MESTNA KONFERENCA SZDL UUBLJANE O PRIPRAVAH NA USTAVNO RAZPRAVO
Čemu posvetimo glavno pozornost
Mestna konferenca SZDL Ljubljane Je sklenila dati svojim tele-som, vsem delovnim ljudem in občanom, družbenim organizaci-jam in družbenopolitičnim skupnostim naslednja priporočila, stališča in usmeritve.
Razprava o osnutku zvezne ln republiške ustave (kot poz-neje o občinskih in mestnem 6tatutu) je nadaljevanje politič-ne dejavnosti in ustavne refor-me, ki se je začela že z ustav-ndmi spremembami leta 1971. Mnoge rešitve, stališča, predlo-gi in zamisli organizacij Soci-alistične zveze v Ljubljani so se potemtakem že doslej gradi-Je v duhu sprememb, ki jih bo prinesla nova ustava, kar po-meni, da je treba tudi doseda-njo obravnavo ustavnih osnut-kov jemati kot izrazito politič-no dejavnost, ki mora biti us-merjena v izvajanje ustavnih določil, in jo nasloniti na že doseženo ali sklenjeno, obenem pa obogatiti z novimi izkušnja-mi, spoznanji, zamislimd, pri-pombami in predlogi občanov in njihovih organizacij ali skup-nosti.
Konferenca sodl, da je za ustavno razpravo dovolj pri-memega in množično objavlje-nega gradiva, ki pa ga je mo-goče dopolnjevatd z gradivom o razmerah v občinah in mestu.
Konferenca ravno tako sodi, da je celotna ustavna razprava pomemben del priprav na kon-gres Zveze komunistov Jugosla-vije in Slovenije in priporoča delovnim ljudem, občanom in aktivistom, da uporabljajo »iz-hodišča za pripravo stališč in sklepov desetega kongresa ZKJ« kot gradivo, M po vsebini spremlia ustavne osnutke in pomaga razumeti naša najtooij bistvena današnja družbena hotenja.
a.
Pričakujemo, da bo v obrav-navi ustavnih osnutkov v os-pr^dju zanimanja občanov predvsem naslednje:
—  sedanje stanje glede ures-ničevanja že sprejetih ustavnih sprememb;
— družbene zaraisli, kakor se kažejo v celotnem tekstu os-nutkov;
—  posebni ali posamezni in-teresi    občanov    in   njihovih ekupnosti, kakor   so   zajeti   v ustavnih osnutkih;
—  sedanje  stanje   gospodar-skega življenja z vsem tistim, kar so ravno zadnje čase po-
stavili na dnevni red političnih prizadevanj samoupravnih in socialističnih sil ukrepi Zveze komunistov;
—  in s tem v zvezi primerja-va stanja z zamislimi, ki naj odpirajo nova pota y združbe-nem razvoju;
—  ravno zato se bomo člani Konference in njenih teles pri-pravili tako, da bomo lahko po-globljeno   odgovarajti   na   za-stavljena   aktualna   vprašanja gospodarske in družbene situa-cije in zamisli v ustavnih os-nutkih.
3.
Zaradi izrednega vsebinskega obsega, ki ga zajemata ustavna osnutka, Konferenca sodi, da moramo v ustavni obravnavi v juliju, avgustu in septembru posvetiti največjo pozornost poglavitnim stvarem: bistve-nim         družbenoekonomskim
spremembam (tako imenovani delavskd amandmani doslej);
političnemu sistemu z dele-gatstvom in novim razmerjem med družbenopolitičnimi skup-nostmi, zlasti med republiko in federacijo; političnl zgradbi v saml republikd; povečanim dolžnostim in možpostim druž-benih temeljev in dejavnosti družbenopolitičnih organizacij v njih. Vse to bo že po svoji aktualnosti in vsebini pripomo-gloktemu, da se izognemo for-malnemu obravnavanju ustav oziroma kakršnimkoli samo na-videznim odgovorom na najbolj bistvena vprašanja naše današ-nje in jutrišnje družbe.
To Konferenca poudarja za-radi tega, ker je prepričana, da naj bi se obravnava kar se da držala tega priporočila in si vsepovsod in vselej prizadeva-la zajeti bdstveno in najbolj pe-reče, vse ostalo pa ne zanema-" riti — saj ostaja uveljavljanje ustave trajna naloga družbeno-političnih organizacij in vseh samoupravnih socialističnih sil.
4.
Ravno zaradi poudarkov, o Uaterih gre beseda, je treba vso pozornost posvetiti razpra-vi v organizacijah združenega dela, v krajevnih organizacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih,   družbenih   organi-
zacijah in društvih, skratka — vsepovsod v družbenih temfr ljih. Zagotoviti je treba dovolj časa in možnosti, da se tisto, kar se postavd na dnevni red kot najbolj bistveno, temeljito obdela, zakaj najbolj bistvena vprašanja so obenem tudi naj-bolj temeljna in delavska, z njimi se tako delavskemu raz-redu kot celotni dnižbi z vse-mi naprednim silami vred naj-bolj omogoča socialistična vse-bina smotrov in socialistična smer razvoja. Vsi družbeni de-javniki morajo posvetiti poseb-no pozornost ustavni razpravi v organizacijah združenega de-la, kjer ima razprava še toliko večji akcijskomobilizaoijski po-men, če se v njih še niso do-volj odločno lotili uresničeva-nja dosedanjih ustavnih spre-memb oziroma se takim priza-devanjem delajo težave.
5.
