvarilo. — Ta hitri in lahki način kuhanja sadja je znan tudi na Češkem in na Nemškem. DROBIŽ svoje liste. Če se ga pri nočnem počitku kdo dotakne, se strese pri vsakem dotikljaju. Kadar se mu potrese veja, dahne od sebe neprijeten vonj, po katerem glava boli. V Idahu imenujejo to drevo »srdito drevo«. V Argentiniji je ravno toliko konj, kakor prebivalcev, dočim pridejo v Švici na sto ljudi komaj trije konji. Težina možganov znamenitih ljudi. Ame-rikanski zdravnik je izračunil težino možganov nekaterih znamenitih mož. Povprečna teža je znašala 1469-65 gramov. Najtežje možgane je imel Ivan Turgenjev, namreč 2021 g, naravoslovec Casier pa 1830-91 g, matematik Edward Puley 1701 g, kapelnik Herman Lewy 1690 g, romanopisec Thackeray 1658 g, cesar Napoleon III. 1500 g, Fran Schubert 1420 g. Državniki in vojskovodje, pravi, imajo povprečno težo od 1440 g, zastopniki umetnosti od 1485 g naprej. Ob reki Kolumbiji pečejo Indijanci neko vrsto kruha iz mahovja, ki raste na jelkinih deblih. Mah se nabere, poškropi z vodo, da zavre. Nato zvaljajo tvarino v krogle kakor človeška glava in jo spečejo v dolbinah v zemlji. Sodba glasovitih mož o ženi. Možje se trudijo podati pravo sodbo o ženi; naj sledi nekaj izrekov. Goethe, dobri poznavatelj žensk, je rekel: »Žene so srebrne lupine, v katere polagamo zlata jabolka.« Jean Paul jako ceni ženo, ko trdi: »Žena je ponavadi zadnji prijatelj, ki človeku ostane v nesreči.« Nekoliko manjša je hvala mažarskega pisatelja Jokaia: »Živi dvoje vrst žen: takih, ki imajo srce in ljubijo samo enega, in drugih, ki nimajo srca in ljubijo sto mož.« Uničevalna je kritika grškega modrijana Eristipa: »Ne morem ti, prijatelj moj, priporočiti nobene. Če je lepa, te bo varala; če je grda, ti ne bo ugajala. Ako je uboga, te bo uničila; če je bogata, ji boš suženj. Duhovita te bo prezirala; če je neizobražena, boš zdehal dolgočasja; pri hudobni boš imel živ pekel.« Da je slepi pesnik »Izgubljenega raja« John Milton imel ostre sodbe o ženskah, najbrž ni tako znano. Tako je rekel nekoč lordu Bucking-hamu, ker je pesnikovo soprogo primerjal roži: »Po barvi je ne morem poznati, ker sem slep, pa po trnju bi res mislil, da imate prav. < Ko so mu rekli, naj da svojo hčer učiti tujih jezikov, je menil: »Ženska ima že enega preveč.« vojnem času Kako se zdravijo plašljivi konji. Neki slavni amerikanski konjar je iznašel zelo enostavno sredstvo, s katerim se da pri konjih pregnati plašljivost. »Če se konj plaši,« piše ta mož, »ga nikoli ne pretepaj. Ne devlji mu nikdar peska v ušesa in mu ne oblivaj glave z mrzlo vodo, kakor delajo nekateri, temuč stopi mirno h konju, ga pomirjevalno potreplji po vratu, nato vzemi kladivo ali kamen, vzdigni živali najprej eno, potem drugo sprednjo nogo, udari lahno parkrat po vsakem žeblju na podkvi, spusti nogo na tla in konja poženi. Šel bo mirno naprej. To je moje enostavno sredstvo, ki se mi je vedno obneslo, dasi so se mi mnogi smejali. Skrivnost tiči v tem, da konj med malo operacijo popolnoma pozabi na vzrok svojega strahu in se njegova pozornost obrne drugam.« Največji cvet na svetu se nahaja, kakor pripovedujejo, na otoku Mindanao. Našli so ga na gori Paraj, kakih 762 metrov nad morjem. Domačini so mu dali ime »balo«. Cvet ima premer približno enega metra in tehta 9 ■■'/, kg. Veliki London ima 605 postaj za osebni promet, na raznih kolodvorih glavnega mesta postoji na dan 8620 vlakov. Nervozno drevo. V Idahu se nahajajo vrste akacije, ki so pravi čudež med rastlinami. Drevo doseže višino treh metrov in pol. Kadar je doraslo, zavije pri zahodu solnca LISTNICA Nove naročnike „Ilustriranega. Glasnika" moremo postreči le z drugo in tretjo številko, prva je popolnoma pošla. Naročnino treba poravnati še preti L oktobrom, in sictr potoni denarnih nakaznic, ker položnic (čekov) še nimamo na razpolago. Nakaznice naslovite na upravništvo „llu-striranega Glasnika", ne