DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne franldrajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Bin 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Šftev. 15 Maribor, sobota, dne 20. februari^ 1937 Leto XII Balkanska antanta v Stenah Varuje kolektivno mir in meje V pondeljek so se sestali v Atenah delegati balkanskih držav ali balkanske antante. Predsednik grške vlade je izjavil v pozdravnem govoru med drugim: Vaša navzočnost potrjuje politično važnost tega mirovnega orodja. To je najboljša definicija balkanskega pakta, ki smo ga dne 9. februarja 1934 podpisali v Atenah. Naše štiri države (Jugoslavija, Grčija, Turčija in Rumunija) so se združile, da branijo svoje meje. Naša odgovornost ie kolektivna. Prijateljska pogodba fred Jugoslavijo in Bolgarijo nam 0znanja srečno bodočnost ne le za °be državi, ampak za vse balkanske dežele. Dr. Stojadinovič je govoril o izpopolnitvi balkanske zveze z zvezo z Bolgarijo, ki je ne le prid Jugoslaviji, ampak vseh balkanskih držav. Doba zmot na Balkanu je minila. Seji balkanske antante bo sledila že početkom marca najbrže konferenca male antante v Pragi, kjer nameravajo prizadete države na jasen način manifestirati proti raznim vestem v inozemstvu, da se pripravka prenriontacijir v posameznih državah male antante in balkanske zveze. D vseh tozadevnih mednarodnih vprašanjih so delegati razpravljali v Atenah ter bodo to potrdili tudi na praški seji male antante. Gospodarski svet male antante v Dubrovniku V pondeljek se je sestal v hotelu »Imperial« v Dubrovniku devetič gospodarski svet male antante. Trgovski minister dr. Vrbanič je poročal o poslovanju sveta v minulem letu. Sklenjen je bil gospodarski program za celo leto- 1937. Po raznih objasnilih, ki so vsebovala apel na bolj živo sodelovanje držav male antante, je izjavil dr. Vrbanič, da je konferenca okrepila malo antanto in da nihče ne more negirati nje obstoja. Povišanje poslanskih doklad od Din 1500 na Din 3000 mesečno /a nazaj m za naprej Poslanci dobivajo poleg dnevnic se po Dm 50 dnevno za nepredvidene izdatke. Sedaj je upravni odbor Narodne skupščine sklenil predlagati povišanje teh doklad za nepredvidene izdatke od Din 50 Ma Din 100 dnevno, počenši od l. aprila 1936 dalje. , Ako bo finančni minister odobril 'edit, bo vsak poslanec dobil za ''^aj Din 18.000, za naprej pa Din ^"00 mesečno, namesto dosedanjih Di ni 1500. v komunistične stranke da d i "^atil|<< poroča iz Ženeve, o--,«; "v • kanton Ženeva predla- nis i/n ? V adi’ Prepove komunistično stranko. Socialistično kmečka koalicija Socialni demokrati so izvolili predstavnika kmečke stranke za predsednika republike Pri volitvah volilnih:' mož za volitev predsednika republike na Finskem, ki so se vršile v januarju t. 1. so izšli socialni demokrati kot relativno najjačja skupina. Dne 15. t. m. so se sestali izvoljeni volilni možje k volitvi predsednika republike. Dosedanji predsednik republike Svinhufvud, znan kot velik reakcio- nar ec, ki je tudi preprečil, da bi po lanskoletnih volitvah, ki so prinesle ogromen porast socialno demokratičnih glasov, bila sestavljena vlada s pritegnitvijo socialnih demokratov, je tudi to pot kandidiral. Socialni demokrati so s svojimi glasovi odločili v prid predstavniku kmečke stranke in sedanjemu ministrskemu predsedniku Kyosti Kalli- Dne 15. februarja so se vršile v Belišču v tovarni Gutmanu volitve obratnih zaupnikov. Pri teh volitvah sta bili vloženi dve listi: ena z nosil-ccm s; Franjo Vančinom1, tajnikom podružnice Občega radničkega sa-veza in županom občine Belišče, druga je bila lista Hrvaškega radničkega saveza. Listi sta dobili enako število mandatov. Pri volitvi glavnega zaupnika je žreb odločil za s. Franja Vanči no. To je zelo razljutilo pristaše nacionalistične hrvaške delavske organizacije, najbolj pa nekega Franja Zeto vica, ki je po opravljeni volitvi pričakal s. Vančino in ga zabodel z nožem v srce, da je na mestu izdihnil. Zverinski zločin je bolestno odjeknil v vrstah vsega razredno zavednega delavstva. Ni dvoma, da je zločinsko dejanje Zetoviča posledica sistematičnega nacionalističnega hujskanja proti socialističnemu delavskemu gibanju, ki se že dalj časa občuti širom Hrvatske. Moralni krivci tega zločina so vsi tisti besedniki hrvaškega nacionalizma, ki so v svoj program pri-i vzeli gesla in metode fašističnih gi- banj in jih proglasili za svoj evan- Ako pojde hrvaško gibanje po poti, ki mu jo kažejo ti ideologi, bo zajadralo v čisti fašizem, ki izključuje vsako demokracijo. Demokracija pomeni toleranco vseh, tudi nasprotnih na demokratični osnovi zgrajenih gibanj, nacistični fanatizem in pobijanje nasprotnikov pa so izrodki fašizma. Ali so se jugoslovanski narodi zato borili proti jugofašizmu, da ga bodo zamenili pokrajinski fašizmi? Zavedamo se ostrine teh besed. Napisali smo jih v očigled dejstvu, da cficijelno časopisje hrvaškega gibanja ni smatralo za potrebno, zverinski zločin sfanatiziranega divjaka kakorkoli obsoditi. Obsodile ga niso tudi ne oficielne instance nacionalističnega HRS, kar je treba še posebej podčrtati. Ali mislite, gospoda, da je umoriti socialista stvar, o kateri ni vredno govoriti? Zgoraj opisani zločin je zrcalo, kako strupeno in škodljivo je vsako nasprotniško delovanje med delavstvom, ki ima namen cepiti njega sile bodisi v interesu političnih ali razrednih nasprotnikov delavstva. Kdo skrbi m polno gaposfi&e*? rudnikciv ¥ Bosni? V državnih rudnikih v Sloveniji vlada prav takšna mizerija kot v nedržavnih. Dela se, dokler je pač kaj naročil, ko nehajo naročila, se delo ustavi. Seveda zanima javnost vprašanje, zakaj ni naročil v državnih rudnikih, čeprav je znano, da so potrebe države po premogu vedno večie. Številke o produkciji premoga v državnih rudnikih v teku lanskega leta kažejo, da je »krize« v državnih premogovnikih kriva nepravilna razdelitev naročil. V 1. 