SPOLNO VEDENJ E SLOVENSKIH MLADOSTNIKOV
Fani Ceh, Bojana Pinter
UVOD
Clovek 
je 
spolno bitje in ne more Živeti brez ljubezni. Spolni razvoj se
začne z rojstvom, posebej pa je 
intenziven v adolescenci; v vsakem Živ-
ljenjskem obdobju ima svoje značilnosti. Clovekova spolnost 
je 
del njegove
osebnosti, njegovega doŽivljanja samega sebe in drugih. Spolno vedenje
se oblikuje pod vplivom napisanih ĺn nenapisanih vrednot, norm in pravil,
vedenj, znanja in veščin, ki so značilne za druŽbo. Uravnavanje spolne
dejavnostije danes pod pritiskom palete druŽbenih vrednot, ki se kaŽejo v
različni stopnji strpnosti do mladostniške spolnosti in različnih meril za
dekleta in fante. Mladostniško obdobje 
je 
zaradi biološke in socialne
nezrelosti zaznamovano z večjo ranljivostjo ob tveganih vedenjih, predv-
sem tistih, ki so povezana s prenosom spolno prenosljivih okuŽb ob spolnih
odnosih in reproduktivnimi posledicami, kot sta neŽelena nosečnost in
neplodnost. Prav zato 
je 
učinkovito varovanje spolnega in reproduktivnega
zdravja mladostnikov zelo pomembno.
SPoLNO VEDENJE SLOVENSKTH SREDNJESOLCEV (2004)
Spomladi leta 2004 smo opravili reprezentativno raziskavo med 2.380 slo-
venskimi srednješolci 1. in 3. letnikov v 48 naključno izbranih srednjih šolah;
54% 
jih je 
bilo dijakov in dijakinj 1. letnika (povprečna starost 15'4 leta)'
44 % iz 3. letnika (povprečna starost 17,4 leta). V vzorcu 
je 
bilo deklet 45 %,
55% pa fantov. Podatke smo zbiraliz anonimnim anketnim vprašalnikom, ki
je 
vseboval 30 vprašanj o spolnem vedenju in uporabi kontracepcije,
poznavanju kontracepcije in spolno prenosljivih okuŽb, virih informacij o
kontracepciji in spolnosti ter o stališčih mladih o spolnosti in njenih neŽelenih
posledicah. Anketo smo naredili v sodelovaryu z Zavodom RS za šolstvo in
Centrom za mladostnike Ginekološke klinike Kliničnega centra v Ljubljani.
Reproduktivni podatki
Večina deklet (9B %) ie ima menstruacijo. Povprečna starost ob menarhije
12,B let. Tudi večina fantov (69 %) 
je 
Že doŽivela nočni izliv semena, pov-
prečno prvič v starosti 12,7 let; 13 % srednješolcev na vprašanje o nočnem
izlivu semena ni dalo 
jasnega 
odgovora.
56

Poznavanje kontracepcije in spolno prenosljivih okuŽb
Srednješolci menijo, da od kontracepcijskih metod zelo dobro poznajo
delovanje in način uporabe kondoma (94 
yo) 
ter kontracepcijske tabletke
(73 %). Slabše poznajo urgentno kontracepcijo po spolnem odnosu (29 
o/o) 
in
sterilizacijo Ženske (260/0) oziroma moškega (23%)' Le petina (22"/,) jih
pozna maternični vloŽek, diafragmo (21 
o/o), 
prekinjeni spolni odnos (21o/o) in
)Varne( dneve (20%), še manj pa spermicide (9 %) in kontracepcijske
injekcije (6 %). Med spoloma in med dijaki l. in lll. letnika ni bilo opaziti večjih
razlikv poznavanju kontracepcijskih metod in spolno prenosljivih bolezni.
Večina srednješolcev 
pozna kot spolno prenosljivo bolezen aids (93 %)'
druge spolno prenosljive bolezni pa mnogo slabše: le tretjina (3a %) 
jih 
ve
za sramne uši, četrtina za virusni hepatitis (27 
o/o) 
in sifilis (24 %), mnogo
manj za genitalni herpes (15 %) in gonorejo (12 
o/o), 
medtem ko okuŽbo s
klamidijo, humanim papilomskim virusom alitrihomonasom 
pozna manj kot
2 % vprašanih.
