List ljudstvu v pouk in zabavo.
Trak četrtek in ve H» a poštnino vred in v Maribora i
8 K. Kdor	.....
âiktVBtgi émètn'
na dom aa celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta i K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge ¡zvenavatrijato*
Sli	~ ------	- -........... - . -
Jre
—i štev. 5, vsprejcma naročnino, Inserate in reklamaciji « faiMfxto m plačaj* od eaaaiop*»» pMJtvrat« za «nitrat 18 vtn,, ¡u dvakrat 25 vin,, za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust »serati se sprejemajo do torka opolds», —
6 K. Kdor hodi sam pcnj, plača na leto samo 3 K. Naročnina »8 pošilja na: Upravništvo -Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do, odpovedi. — Udje .Katoi.
dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta 4iev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Uoravaiitvo: Sferofc»
tapete reklamacije so poštnine proste.
WALT&CHAFT (HARBURG
MngeiiUigt am 10 Sp lgl4
Ëeilacn
J mit . /
St. -
Marmor, dne 10. septembra 1914.
Tečaj XLVIII.
zvoljeni papež Benedikt XV.
Ves krščansko-katoliški svet je z največjo pozornostjo, kakor morebitL še nikdar ne poprej, pričakoval sedanjo papežko volitev, ker je v tem viharno razburjenem času svetovne vojske prav posebno čutil potrebnost močnega vodnika na poti miru in vzveliča-nja. In glej! Navzlic zdaj vladajočim velikim nasprot-stvom med raznimi narodi so se zbrali kardinali iz vseh, tudi iz med seboj se vojskujočih držav v Rimu, v srcu krščanstva, ter so izvolili v kaj kratkem času za skupnega poglavarja katoličanov kneza, ki je visoko vzvišen nad vsemi nemiri.. Zdi se, kakor da bi sred groznega vojnega požara že plaval angelj miru tja po razdvojenem svetu. Razne vlade so rade omogočile kardinalom potovanje v Rim, s čemur so priznale globoki, zgodovinski pomen papežke volitve, ter so se tako nehote že mirno srečale med seboj.
Volitev se je začela dne 31. avgusta. Prostori, v katerih se vrši volitev, so popolnoma ločeni od sveta, tudi brzojavne in telefonične zveze so potrgane. Na dan se je volilo 4krat. Za izvolitev je potrebna dvotretjinska večina. Dokler ni ta večina dosežena, se po vsaki volitvi lističi s šopom slame vred sežgejo. Ljudstvo, ki stoji in pričakuje pred Vatikanom, vidi dim in ve, da se je volilo brez uspeha.
V	četrtek, dne 3. septembra dopoldne je dobil kardinal Della Chiesa dvetretjinsko večino. List „Gi-ornali d Italia" nam opisuje ta trenotok tako-le :Ko so se prečitale prve glasovnice, so poslušali štetje glasov kardinali z globokim molkom. Takoj se je videlo, da bo dobil kardinal della Chiesa večino. Ko se je že kakih 30 listkov glasilo na ime Chiesa, je postala pozornost med Vsemi kardinali vedno večja. Sledilo je še kakih 5—6 glasov za Ch-esija. Nato pa so prišli na vrsto zopet drugi kandidati. Med tem je imel kardinal Chiesa že 38 glasov. Med kardinali je tedaj nastalo komaj slišno šepetanje. Po volilnih predpisih Še 38 od 57 oddanih glasov ne zadostuje za izvolitev. Mogoče je še tudi bilo, da med dvema ali pa tremi kandidati kateri glasuje sam za se. Tak glas pa se ne upošteva in bi lahko taka izvolitev bila zopet negotova. A ta napatost ni trajala dolgo. Prihodnja glasovnica se je zopet glasila na Chiesija in tako je bilo nanj združenih že 30 glasov, to je večina, ki je potrebna za veljavno izvolitev. Ostale glasovnice so se nato hitro prečitale. Vatikanski stavbenih Schneider je sedaj spustil pripravo, po kiateri so se vsi baldahini nad glavami kardinalov nagnili k tlom, razun enega, ki je visel nad kardinalom della Chiesa. Vsi pogledi so se obračali na Chieso, kateri je bil v tem hipu zatopljen v globoke misli. Sedel je z povešlenimi očmi nepremično na svojem sedežu; videlo se mu je, da se radi razburjenja težko premaguje.
V	tem je stopil starosta kardinalskih škofov v. spremstvu staroste kardinalskih dijakov in kardinalskih duhovnikov pred sedež kardinala della Chiesa in ga vprašal, če sprejme papeževo čast. Ko della Chiesa potrdi, še ga vpraša, katero ime si pridene. Della Chiesa odgovori, da sprejme ime Benedikt XV.