1936 so producirali državni premogovniki 1.512.126 ton premo- I ga, t. j. za 50.000 ton več, kot pa le- | ta 1935. ! Med tem ko so bili rudniki v Sloveniji in — začudo tudi v Srbiji — slabše zaposleni, so bosanski rudniki producirali 150.000 ton premoga več kot 1. 1936. Gotovo ni človeka, ki bi bosanskim rudarjem ne privoščil dobre konjunkture. Na drugi strani pa zopet ne gre, da so rudarji v državnih rudnikih v Sloveniji polzaposleni, med tem, ko se v Bosni morajo uvajati ali novi šihti ali pa se podaljšuje delovni čas. Kdo skrbi za Bosno? In zakaj se ne vodi enaka briga za rudarje v Sloveniji? 400 delavcev utonilo pri gradnji mostu ker se je podrl jekleni obok Pri gradnji mostu v San Frančišku v Kaliforniji se je dne 18. t. m. zrušil jekleni obok v višini 70 metrov nad morskim prelivom. 400 delavcev, ki so bili zaposleni pri delu, je strmoglavilo z viška v morje. Kolikor jih padajoči jekleni kosi mostne konstrukcije niso pobili, so padli živi v morje, kjer pa so vsi do zadnjega utonili. S 400 človeškimi žrtvami si bo amerikanska tehnika, čije naloga je izključno le, služiti kapitalističnemu profitu, pridobila novih izkušenj, kako je mogoče z najmanjšim dopustnim rizikom1 doseči največji poslovni uspeh. na Finskem ju, ki je bil s 177 glasovi izvoljen za predsednika Finske republike. Z izidom volitev državnega predsednika je tudi odločeno o bodoči koaliciji pri vodstvu državnih poslov na Finskem, ki bo sestojala iz socialni demokratov in kmetov. Tako se v vseh nordijskih državah uveljavlja sodelovanje med socialisti in kmeti v blagor narodov in držav. Hrvaški fašist umoril delavca socialista Nadvse žalosten dogodek pri volitvah obratnih zaupnikov v Belišču Kardinal Faulhaber očita Nemčiji kršitev svobodno sklenjene pogodbe Nemški kardinal Fai.ilhaber je pričel v nedeljo v cerkvi sv. Mihaela v Monakovcm ofenzivo proti nemškemu fašizmu s tem, da je očital vrsto kršitev konkordata, ki je bi! sklenjen 1932 med Vatikanom in Nemčijo. Režim pleni pastirske liste, zaprl je konfesionalne šole, zapira katoliške duhovnike in redovnice. Vrše se tudi obrekovanja visokih cerkvenih dostojanstvenikov. Konkordat je režim sklenil samo zato, da je pridobil čas; sedaj pa je že ugoden trenutek, da izloči ves cerkveni vpliv. Cerkvenih dostojanstvenikov se je lotil obup ter pravijo: »S konkordatom izgubimo svoje glave, brez njega bi nas obglavili in vlačili po cestah. Kakšna je torej razlika?« Kardinal Faulhaber je povdaril, da pomenijo njegove besede še enkraten poizkus za spravo z nacionalnim socializmom. Če bi se konkordat ukinil, bi to zaupanju, ki naj ga ima Nemčija v inozemstvu, povzročilo jako veliko škodo. Zakaj oboroževanje ne prinašat blagostanja? Vzroki pomanjkanja, V listih čitamo, da v Nemčiji primanjkuje masti, mesa, stanovanj itd. Ako hočemo spoznati vzroke, je treba, da si ogledamo naslednji račun, ki ga je napravil nek poljski vojaški pisatelj in katerega citirajo tudi nemški vojaški listi. Gre za iz-računanje enodnevne potrošnje mu-nicije za armado, ki šteje 15 divizij (180.000 mož). Potrošnja municije za en sam dan boja znaša za vsako puško 5 strelov, za lahko strojnico 60, za težko 180, vsega skupaj okoli en milijon patronov. Lahka in težka ar-tiljerija pa porabita 12.500 šrapnelov in granat. Za izdelavo te municije je treba 100.000 delovnih dni, t. j. ako se hoče 180.000 ljudi boriti en sam dan, mora 100.000 ljudi ves dan delati, da jim pripravi potrebne količine municije. Če pomislimo, da teh 100.000 delovnih dni pomeni tisoč stanovanjskih hiš (v enem dnevu), po>-tem vidimo, kaj pomeni oboroževanje in zakaj v deželah, ki se živahno oborozujejo, t. j. ne mislijo na ničesar drugo kot na orožje, počasi zmanjkuje vsega kar je potrebno za življenje. 12.009 vreč peska iz nasipa je odnesla narasla Karašica in poplavila 3000 oralov državnega posestva Bel j e. Pred Madridom protiofenziva vladnih čet Na jugozapadu Madrida se vodijo že več kot teden dni veliki boji ob bregovih reke Jarame. Sovražnik, ojačen s številnimi odredi nemške regularne vojske, je napadel iz smeri Valciamadrid — Ciempozuelo proti Jarmi. V prvem navalu se mu je posrečilo prodreti do bregov reke Jarame, ki jo je ponekod prekoračil in sicer pri Argandi in San Martino de la Vega. Cilj teh napadov je bil, presekati cestno zvezo Madrid—Va-lencija in obkrožiti Madrid z jugovzhodne strani. Dne 14. t. m. se je posrečilo vladinim četam napad ustaviti. 16. t. m. pa so vladine čete začele s protiofenzivo in pognale sovražnika čez Jaramo nazaj. Sovražnik je utrpel silne izgube na mrtvih in ranjenih ter zapustil vladinim četam velik plen vojnega materijala. Tudi Abesinci (Somalijci) v Španiji Na vladino stran je prešlo več sto nacistov. Med temi je bilo 300 Somalijcev. Vlada sedaj preiskuje, kako so ti prišli v nacistično vojsko in kdo jih je poslal tja. _____ 6 nacističnih letal sestreljenih Te dni se je odigrala nad mestom Tarancon, 17 kilometrov južno od Madrida, največja letalska bitka med 50 nacističnimi in vladinimi letali. Nacistična letala so napadla mesto in vrgla mnogo bomb, ko so se nenadoma pojavila nad njimi vladina letala. Razvil se je boj, ki je trajal 40 minut, dokler ni šest na- cističnih bombarderjev zajel požar in so strmoglavili na zemljo, nakar so se ostala nacistična letala porazgubila v raznih smereh. 80.000 Italijanov in Nemcev regularne armade se bori v Španiji na strani Franca. V armadi španske vlade pa je 15.000 prostovoljcev iz vseh delov sveta. 2x> >• 1 - da za Nevmešavanje sklenjeno? Po novejših poročilih se je londonski odbor proti volji Portugalske zedinil, da se izvede nadzor nad ne-vmešavanjem v Španiji. 