Večina srednješolcev in srednješolk 
pa je 
ob tem 
P'rePričana, 
da so o varni
spolnosti in spolnosti nasploh dobro (66 
o/o) 
oziroma zelo dobro (27 %\
poučeni. lnformacije o spolnostijih 
je 
največ (44o/o) dobilo iz več različnih
virov: í5 
o/o 
od zdravstvenih delavcev, 13 % se 
jih je 
o spolnosti poučilo iz
knjig (dekleta so po knjigah posegala raje kot fantje), 7 
o/o 
ie 
informacije
dobilo od staršev, 7 % od prijateljev. Le majhen deleŽ, predvsem fantov, 
je
informacije prejel z radia ali televizije ( %), od učiteljev (4 
o/o) 
ali 
jih je poiskal
v medomreŽju (2%). Da so najprimernejši vir iníormacij o spolnosti zdrav-
stveni delavci, meni 34 % srednješolcev, 14o/opa, da naj bito bili to starši;
25%o 
jih 
daje prednost različnim virom.
lzkušnje v intimnih odnosih
Zaljubljenih 
je 
Že bilo 90 % vseh srednješolcev; B0% (76 % v 1. letniku in
87 % v 3' letniku) se 
jih je 
Že poljubljalo, na zmenku 
jih je 
bilo 73 
o/o 
(66 % v
1. letniku in 82o/o v 3. letniku), izkušnje zboŻanjemjih 
je 
imelo 69 % (62%
v 
'1 
. letniku in 78 
o/o 
v 3. letniku). Malo manjši 
je 
deleŽ srednješolcev 
$8 
%)
z izkušnjami zboŽanjem spolnih organov pri ljubkovanju (petting) 
- 
36 % v
'ĺ. 
|etniku in61o/o v 3. letniku. Da so Že imeli spolni odnos, 
je 
odgovorilo
23 % srednješolcev 
prvega in 53 % tretjega letnika, čeprav 
je po njihovem
mnenju več njihovih vrstnikov spolno aktivnih (42o/o domnevno V 1. letniku
in 59 % domnevno v 3. letniku). DeleŽ spolno aktivnih 
je pribliŽno enak pri
fantih kot dekletih, spolno aktivni srednješolci 
pa so imeli povprečno izkuš-
nje z dvema spolnima partnerjema (2,2 r 1,4). Tretjina vseh spolno aktivnih
srednješolcev nima rednih spolnih odnosov.
57

Za prvi spolni odnos so se spolno aktivni srednješolci najpogosteje odločili iz
|jubezni do pańnerja (42o/o); pri slabi tretjini (2B%)je bil prvi spolni povsem
slučajen dogodek, 12o/o se 
jih je 
zanj odločilo iz radovednosti, 7 
o/o 
zaradi
vpliva alkohola ali drog, 5 % pajih je 
menilo, da so si zdeli zanj dovolj odrasli;
5% 
jihje 
imelo prvi spolni odnos zaradi drugih razlogov. Po mnenju več kot
polovice (56 %) bi morala biti ljubezen glavni motiv za spolne odnose; drugi
menijo, da 
je 
najustreznejši motiv za spolne odnose radovednost (27 %),
Želja po ugodju (20 
o/o) 
ali Żelja po pustolovščini (18 %).
Kontracepcija
Večina (93 %) srednješolcev meni, da 
je 
skrb za varnejšo spolnost naloga
obeh pańnerjev. Pri prvem spolnem odnosu 
je 
kondom uporabilo 75 %
srednješolcev (74 
o/o 
1. letnik, 75 
o/o 
3. letnik), 7 
o/o 
parov je 
bilo zaščitenih s
kontracepcijskimi tabletkami (6 % 1. letnik, 7 % 3.letnik), 3 % s kondomom
in tabletami hkrati (4 % 1. letnik, 3To 3.letnik); brez kontracepcije je 
bilo
9 % srednješolcev (9 
o/o 
1. letnik, B % 3. letnĺk), ostali so uporabili prekinjeni
odnos (3 %), druge metode (3 %) in metodo varnih dni (1 %). Pri zadnjem
spolnem odnosu 
je 
bilo s kondomom zaščitenih 57 % srednješolcev (65 %
1. letnik, 49 % 3.letnik), s kontľacepcijskimi tabletkami 
jih je 
bilo zaščitenih
22o/o (11% l.letnik, 32% 3. letnik), 5% s kontracepcijskimi tabtetkami in
kondomom hkrati (6 % 
'1. 