pa na druge liste, kar povzroča nepotrebno zmedo. Prišlo nam je toliko dopisov in fotografij iz vseh slovenskih krajev, da se nikakor nismo mogli vsem pismeno zahvaliti. Bodi jim tukaj izražena iskrena hvala, ki jo spremlja vljudna prošnja za nadaljnjo pomoč. Dobili smo zlasti veliko pesmi. Ker more »Glasnik« prinesti le malo pesmi, prosimo potrpljenja. Vse, kar je porabno, pride na vrsto. Tiska in izdaja Katoliška tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik Josip Klovar. je potrebna zanesljiva ura ali žepna budilka, kakoršne Vam nudi resnično domača svetovno-znana tvrdka, ki je največja zaloga zlatnine inbriljan-tov, sedaj po znižanih cenah. Naj nihče ne zamudi prilike ! F- ČUDEN, LJUBLJANA samo Prešernova ulica štev. 1 Lastna tovarna ur v Švici .. Naročujte veliki cenik zastonj, tudi po pošti franko. UIIWWLrraaMMHIHlHHOHH.il Prodajalna Otatol. tiskovnega društva (6. ttičman) priporoča slavnim krajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom svojo veliko in bogato zalogo šolskih potrebščin, kakor: zvezke, ovijalni, pisalni in risalni papir, svinčnike, šestila, ravnila, peresa, črnila, radirke, gobe, kredo, šolske knjige itd. Cenjena naročila se hitro .. in točno izvršujejo .. UMMMttlMMMMiilMMttMttMttMiMItttttMM Knjigoveznica SCetol. tiskovnega društva v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6 se priporoča za vsakovrstna knjigoveška dela Krajevni znaki za „Orle", kokarde in pentlje z napisi za društva se izgotavljajo v najkrajšem času | po zmernih cenah. Katoliška tiskarna II. nadstr. Črtanje In vezanje vsakovrstnih poslovnih knjig mm imi imi mi nrnn mm mm imi nun mm MMiMMNijjj r Ostanki krasnega novega zim- i P skega blaga za obleke so došli na g c zalogo. - Ostanki se prodajajo vsa- S 1 ko sredo in soboto za skoro polo- 1 P vične cene na zalogi pri podjetju fj | ,HERMES' bratov Vokač v Ljubljani 1 ^ v Šelenburgovi ulici štev. 5 v prvem |j nadstropju (nasproti glavne pošte). J H Ostanke pošiljamo s pošto vsak 1 t dan takoj, ko dobimo naročilo. g Naslov za pisma zadostuje: Podjetje § k zvezdnih tkanin ,Hermes'Ljubljana G. I W Zahtevajte novi cenik od ostankov! 1 rtiiimiiirtiinimmmmimiittmtiiiiiniitiiiinim..... STRAN 48. ILUSTRIRANI GLASNIK iinuhi.iuniiiiiiitiiuiiiuiiiiiiiiiiitilViiiiiiiiiiniiDi^ii 4. ŠTEVILKA IIIIIIMinillllllllMItlllHIllItlllllllllllllllllllllllllllllllllllMIllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIMMMIlMIlIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII IIII1111II1111II......1111 111111111111111111 111111 lil 11111111111 ti IIIM 111< Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega obuvala za dame, gospode in otroke na edino moderno domače podjetje te stroke tovarno Peter Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrdka ima v Ljubljani , Breg št. 20, veliko zalogo samolastnih priznano najbolj ših in za vsako nogo prilež-nih izdelkov. Cene so vsled tega, ker se prodaja iz tovarne neposredno, brez konkurence. iiiiiiiiiytiiiiijiutyiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiinim>aw.miiiiiwiijmHnyi> f-~ Jdšla je ravnokar Cena izvodu 24 vinarjev. (Ras prodajalci dobe velik popust toj- 1 mst. Vrudinska 9rattka }0 leto 1915 Ravnokar izišli letnik naše „Družinske Pratike" s podobo sv. Družine na naslovni strani se odlikuje izmed vseh dosedanjih po posebno izbrani, mnogovrstni vsebini in izredni obilici krasnih slik. Omenjamo predvsem obširne popise o grozodejstvu v Sarajevu, življenjepis posl. dr. Žitnika, katol. shod v Ljubljani, belokranjsko železnico, svetovno vojsko itd. Poleg tega pa najde čitatelj v „Družinski Pratiki" mnogo zabavnega in poučnega berila ter obilo gospodarskih tabel in pojasnil. Vsakdo, staro in mlado, bo našel v tem letniku družinske Pratike" obilo pouka in razvedrila. skc rru m se dobiva odslej pri založništvu v Ljubljani iKopitarjeva ulica 6 poleg tega pa tudi v „9tatoliški