20. t. m. naj bi stopila v veljavo prepoved pošiljanja prostovoljcev v Španijo in istega dne naj bi začela tudi kontrola vse španske in portugalske obale. Ali se bo kontrola res pričela izvajati ali ne, še ni mogoče reči. To je ena stvar, druga pa je, če bo tudi resnična. Ali bo medsebojna? Ali ni mogoče, če ne bi bilo medsebojne kontrole, da bi služila prav ta kontrola za okrilje nove pomoči t . .i i < i? Italijanski in nemški tisk se ( namreč branita nadkontrole demokratičnih velesil, ki bi pa bila že zaradi mednarodnega zaupanja prav potrebna, kei is Velika nevarnost je tudi v tem' da se rešitev kontrole zavlačuje, kar nudi le priliko, da se sabotaža politike nevmešavanja nadaljuje in pospeši. Pregled svetovnih dogodkov od 4. do 11. februarja 1937 11. februarja: Odbor za nevmešavanje: Dne 10. in 11. februarja je zasedal pododbor odbora za nevmešavanje v Londonu, ki je pregledal odgovore na dne 28. januarja razposlano vprašalno polo o nadzorstvu na vodi in na kopnem. Kar se tiče rekrutacije prostovoljcev, »se opazi, da hočejo interesirane vlade raztegniti dogovor tudi na to področje in da želijo, da bi ta raztegnitev v okviru predlaganega načrta čim' prej stopila v veljavo«. Pri obravnavanju vprašanja nadzorstva mej na suhem, je Portugalska ponovno po-vdarila, da ne more dopustiti nadzorstva nad portugalsko - špansko mejo. Glede vprašanja nadzorstva na vodi sta stavili Portugalska in USSR svoje zahteve glede sodelovanja, katere so bile v osnovi sprejete. Po sedanjem načrtu bi sredozemsko obrežje nadzorovali Italija in Nemčija, atlantsko obrežje pa francosko in angleško vojno bro-dovje. Italija in Nemčija zahtevata razen tega pravico za sebe, da smeta ustaviti vsako sumljivo ladjo. Pogajanja za kolektivno pogodbo pri KiD V rasni Nemčiji nemogoče. Prihodnje leto 30. junija bo mednarodni skavtski kongres v Washingtonu. Zastopani bodo skavti, pripadniki 40tih narodov, celo črnci in Indijanci. Predstavniki nordijske rase iz fašistične Nemčije bodo gotovo, dosledni svojemu načelu, da med pripadniki manjvrednih ras nimajo kaj iskati, ostali doma. Tone Maček: Srečka Svetega Vincencija Gospod Roženkranc je tekel z brzojavko na pošto. Ves ostali dan je preživel v mrzlični razburjenosti. Stopil je popoldne h gospodu Gorič-niku in mu ves vesel javil: »Teta mi je pisala, da je denar že odposlala. V par dneh gremo na sodnijo. Pustiti pa morate sadje na drevju. Ga bom jaz obral.« Nameraval je tudi Barbko razveseliti in ji razkriti svojo tajnost, a se je premislil. »Presenetil jo bom raje s šopom mavrično pisanih »jurjev« v roki in bom užival ob učinku, ki ga bo to imelo nanjo.« Gospodinji je plačal ta dan hrano in stanovanje za tekoči mesec in pomislite, primaknil ji je celo »kovača«, kar sc poprej ni nikdar zgodilo. Gospodinja se mu je kar čudila, zlasti še, ko ga je slišala, da v svoji sobi precej neoprezno hodi sem in tja in glasno poje in to ne samo pobožne pesmi, ki se jih je naučil v so obstala na mrtvi točki. Raznih upravičenih delavskih zahtev podjetje noče sprejeti, nekaterimi je pa ugodilo. V pondeljek, dne 15. t. m. so se delavske delegacije vrnile domov. KID je dala rok teden dni, do 22. t. m., da se podpiše pogodba v stanju, kakor je bila doslej dogovorjena. brez onih stvari seveda, ki jih podjetje ne prizna. Delavske de- legacije se zdaj na Jesenicah permanentno razgovarjajo in še ni padla odločitev, kako in kaj. Važen bo prihodnji pondeljek, ki bo odločil, kakšno bo v bodoče sodelovanje med KID in delavstvom. Ali prijateljsko in sodelujoče — ali prisilno in pod diktatom. O razvoju bomo še poročali. d&ma Ut si/eiu Racija na vžigalnike in delavstvo v državnih podjetjih. Pretekli teden so finančni organi po raznih krajih izvedli prav temeljit lov na posestnike vžigalnikov in so jih ponekod zaplenili kar na stotine. Za privatne lastnike prepovedanega blaga je stvar bolj enostavna: Din 100 kazni in Din 30 takse ter izguba kresila. Drugače je stvar za tiste, ki se nahajajo' v državnih podjetjih, pa jim finančni organi zaplenijo« tako blago. Poleg kazni, ki jo izreče pristojna finančna oblast, pridejo še v disciplinsko preiskavo, pri čemer najbrž tudi obvise. V državnem rudniku v Zabukovci je ravnateljstvo nabilo oglas, da bo vsak rudar, pri katereni finančni organi zaplenijo vžigalnik — odpuščen. To je gotovo preostra kazen, toda kdo bi mogel danes preprečiti take drakonske odredbe. J’i- .!•••» . • II militi. fi > H’illi'11. Nič ne vidi. Nemški nacistični list »Das sclnvarze Korps«, ki se pri nas svobodno kolportira, prinaša ztjlo čedne slike o katoliških duhovnikih, cerkvenem' zboru, temveč je zakrožil celo tisto: Bod’ moja, bod' moja ti bom lešnikov dav, boš tiste potovkla, bom drugih nabrav... To je bilo nekaj nezaslišanega. Človeško srce je pač kakor aprilsko vreme: zdaj se vsuje ploha, zdaj zopet posije solnce. Kam je zginil ves mučni nemir od včeraj? More li košček počečkanega papirja vstvarjati tolikšne izpremembe v človeku? Proti večru se je odpravil na pošto povprašat po brzojavki. Kar tako, ker ravno ni imel kaj drugega početi. O svoji sreči ni več dvomil. »Je li prišla kaka brzojavka na naslov Roženkranc ali Goldstein?« »Ne, nič ni prišlo. Sicer pa, kaj hodite vprašati? Če pride, jo bomo itak dostavili,« se je obregnila sitna poštarica in zaloputnila okence. No, kaj pa se vsaja, je pomislil gospod Roženkranc. če ni, pa ni. Saj ni nič zato. Kako morejo biti na svetu tako nezadovoljni in sitni ljudje, medtem ko se njemu ves svet smeje. škofih in papežu, zabeljene z mastnimi ocvirki v obliki člankov. Kaj ko bi »Slovenec« enkrat ponatisnil kakšne take karikature in malo poklical na pomoč? Da ne bi preveč pojedel. Neka kmečka žena, mačeha nedoraslega dečka iz okolice Ljutomera je prišla na grozno idejo, kako preprečiti, da bi otrok, obdarjen z velikim apetitom, preveč ne pojedel. Zadrgnila mu je steznik okoli trebuha, da se mišičevje ni moglo več prosto« gibati. Dete je hiralo, dokler ni nekega dne učiteljica odkrila pravega vzroka temu hiranju. Ker so nastopile težke posledice za otrokovo zdravje, se bo nečloveška mačeha morala zagovarjati pred sodiščem. K«1' • bi 15 letni morilec. 