letnik, 4 % 3. letnik). Sedem odstotkov (B % 
't. 
let-
nik,7 
o/o 
3. letnik) ni uporabilo nobene kontracepcije, 4o/o prekinjeni odnos
(3%1. letnik, 4oÄ3.letnĺk),2o/oVeľl1ł-dni(2o/o 1.letnik, 1%3' letnik) in4o/o
drugo metodo (6 % 1. letnik, 3 Yo 3. letnik). Polovica srednješolcev (a8 %) bi
v primeru moŽne neŽelene zanositve v prvih dneh obiskala ginekologa (46%
1. letnik, 49% 3' letnik), četrtina (24%) bĺ 
jih 
naredila test na nosečnost
(25 % 1. letnik, 23 % 3. letnik), 13 % bi 
jih 
uporabilo urgentno kontracepcrjo
(11 % 1. letnik, 16 % 3.letnik), 10 % 
jih 
ni vedelo, kaj bi storili (13 % 1. tetnik,
7%3' letnik), 4% (3 % í. |etnik, 5oÁ3' letnik) pa bijih počakalo na men-
struacijo. Splav kot izhod v sili odobrava polovica (47 %) srednješolcev,
petina (23 %) splava sploh ne odobrava, 17 % ga odobrava brez omejitev,
13 
o/o 
paje do tega neopredeljenih.
Nagnjenost k istemu spolu
Na vprašanje o privlačnosti oseb istega spola 
je 
2o/o fantov in 6 % deklet
odgovorilo z )ne vem((, 3 % fantov in 10 
o/o 
deklet pa se zaveda istospolne
privlačnosti. Dva odstotka srednješolcev in 10 % srednješolk 
je 
Že ĺmelo
vsaj enkrat spolni stik z osebo istega spola.
5B

ZAKLJUCEK
odločitev za spolno Življenje 
je 
odgovorno dejanje in idealno bi bilo, če bi
se mladi nanj pripravili z znanjem 
- 
med drugim tudi z znanjem o zaščiti
pred neŽeleno nosečnostjo in varovanjem pred spolno prenosljivimi bolez-
nimi, tako da bi bili sposobni preprečĺti slabe posledice za zdravje. Primer-
java 
rezultatov raziskave o spolnem vedenju slovenskih srednješolcev iz
leta 2004 z rezultati podobne raziskave iz leta 1996 kaŽe, da so v spolnem
vedenju srednješolcev nastale nekatere spremembe v intimni komunikaciji.
Negativne nas morajo skrbeti in prav je, 
da si na osnovi pridobljenih podat
kov (predvsem je pomemben podatek, da 
je 
bilo leta 1996 spolno aktivnih
38 % sedemnajstletnĺkov, leta 2004 pa kar 53 %.) Vzamemo ćas za mlade
in 
jim 
bolj začnemo podajati vrednote in načela kot pa zgolj >tehnične
informacije< o spolnosti. Ta naloga 
je 
sicer Że zapisana v šolskih programih
spolne vzgoje, vendar se zdi, da smo nanjo v naši drŽavi nekako pozabili.
Svetovna zdravstvena organizacija poudarja, da 
je 
s programirano in kako-
vostno spolno vzgojo mogoče mlade naučiti Življenjskih veščin, ki so
potrebne za sprejemanje odločitev za odgovorno ĺn varno spolno Življenje.
LITERATURA
Pinter B, Tomori M' Spolno vedenje slovenskih srednješolcev. Zdrav Var'l99B' 37 (Suppl):
'133-6.
World Health organisation' Promoting the sexual and reproductive health needs and rĺghts of
adolescents. Progress in reproductive health research 2002: 58'. 2-3.
59