Samoupravne interesne skup-nosti, ki že imajo za seboj ne-kaj izkušenj ali pa so šele v nastajanju, naj s svojimi vod-stvi, članstvom, organizacijami ali ustanovami, ki jih delegat-sko zajemajo, povzamejo dose-danje delo in izkušnje. Ob njih in ob novih ustavah naj zgradi-jo svojo podobo za neposredno prihodnost in na tej osnovi pri-spevajo k uspešnejši rasti svo je in celotne samoupravne družbene zgradbe, ravno tako pa izpopolnitvi ustavnih dolo-čil, ki se bodo nanašala nanje.
6.
Konferenca sodi, da je prav, da so v ustavni razpravi prisot-na tudi vprašanja o družbeno-polltičnih organizacijah in nji-hovih dolžnostih in možnostih v novem ustavnem sistemu, ven-dar sodi, da so bila najbolj bi-stvena vprašanja že v doseda-nji razpravi toliko obdelana, da bodo organizacdje Socialistične zveze že v teku razprave pri-pravile ukrepe za spremembe glede same organizacije in de-lovanja, ki naj bi potem, ko bo-sta ustavi sprejeti, pripomogli k temu, da se v celoti kar naj-bolj hitro in vsebinsko prila-godijo novim razmeram.
7.
Občinske in mestna skupčina se bodo tvorno vključile v jav-no razpravo in prevzele skup-no odgovornost za ustrezne re-
šitve pri oblikovanju komunal-nega sistema v Ljubljani.
' Konfefenca vabi vse komisije za nove statute delovnih orga-nizacij, krajevnih skupnosti, občin in mesta in njihove čla-ne, da sodelujejo v razpravi in obvestijo občane o dosedanjem delu, tako da bo tudi ta ustav-na vsebina prisotna y razpravi, četudi bodo osnutki statutov pripravljeni in obravnavani ne-kaj pozneje.
8.
Konferenca poziva vse aktivl-ste, družbenopolitične in druž-bene delavce, da sodelujejo v ustavni razpravi in pripomore-jo k temu, da bo kar se da uspešna in da bo vodila iz na-čelnih obravnav v dejansko uresničevanje  sprejetih  načel.
Konferenca sodi, da ni mogo-če, da bi kdo spomladi kandi-diral za tako ali drugačno jav-no dolžnost, ne da bi bil kritič-no dejaven ravno zdaj, ko se vodi javna razprava o bistve-nih družbenih odločitvah. Tudi to dejavnost gre namreč šteti med kriterije, ki naj veljajo za kadrovsko politiko in kadidira-nje za javne dolžnosti.
Konferenca ravno tako opo-zarja organizacije, da je ustav-na razprava najboljša prilož-nost za javno uveljavljanje vseh tistih, ki naj bi prihodnje leto kot delegati pomladili vr-ste dejavnih samoupravljavcev in družbenih delavcev zlasti iz vrst neposrednih proizvajalcev, mladine in žensk. To pomenL da mora ustavna razprava po stati obenem tudi dejavnost evidentiranja, ker nas potem čakajo kot izTedno pomembna naloga spomladanske volitve. Zato Konferenca sprejema do-govor, da hkrati s tako narav-no javno razpravo — zlasti na zborih delovnih Ijudi in obča-nov — evidentiramo možne kandidate za člane delegacij in druge javne funkcaje.
Konferenca poziva vse druž-benopolitične in družbene or-ganizacije in njihova vodstva, da usklajujejo svojo dejavnost v Socialistični zvezi; da ji po magajo dobro pripraviti semi-narje za tiste, ki bodo vodali neposredne razprave; da ji omogočijo pripraviti za vse razprave    dobro   pripravljene
skupine, ki bodo sposobne ttb di takoj odgovoriti na zastav-ljena vprašanja; da omogočijo organizacijo Socialdstične zveze, da se bodo zvesto zapisala vpra-šanja, pripombe, predlogi, za-misli, razpoJoženja, saj nam bo povzetek razprave služil po eni plati za oceno političnega sta-nja in nalog v mestu, po drugl pa za izdelavo pripomb, ki bi jih potem tudi skupaj posredo vali ustavnim komisijam, tako da bi lahko pri razpravi o sta-tutih odgovorili občanom in delovnim ljudem, kako so bile upoštevane njihove pripombe in predlogi.
10.                                    .
Konferenca pričakuje, da bo-do časnikd, novinarji, radio in televizija kot doslej prispevali svoj delež ustavni razpravi. Njihova odgovornost je dvojna, poleg svojega ustvarjalnega prispevka k oblikovanju nove ustave bodo javno razpravo te-koče vsebinsko spremljali, po magali pojasnjevati, kjer bo treba, obračali pozomost na ti-ste vsebinske poudarke, ki so najpomembnejši, in navsezad-nje, pomagali povzemati bistve-no, kar bi bilo treba predlagati ustavnim komisijam oziroma upoštevati pri izdelavi občin-skih in mestnega statuta, pa tudi statutov samoupravnih in-teresnih skupnosti, delovnih or-ganizacij in krajevnih skupno sti.
11.
Konlerenca pričakuje od ob-fcanov in aktrvistov, da se vsafe po svoje dejavno pridruži^ pri-zadevanjem druSlienopomlcmn * organizacij občin in mesta, da se ustavna razprava uspešno izvede in ustave pripravijo kar se da izpopolnjeno, njihova vse-bina pa da postane ustvarjalno prisotna v vsem družbenem m političnem delovanju.
12.
Javno razpravo o obeh ustav-nih osnutkih, kot tudi pozneje o osnutkih statuta v krajevnih skupnostih, občin in mesta, bo v mestu usklajeval sekretariat sekcije za spremljanje ustavne razprave pri MK SZDL, kl ga sestavljajo delegati družbeno politačnih organizacij in skup-nosti in vodje podobnih teles v občinah.