15 letni kmečki sin je s sekiro umoril 71 letno kmetico A. Neudekerjevo iz Jelovca pri Poljčanah. Včasih smo se zgledovali nad kriminalnostjo mladine v drugih državah, danes pa smo sami prišli tako daleč. Luutt«* ■- ^ 7 ,u' Drugo jutro mu je gospod Goldstein, ko je stopil k njemu, že od daleč molil brzojavko. »Žal, gospod Roženkranc, nič ne bo. Bila je pomota.« Roženkrancu so se zašibila kolena. »Kako pomota. Saj je vendar črno na belem ...« »Pomota, pomota. Tiskovna pomota je. Tukaj pišejo. Stavec, ki je stavil, je narobe tipkal. Moralo bi se glasiti 215.261, a ne 215.291. Kaj takega se često dogaja. Glavni dobitek je zadela številka 215.261, ki jo ima bogve kdo.« . Roženkranc se je sesedel na stol. Na čelo mu je udaril hladen znoj. ^ »Le potolažite se. Saj to ni me tako hudega, če vam enkrat m bila sreča mila, vam bo pa drugič. Poskusite mogoče z razredno loterijo. V njej boste imeli več izgleda. Vam smem dati eno? Imam prav srečne številke na razpolago.« Gospod Roženkranc je samo trudno odmahnil z roko in odtaval na cesto. Vse okrog njega se je zrušilo, ničesar več ni videl pred seboj, kakor mračno, sivo brezdanjost. Vsi Kongres ieikosSo-vaske sociaSme demokracije Češkoslovaška socialnodemokratska delavska stranka bo imela v dneh 15., 16. in 17. maja t. 1. v Pragi svoj XVIII. redni kongres stranke, ki bo razpravljal o političnem razvoju v Češkoslovški republiki in v tujini, o taktiki in nalogah stranke, o boju za gospodarsko demokracijo in o stališču stranke do kmetov. Kakor vidimo, se lahko v Češkoslovaški republiki delavstvo še vedno uveljavlja politično in s tem pri vodstvu državne politike. Od 1. aprila povišane plače in pokojnine. Državni nameščenci in vpo-kojenci so na moč veseli. »Slovenec« je v svoji četrtkovi izdaji z velikimi črkami objavil vest, da bo Maribor s 1. aprilom pomaknjen v 1. draginjski razred. Zaenkrat je sicer o temi govoril samo poslanec dr. Veble v proračunski debati, ,w.ti ni * 60.000 S na račun zimske pomoči je bilo poneverjenih pri graški deželni vladi. Dasi so uradništvu in javnosti znane celo nekatere podrobnosti, se s preiskavo odlaša. Starejši uradniki, ki so bili vajeni vršiti svoje delo vestno in pošteno, so za-prepaščeni. Naš informator nam pravi, da je imel priliko govoriti z enim izmed njih (ki je znan klerikalec vendar ne pristaš fašizma), rekel mu je: »Kako dolgo bodo te razmere v Avstriji še trajale? Saj to je strašno, take korupcije ni bilo nikoli, kakor se je razpasla v stanovščini!« Razmere v socialnem zavarovanju v stanovski Avstriji. Pri bivšem »Verbandu der Krankenkassen« (ki ga je ustanovil Vincenc Muchitsch, bivši graški župan) sedaj »Arbeits-gemeinschaft der Krankenkassen«, ki ji načeluje drž. svetnik Krenn, nameravajo vpokojiti polovico uradni-štva, en del pa dodeliti splošni bolniški blagajni. Vpokojen naj bi bil tudi šef zdravnik bolniške blagajne z 800 S mesečno. Ker pa noče na to pristati, mu ponujajo poleg penzije plačo v znesku S 24.000 za eno leto naprej in za nadaljnje leto še S 12.000. Vpokojitev šef zdravnika je aktualna, ker se poteguje za to mesto zet deželnega glavarja, dr. Gruber, ki je od 1. 1934 zdravnik v »Altersheimiu« in ima kot tak posla čez glavo. Španska republikanska vlada je zgradila ob času državljanske vojne 3640 novih šol. Zgradila je tudi mnogo zavodov za sirote padlih v bojih. Na j večja knjižnica na svetu je javna knjižnica »Saltihova-Sčedri-na« v Leningradu, ki šteje sedaj že 10 milijonov knjig. Prej je imela 7 milijonov knjig, pa so ji priključili knjižnico iz Pctropavlovske trdnjave z 2 milijona in knjižnico samostana Aleksandra Nevskega z 1 milijonom knjig. njegovi upi so padli v vodo, vse njegove lepe sanje so se razblinile v nič. Parcela s hišo je zanj nedosegljiva, brezskrbno življenje ob strani Barbke je nemogoče. Ne bo« se ii niti več upal pokazati pred oči. Ničesar več nima. če bi še vsaj ne bil tako lahkomiselno zapravil službe. Na cesti je, brez sredstev, brez najmanjšega upanja za bodočnost, brez človeka, ki bi mu pomagal ali ga vsaj tolažil. »O jaz nesrečnik!« je vzdihoval; ni se pa mogel povzpeti tako visoko, da bi bil vzdihnil: »O, jaz norec!« Zatekel se je v cerkev iskat tolažbe, ko pa je zagledal tam v kotu podobo svetega Vincencija, ga je pograbila taka jeza, da ni mogel prav nič moliti. _ . »Ti si kriv! Prisodil si denar raje kakemu bogatašu, kakor pa meni, svojemu čestilcu. Dvomim pa, da bi TI oni drugi kaj več dal od tega, kakor bi ti jaz.« Tu se je naenkrat spomnil nečesa. nečesa neprijetnega, kajti osramočen je povesil glavo in se izmuznil iz cerkve. (Dalje prihodnjič.) 2 Trbovlje Redukcija pri podjetju Dukič Podjetje Dukič in drug je v Trbovljah nekak podnajemnik pri rudniku in je v zadnjem času zaposljevalo 360 delavcev. Nenadoma je pa s 13. februarjem odpovedalo službo 162tim delavcem z izgovorom, da vsled plazovja ne more delati naprej. Redukcija sama na sebi je pa bila izvedena na tako nesocialen način, da se zgraža vsa javnost. Med reduciranimi je namreč čez 50 oženjenih, ki imajo že veliko let članstva pri Bratovski skladnici. Nadalje so bili reducirani delavci, ki so pri rudniku ali podjetju zaposleni že 18 let. Tudi ostali reduciranci imajo večje število let zavarovanja. Pač pa je podjetje obdržalo v delu delavce, katerim bi ne bilo potrebno, da morajo delati pri podjetju. Vsestranske intervencije delavskih zaupnikov so v teku. Občni zbor »Vzajemnosti«. V nedeljo, dne 21. t. m. se bo vršil s pričetkom ob 9. uri dop. v »Delavskem domu« občni zbor delavskega kulturnega in izobraževalnega društva »Vzajemnost«. Dolžnost članov je, da se občnega zbora vsi udeleže. Umrl je po daljšem bolehanju dne 17. t. m. šolski upravitelj in bivši župan Gustav Vodušek. Pokojnik je bil v Trbovljah splošno znana in spoštovana oseba. Zastopstvo v II. skupini. V dosedanjem zaupniškem zboru 11. skupine so bili zastopani tudi zaupniki krščanskih socialcev iz rudnikov: Huda jama, Krmelj, Črnomelj in Stranice. Ako poslej ne bodo več, naj vedo, da se imajo za to zahvaliti intervencijam svojih voditeljev za preložitev volitev. Griie 19. občni zbor podružnice ZRJ bo v nedeljo, dne 21. februarja t. 1. v prostorih s. Zupanca Ivota I. v Migojnicah ob 9.30 uri dop. Vabljeni vsi člani in somišljeniki. So-drugi, s tem občnim zborom bo 2RJ stopila v 20. leto neumorne razredne borbe proti kapitalu. Mnogo imamo zaznamovati uspehov, pa tudi žrtev. Zato veljaj še v nadalje naš klic: Strnimo se in zmagali bomo! Družnost! Predavanje o nalogah delavske žene priredi v nedeljo, dne 21. t. m. s pričetkom ob 3. uri popoldne tukajšnja podružnica »Vzajemnosti«. Predavanje se bo vršilo v prostorih s. Zupana v Megojnicah. Predavateljica s. Stupan Milica. Sodružice in sodrugi pridite v polnem številu. Krani ->\ e,rrto- mednarodni pomožni iezilc je z njim V-kemu £iban)u dobrodošel. Saj lega svet-.*1!02?” sporazum s sodrugi iz ce-ranta se f° ez velikih težkoč. Espe-do.znali Im V > nau'či z lahkoto. Kakor smio (ega jezika "t! "** ?ač,el leča' za učen|e leč iHa če zamisel pozdravljamo, že- iSuS v tži. VB6 SOdrU6ov iz -ših vrst Maribor Stavbinski delavci se gibljejo Preteklo nedeljo se je vršil zelo dobro obiskan občni zbor podružnice Zveze stav-binskih delavcev Jugoslavije. Shod je otvo-ril predsednik s. Ornik. Poročal pa je s. Tratnik, tajnik oblastne podzveze iz Ljubljane, ki je podal pregled poteka pogajanj z delodajalci za obnovo kolektivne pogodbe. Dosedaj so pogajanja ostala brez uspeha. O bodočem delu in nalogah organizacije je poročal s. Petejan. Pojasnil je položaj stavbincev v Mariboru in naglasil potrebo močne strokovne organizacije. Orisal ve naloge zaupnikov ter važnost izobrazbe i in naročanje delavskega časopisja, zlasti I »Delavske Politike«, »Delavca« in »Ljudskega Glasa«. Oba referata sta bila sprejeta z živahnim odobravanjem. Nato je poročal odbor o svojem delu, in sicer ss. Ornik, Šerc, Maček in drugi. Odbor je opravil ogromno delo s podporo agilnih zaupnikov. Podružnica je ob koncu leta imela nad 800 redno plačujočih članov, kar je najboljši dokaz napredka. Končno je bil izvoljen novi odbor s ss. Ornikom, Sercem in Mačkom na čelu, ki jamči, da bo kos težkim nalogam, ki v tem letu čakajo podružnico. Priprave za nov občni zbor požarne čete. Kot znano, je gasilska župa razveljavila občni zbor mariborske požarne čete, ker ni bil pravilno sklican. Odgovorna za nepravilno sklicanje občnega zbora je stara uprava, ki je sedaj zopet prevzela funkcije in jih bo vodila do novega občnega zbora. Zdi se, da bo tudi novi občni zbor potekel v znamenju nasprotstev med staro upravo in opozicijo, ki ima večino. Ta večina utegne biti še nekoliko večja, ker bosta na prihodnjem občnem zboru lahko glasovala tudi g. prof. Mlakar in pa vodja avtobusnega prometa g. Jerebič, katerima je vodja mestnega konskripcijskega urada in tajnik požarne čete g. Kramberger na zadnjem občnem zboru osporil glasovalno pravico, češ, da ju odbor še ni sprejel. Opozicija pravi, da bo nastopila še ostrejše proti sedanjemu odboru, ki niti občnega zbora ni pravilno sklical in s tem dokazal, kako zna vršiti svoje posle. Glasbeno društvo železniških delavcev in uslužbencev bo imelo v nedeljo, dne 7. marca s pričetkom ob pol 15. uri v Gam-brinovi dvorani svoj 12. letni občni zbor. Clani^ so vabljeni, da se občnega zbora udeleže in pripeljejo s seboj tudi svojce. Po končanem zboru prosta zabava. Odbor. Nočno lekarniško službo vršita od 20. do 27. februarja lekarni Minarik in Rems. O mostu čez Dravo na Pobrežje, o katerem je »Slovenec® pisal zlasti ob priliki občinskih volitev na Pobrežju, se ne čuje ničesar več, čeprav postaja to vprašanje vsak dan bolj pereče. Osebni promet narašča, prevažanje z brodom pa je zamudno in nepraktično. Most bi se odplačal magari z mostnino, ki bi se pobirala v višini, kolikor stane sedaj prevoz z brodom. Mogoče pa to vprašanje le ni tako nerešljivo. Še vedno kot takrat, ko so gospodarili vitezi in »Pof«. Železničar nam piše: »Železničarska nabavljalna zadruga« na Fran-kopanovi cesti se bavi tudi s točenjem alkoholnih pijač v lastni primerno povečani točilnici. Ker si gostje ne morejo preganjati dolgega časa samo s pitjem, si je zadruga omislila celo serijo časopisov, ki stalno vise v točilnici. Od »Jutra« in »Slovenca« do »Pohoda« in tetke »Fronte« najdeš zastopane vse liste. Le »Delavske Politike ali »Uje-dinjenega Železničarja« ne najdeš. Ako gospodje mislijo, da se je treba ozirati samo na pripadnike bivšega in sedanjega kurza in pa na one, ki se prištevajo k raznim pohodom in frontam, potem naj to povedo. Ako pa reflektirajo tudi še na druge obiskovalce, potem pa naj tudi pri časopisju uveljavijo načelo enapravnosti. Več zadrugarjev. Ponovitev dramske predstave Diletanti »Vzajemnosti« bodo ponavljali »Ameriško tatvino« v nedeljo, dne 21. t. m. s pričetkom ob 4. uri pop. v dvorani Delavske zbornice. Sodrugi in sodružice, ki zadnjič niste imeli prilike videti vprizo-ritve, pridite! Nasvet k štednji je eden najboljših nasvetov, ki ga zainoremo dati vsakomur! Ob rojstvu otroka začnejo starši polagati v MESTNO HRANILNICO v Mariboru vsak mesec Din 100.—. Ko dopolni otrok 21. leto starosti, mu Mestna hranilnica izplača Din 44.028.98. Varčujte in nalagajte svoje prihranke v domači mestni zavod: v Mestno hranilnico v Mariboru. čem Delavec — umetnik v stradanju. Naroč-nik-delavce nam piše: Opravljati moram eno najbolj napornih del v naši tovarni in zaslužim Din 32 na dan. Mesečno imam 24 do 25 posadov, kar znaša največ do Din 800. Razni odtegljaji znašajo mesečno Din 130. Stanovanje (vkljub temu, da je skromno in premajhno) plačam Din 160 na mesec, za kurivo Din 50, za preživljanje sebe, žene in dveh otrok mi ostane torej celih Din 400. Zena mi je zbolela in mora po nasvetu zdravnika uživati dobro hrano, predvsem pa mora imeti dnevno po 2 litra mleka in druga tečna in krepilna jedila. V slučaju, da tega nasveta ne bo upoštevala, po mnenju zdravnika za njo ni rešitve. Objavite navedeno v »D. P.« mogoče se bo našel kdo, da me nauči računati, kako se s tem zaslužkom (za naporno prislužene dinarje) lahko preživi in zdravi 4 člansko družino. Ne imenujte pa mojega delodajalca, ker je maščevalen. Vse naročnike našega lista, ki so z naročnino v zaostanku, opozarjamo, da jo čimprej poravnajo, sicer bomo prisiljeni, da jim list ustavimo. Uprava »D. P.« v Celju. O spremembah v javnih službah se še vedno mnogo šušlja, tudi o raznih vzrokih in krivcih. Nikakor tudi ne preneha debata radi premestitve učitelja g. Miloša Preloga, ki je bil jako priljubljena osebnost v Celju. Premeščen je bil brzojavno v gorsko vas Svetina, ki leži visoko nad Celjem, dve uri hoda iz mesta. K .K i ; > i. m i .'t-*!:. Kino mMETROPOLu Celje prinaša: 20.21., 22. februarja: JUL1KA (žetev) V glavni vlogi Paula Wessely in Atila Horbiger. 23., 24. februarja: VERONIKA, šlager komedija sedanjosti. V glavni vlogi Hans Moser, Greti Theimer, Theo Lingen. 20. febr. ob 14 uri, 21. febr. ob 10.15 in 14 url MATINEJA, GENERAL GARCIA Vsi prostori Din 3'50 in 4-50. Ptuj Obtinska politika ibi morala biti ^ »•*>•*-A* tudi i)C. veren odraz prav posebnih socijalnih in gospodarskih razmer, ki vladajo pri nas. Ptuj je imesto s popolnoma zaostalo gospodlarsko strukturo. V dobi konjunkture močno razvita trgovina in obrt, popolnoma n a. v c za n a na konzum čisto kmečke okolice, živi danes, ko je oslabela kupna moč te okolice, v svojem razsulu. Indfustrija se razen par malih podjetij sploh ni razvila v Ptuju in tako nimamo tu močnejšega sloja, delavcev in nameščencev, ki so tudi v časih težkih kriz in depresij oni element, ki ijamči vsaj neko gospodarsko življenje. Merodajni faktorji niso v časih, iko se jim je nudila prilika, da s pametno občinsko politiko omogočijo1 drugačen razvoj gospodarskega življenja v Ptuju, ko bi bili lahko privabili sem močna industrijska podjetja, kakor n. pr. današnji »Tivar«, storili ničesar v tem pravcu. Ravno tako tudi danes ti faktorji niso kos položaju, e* ----.-v Oglejmo si njihova prizadevanja in pokažimo gospodom s tega mesta naijlbolj pereče probleme, ki se jih mora začeti vsaj danes reševati. Dne 21. m. m. je bila javna seja mestnega sveta. Na dnevnem redu je bila upravna priključitev okoliških občin mestu. Upravni poisli so bili prevzeti že 18. m. m. Vprašanje premoženja pride pred razsodišče. Ostali del Prebivalstva iz Grajene se ravnotako želi priključiti. Sedaj pa nastane problem socijal-nega skrbstva, ki je v naši občini priznano pomanjkljivo (celo za razmere, ki so trenutno merodajne) urejeno. Obdavčitev, dbklade, razne takse, ki jih okoliški kraji niso poznali v taki meri, to bomo obravnavali drugič in posebej. Za sedaj pa pribijemo: Brezposelnega delavstva bomo imeli veliko. Njegovo sta- nje je pa ravno zato obupne j še, ker ni ni-kakih izgledov za ponovno zaposlitev niti spomladi, čeprav se stanje nekoliko popravi. Večji kader teh brezposelnih je spadal do sedaj pod okoliške občine, ki nimajo organiziranega socialnega skrbstva tako kakor mesta, čeprav jih v našem primeru Ptuj ni mnogo nadkriljevil. Kaj se je storilo in kaj se namerava storiti? Brezposelni, ki so bili do sedaj pristojni v mesto, so dobili začasno in zasilno zaposlitev pri nekih javnih dielih. Še ti so bili vsled ustavitve dela, dne 25. januarja odpuščeni, Pomnožili so oni kader brezposelnih, ki so Ibrez vsakih sredstev. Zvemo, da ostane v tem kadru tudi nad 100 delavcev »Petovije« ki še ne začne obratovati. Kaj pa brezposelni iz sedaj priključenih in ostalih okoliških krajev, ki so bili do svoje brezposelnosti vedno zaposleni v mestu? In v Ptuju nimamo niti ekspoziture Borze d!e-lal V Ptuju nimamo poverjeništva Delavske zbornice! Na občinskem uradu opravlja urad-nik, ki je itak zaposlen z drugimi funkcijami, posle, ki bi jih morala opravljati Borza dela. Uradne ure za ta opravila so pa določena na 2 dni v tednu. V Ptujiu nam je nujno potrebna ekspozitura Borze dela z vsaj enim /lastavljencem! Potrebno nam je poverjeništvo Delavske zbornice! Vse to že dolgo zahtevajo in prosijo delavske in nameščen-ske strokovne organizacije, v katerih ima delavstvo nezadostno samopomoč. Merodajni faktorji zganite se! Dobili smo »Javno kuhinjo«, iki je v pomoč najbednejšim. Mestna občina ji je voti-rala Din 1000, pomožna akcija pa Din 3000, (Pomožna akcija je bila letos organizirana brez sodelovanja delavskih strokovnih organizacij). Pomoižna akcija oskrbuje v tukaj- Ljubljana IV. (39.) delavski prosvetni večer »Vzajemnosti« in »Zarje« Delavski oder »Vzajemnosti« je pripravil krasen program samih govorilnih zborov in recitacij v okviru lepih, umetniških prizorov in slik. Na sporedu so: Klopčičeva »Noč« in »Drejčnik Andrej govori« ter še ena druga, nadalje Tone Seliškarjeva »Pisma iz ječe«. Govorilni zhor je ijoln, močan, prizori živi in slikoviti. Pravi užitek bo ta delavski prosvetni večer, ki bo v sredo, dne 24. februarja s pričetkom ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Sodružice in sodrugi, pridite vsi in pripeljite svoje znance s seboj. Igrala bo tudi »Zarja«. O socialni književnosti bo predaval pisatelj Ivo Brnčič. Ljubljanski predsednik občine ima po novem proračunu Din 96.000 letne nagrade ter nad Din 40.000 za uradni avtomobil. Doslej je znašala predsednikova nagrada Din 86.000. Sarajevo Izobraževalno delo med slovenskim delavstvom. če deluje kje kakšno delavsko kulturno društvo pod težkimi prilikami, je to gotovo delavsko kulturno društvo »Cankar« v Sarajevu. Daleč od svojega pravega kulturnega centra zbiramo članstvo v najtežjih materijalnih neprilikah, brez pravega razumevanja za moralno ali materijalno podporo od strani tistih, ki bi bili za to poklicani. Društvo se bori za svoj obstanek, toda korak za korakom v najtežjih okolščinah, vrši svoje izobraževalno delo med najrevnejšim slovenskim delavskim življem. Tako je dne 9. januarja t. 1. stopilo društvo »Cankar« pred širšo javnost z igro Ivana Cankarja »Kralj na Betajnovi« in se je ob tej priliki spomnilo 60-letnice rojstva in 18 letnice smrti našega največjega pisatelja. Društvo se torej trudi, da dela čast imenu, ki ga nosi. Igra sama je bila naštudirana z ogromnim naporom pod strokovnim vodstvom režiserja A. Ravnikarja. Vkljub vsem mogočim tež-kočam pa se je posrečilo posameznim so-drugom in sodružicam podati posamezne vloge v prav zadovoljivi obliki. S posebno dobro igro so k dobremu uspehu pripomogli Kantor (s. M. Teletko), Maks (s. L. Černe), župnik (s. A. Jerman), Francka (s. Strmškova) in Nina (s. A. Teletkova). Tudi vse ostale vloge so bile podane dobro. Ne bi pa bili objektivni, če ne bi hoteli omeniti tudi tega, kar bo v bodoče potrebno popraviti, čeprav je igra bila dobro naštudirana in odigrana. Opazilo se je, da je igra »Kralj na Betajnovi« za povprečne diletante pretežka. Nadalje je potrebna: točnost, urejena razsvetljava in pa absolutna disciplina igralcev. Dvogovori se morajo razvijati hitrejše. Preglavice dela delavcem, živečim med drugim narodom, še izgovorjava. Teh nekoliko dobro namišljenih pripomb, čeprav pozno, naj bi pripomoglo k nadaljnjemu napredku naših vrlih diletantov, od katerih se nadejamo še mnogo lepega in koristnega. Družnost! V ogledalu „. Kar ie res ie res- Na vprašanje nekega citatelja o položaju katoliške cerkve v Franciji, odgovarja list avstrijskih legiti-mistov »Unter dem Doppeladler« tako-le: »Kljub ljudski fronti ni o kakšnem sovra-stvo proti cerkvi v Franciji nobenega sledu. I udi ni nobenega boja proti redovom ali„ ?vobodi katoliškega poduka kot v današnjem tretjem rajhu.« — »Slovenec« bo mogoče rekel, da se je legitimistom, s katerimi je pred desetletji enkrat pel slavo in čast njegovemu apostolskemu veličanstvu avstrijskemu cesarju, zmešalo in da so postali bolševiki. Važno za vse ljubitelje vrtov, vrtnarje in kmetovalce. Znana in že I. 1869 osnovana mariborska trgovina semenja M. Berdajs stopa v tekoče poslovno leto z novim poletom. S sodelovanjem vrtnarskih in kmetijskih strokovnjakov je izdala letos katalog semenja, ki je brez dvoma edinstven te vrste. Cenik namreč ne prinaša le zgolj navedbo blaga in ceno, neg,o tudi za vsako vrsto dotične trave, sočivja ali cvetlic obenem najprimernejši čas in način setve, zahtevajočo kakovost zemlje itd. Vsebuje razen tega tudi navodilo za gnojenje in najvažnejša gnojila. Neprecenljive vrednosti pa zelo obširen pregled živalskih in rastlinskih škodljivcev z natančnim opisom, kdaj in kako jih je treba pokončavati. Semena, ki jih proda ta priznana tvrdka, so iz najboljših inozemskih virov. šnjih šolah 400 otrok z mlekom in kruhom, Kaj ,pa z drugim? Listi pa poročajo o znesku Din 100.000, ki jih je dobila iz bednost-ne|ga skla.da mestna občina Maribor. Čitali smo tudi o 18milijonskem posojilu iza javna dela za — Maribor. (To posojilo bo služilo samo za odplačilo starih dolgov Mestni hranilnici in ne za nove investicije. Op. ur.) Z mnogo manjšo vsoto bi se dalo podlzveti pri nas, za naše razmere, marsikaj, kar bi olajšalo bedo naših (brezposelnih in ostalega revnejšega prebivalstva. Kdor pozna naš tlak, kdior pije našo iroidlo, ta ve, kako potrebni smo boljše tlakovanih ulic, vodovoda, kanalizacije in drugih prepotrebnih naprav. Kje ostajamo in zakaj ostajamo? K. K. Sijajno obiskana predavanja v Savinjski dolini V nedeljo, dne 14. t. ni. se je vršilo dvoje predavanj o socialni zakonodaji, delavskih strokovnih organizacijah in delavskem tisku v Savinjski dolini, med našimi rudarji in keramičnimi delavci v Libojah in Zabukovci. Obe predavanji sta bili sijajno pose-čeni in sta v vsakem oziru uspeli. Prvo predavanje se je vršilo dopoldne v gostilniških prostorih pri Skobernetu v Libojah. Zanimanje za predavanje je bilo tolikšno, da so nekateri prišli ure daleč iz okoliških krajev. Predsedoval je naš stari borec s. Potočnik, predavali pa so ss. dr. Reisman, Eržen in Jelen. Kar pogrešamo v Libojah, je edinole to, da se ženske ne udeležujejo takih prireditev, čeprav je mnogo delavk, zlasti v keramični tovarni, ki jim je, kot pri delu, tudi v organizaciji in na predavanjih o delavskih pravicah, mesto ob strani moža. Uspeh predavanja je bil: 16 novih naročnikov za »Delavsko Politiko«. Libojski sodrugi se lahko ponašajo, da so, kar se tiče naročnikov »Delavske Politike«, v primeri s številom delavstva lahko marsikateremu kraju za vzgled; upamo, da bodo tako tudi ostali. Naravnost manifestačen značaj pa je imelo predavanje v dvorani pri Skobernetu v Zabukovci. Tu se je zbralo poslušalcev, da se je v dvorani vse trlo. Kdor je prišel pravočasno, je še dobil sedež, ostali pa so se razmestili ob straneh dvorane in zgrnili na odru, kjer so zavzeli mesto tudi vrli pevci »Vzajemnosti«. Ko je naš stari znanec in župan našega rudarskega naselja s. Košak po 3. uri otvo-ril predavanje, je zapel pevski zbor delavski pozdrav. Nato so sledili referati predavateljev, ki so dopoldne predavali v Libojah. Zlasti so rudarje zanimala izvajanja s. dr. Reismana, ki jim je nazorpo obrazložil, da za rudarje v državnih rudnikih v jugoslovanski socialni zakonodaji ni predvidene nobene socialne zaščite. Kolikor jih ščitijo zakoni, so starega avstrijskega izvora. Več kot dve uri so vztrajali poslušalci, med njimi tudi veliko sodružic, ki so v Zabukovci izredno agilne in gotovo v veliko pomoč svojim možem, očetom in bratom v njihovem organiziranem boju za vsakdanji kruh in skromen obstoj. S protestom so rudarji tudi sprejeli na znanje vest o preložitvi volitev v II. skupino rudarske zadruge. To odlaganje volitev bo samo povzročilo, da bo zmaga 14. marca še sijajnejša, prva pa mora biti izbojevana pri volitvah v Bratovske sklad-nice 28. februarja. Novih 26 naročnikov na »Delavsko Politiko« se je priključilo kadru starih, ki se zavedajo pomena lastnega delavskega tiska in pomagajo s svojo vztrajnostjo, da bo »Delavska Politika« v doglednem času lahko izhajala trikrat tedensko. Zabukovški sodrugi in sodružice, zbrani okoli svojega župana, strnjeni v organizaciji in povezani med seboj kot naročniki »Delavske Politike« čuvajo socialistično trdnjavo v prelepi Savinjski dolini, bodreč delavstvo v ostalih krajih, da jih posnema. Za tiskovni sklad je daroval ob priliki t Marihora Din 5.—, Šoštar Ferdo, Ljb. Din predavanja s. G. Din 10.—. Neimenovani iz 1 15.—. Iskrena hvala! Županstvo obilne Trbovlje javlja pretresljivo vest, da je v sredo, 17. t. m. umrl bivši dolgoletni župan gospod Gustav Vodušek Sol. ravnatelj in nadzornik v p., imejitelj reda Belega orla, Jugoslovanske krone In Sv. Save. VZAJEMNOS1 Celje Občni zbor »Vzajemnosti« bo v nedeljo, dne 21. t. m. ob 9. uri v Delavski zbornici. Mnogo greše tista vodstva strokovnih in ostalih organizacij nad delavstvom, ki smatrajo, da je njih članstvo že dovolj zrelo za delavska vprašanja, če je dobilo njihovo legitimacijo. Pristop k »Vzajemnosti« pa se že smatra za luksuz. Vemo, da ni bilo med letom vse tako, kakor si vsi skupaj želimo, a največji del krivde nosijo oni, ki stoje ob strani. Vodstvo podružnice bo v nedeljo polagalo račune, t. j. bilanco svojega dela in bi gotovo pokazalo lepši rezultat, da ni mnogo proletarijata stalo izven vrst organizacije. Pustimo vse izgovore (ki ne drže), spoznajmo napako in pristopimo k »Vzajemnosti«. Kakor se pri večini društev pojavijo razne težkoče, trenja in nezadovoljnost, tako tudi pri naši »Vzajemnosti« ni bilo mogoče vsega na en mah odpraviti. O delu vodstva pravilno odloča le članstvo, nikakor pa ne oni, ki jim je vsak izgovor dobrodošel. Kdor se zaveda važnosti kul- ----------- - ••-- ' -- ■“HUJllUi v nedeljo na občnem zboru, kjer se bodo pred pričetkom občnega zbora sprejemali novi člani, ki bodo tudi lahko izrazili svoje mnenje in z nasveti pomagali, da bo delavsko izobraževalno delo res uspevalo. — Svit. Kranj »Vzajemnost« priredi v nedeljo, dne 21. t. m. ob 16. uri v dvorani pri Semenu burko v treh dejanjih: »Trije vaški svetniki«. Vljudno vabljeni! Ruše Velik pevski koncert priredi »Vzajemnost« v nedeljo, dne 21. t.. m. v »Sokolskem domu« z začetkom ob 3. uri pop. Sodeluje pevsko društvo »Grafika« iz Maribora. Nastopi tudi tamburaški odsek »Vzajemnosti« iz Ruš. Sodruge, zlasti mariborske, opozarjamo na to prireditev in jih vabimo k čim večji udeležbi! Lesce »Vzajemnost« bo v nedeljo, dne 21. februarja vprizorila tragedijo v štirih dejanjih »Kamnolom«. Pričetek ob 7. uri zvečer v narodni šoli. Pridite! Delavski pravni svetovalec Prazniki in izstavitve (Hrastnik) Vprašanje: V kolektivni pogodbi, ki velja za naše podjetje, je točno določeno, katere dneve je šteti za praznike, ko se v podjetju ne dela. Vkljub temu pa delavci praznujejo tudi še ob drugih dnevih. Ali imajo pravico do mezde za izstavitev za te dni? Odgovor: Ako je v kolektivni pogodbi točno določeno, katere dneve je šteti za praznike, pa se v podjetju praznuje tudi še izven teh dni, imajo delavci v smislu §a 220 o. z. pravico do mezde za vse one dni, ko so bili za delo pripravljeni, pa niso delali, dasiravno niso ti dnevi v kolektivni pogodbi predvideni kot prazniki. Kdaj je rubljiva delavska mezda? (Hrastnik) Po §u 3 zakona iz leta 1873 (zakon o zavarovanju in izvršbi na prejemke iz službenega razmerja z dne 29. aprila 1873 Državni zakonik št. 68) so rublji vi prejemki nestalnih nameščencev, med katere spadajo tudi vsi delavci v tovarnah itd. šele, ko je delo ali služba opravljena in ko je potekel dan, ko je bilo zaslužek po zakonu, pogodbi ali običaju izplačati. Na plačilni dan delavčeva mezda torej še ni rubljiva, ampak jo more upnik zarubiti šele, ko je plačilni dan potekel, to se pravi, da more zarubiti le tisti delavčev zaslužek, ki ga delavec ob vsakokratnem izplačilu ne dvigne, ampak ga morda pusti pri delodajalcu. To pa je seveda v zelo redkih pri- merih, tako da je mezda delavca v splošnem nerubljiva. Zastaranje pogrebnih stroškov (Št. Vid) Vprašanje: Župniku dolgujem še iz leta 1932 večji znesek iz naslova pogrebnih stroškov. Župnik me od takrat niti enkrat ni opominjal in tudi jaz nisem terjatve priznal. Ali je župnikova terjatev zastarala? Odgovor : Župnikovo terjatev je šteti med terjatve oseb, ki so javno postavljene za oskrbovanje določenih poslov v smislu §a 1486 t. 6 občega državljanskega zakonika, vsled česar je njegova terjatev po navedenem zakonitem določilu po preteku 3 let zastarala. W' HH r. NOGAVICE: iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii 1/k jSsgSp \ V r svilene od Din ID— naprej \ j Cakoo^ flor od Din 12-— naprej moške od Din 3-50 naprej MARI 80 GLAVNI TRG »&&SS Patentirali smo izdelavo garantirano nepremočljivega Hubertus-sukna. Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen spomin! Zadružna elektrarna v Trbovljah javlja pretresljivo vest, da je v sredo, 17. t. m. umrl njen dolgoletni podpredsednik gospod Gustav Vodušek Sol. ravnatelj In nadzornik v p., imejitelj reda Belega orla, Jugoslovanske krone In Sv. Save. Zaslužnemu pokojniku ohranimo trajen spomin! Ker nikomur ne prodajamo Hubertus-sukna, dobe se samo pri nas vsem znani HUBERTUSI katerih nepremočljivo sukno izdelujemo po patentu st. 7644/31. Vsakdo, kdor je pri nas enkrat kupil je postal naš Stalni odjemalec! (IMPREGNIRANEGA \H U B E RTUS^ŠUKN A \jU6. PAT. B TIVAR-HUBERTUSI iz garantirano nepremočljivega sukna TIVAR-OBLEKE Za konzordj izdaja ln urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. r Mariboru, predstavlteU Josip Ošlak r Mariboru.