Nato so zapustili vsi udeležniki konklava sikstinsko kapelo in odpeljali novega papeža v oblar Silnico, kjer ie oblekel bole nogavice, rudeče čevlje, belo obleko, rudečo suknjo in rudeč plašč. Kardinal della Volpe, starosta kardinalskih dijakonov, je potem ogrnil papeža z rudečim, ziatopretkanim baržu-norii.
Ko se je vrnil v sikstinsko kapelo, se je papež vsedel na prestol na najvišji stopnji oltarja, da sprejme češčenje kardinalov, ki so mu najprej poljubili nogo, potem pa roko. Konečno je papež vse kardinale poljubil in jim podelil blagoslov.
Kardinal della Volpe jo izročil nato papežu ribičev prstan, ki ga je izročil papež potem kardinalu d'Amicosu, da se vdela njegovo ime.
Spremlian od ¿ardinalov je papež zapustil sikstinsko kapelo. Odšel je najpoprej v svoje novo stanovanje in odtod v, notranjost bazilike sv. Petra, da podeli blagoslov.
Takoj po podelitvi blagoslova se je papež zo-vrnil v sikstinsko kapelo, kjer je sprejel drugo Cenje kiardinalov.
Zivotopis novega papeža.
Novo izvoljeni papež se je poprej imenoval Gia-como (Jakob) della Chiesa. Rojen je bil v Pegli blizu Genove dne 21. novembra 1854 kot sin plemenite ro-dovine. Šolal se je v mestu Genovi ter bil leta 1875 na ondotnem vseučilišču proglašen za doktorja pra-voslovja. Potem je učeni pravosloveo vstopil v slavni rimski kolegij Capranica, je bil 1.. 1878. posvečen v mašnika in nato sprejet v dobro znano visoko akademijo dei Nobili ecclesiastici.. Po dokončanih študijah je Jakob della Chiesa opravljal službo v tajništvu za izredne cerkvene zadeve pod tedanjim tako izvrstnim Marijanom Rampolla del Tindaro.
Z RampoMom se je della Chiesa podal kot po-slaniški tajnik v Madrid ter je ostal tam do 1. 1887, Ko je nadarjeni nuncij Rampolla bil imenovan za kar-dinalardržavnega tajnika, je bil tudi msgr. Giacomo della Chiesa prideljen temu tajništvu ter se povspel sčasoma do časti tajniškega namestnika, katero je obdržal tudi ob predzadnjem izpraznjenju apostolskega sedeža in v prvih 4 letih slavne vlade Pij a X. Leta 1907 mu je sv. Oče podelil po smrti kardijiala-nadško-ia Dominika Svampa osirotelo nadškofijo bolonjsko,
Se-le v zadnjem, dne 25. maja 1914 od papeža Pija X. sklicanem javnemkonzistoriju je bil della Chiesa imenovan za kardinala z naslovno cerkvijo SS .Quattro Caronati. V vseh svojih mnogih In raznih poklicih in službah je della Chiesa storil neizmerno veliko dobrega in lepega. Bal je vobče spoštovan in priljubljen, zlasti zavoljo svoje izredne ljubezni do u-božcev, zaradi svoje globoke učenosti in občudovanja vredne spretnosti v reševanju1 raznih poslov, vsled svoje izpodbudne, ker prisrčno resnične pobožnosti. Zdaj je vrli kardinal-nadškof povišan v vrhovnega poglavarja svete Cerkve ter si je kot takšen pridjal ime Benedikt XV, Zadnji papež tega imena, učeni Benedikt XIV. (1740-1758), je bil dne 31. maja 1675 v Bolonji rojen. Slavni Prospero Lambertini, kakOr se je poprej imenoval, je bil kot kardinal od 1. 1731 do svoje izvolitve za papeža dne 17. avgusta 1740 nadškof v Bolonji
Ime Benedikt pomeni v slovenskem jeziku isto kot blagoslovljen, blažen.
Kronanje novoizvoljenega papeža.
Prvo nedeljo po izvolitvi se izvrši Kronanje novoizvoljenega papeža. Kakor poročaio listi, se je to v resnici včeraj, dne 6. septembra, izvršilo. Sv„ Oče je želel, da se tokrat radi razmer, v katerih živimo, opusti vsak sijaj in se naj le zgodi, kar je v obredih predpisano. Naš prevzv. g. knezoškof dr. Mih. N a p o t n i k opisuje v prisrčnem pastirskem listu, s katerim naznanja, menda prvi med škofi, vernikom izvolitev novega papeža, obred kronanja tako-le:
II kronanju bodo novoizvoljenega papeža na priprti nosilnici, sedia gestatoria, prinesli v cerkev sv. Petra in med tem bo pred njimi stopal ceremoni-jar, ki bo trikrat sežgal zvitek prediva z besedami: „Sveti Oče, tako mine slava sveta!" Potemtakem se papež v trenutku, ko prejmejo znajmenje najvišje časti, ki jo more doseči umrljivi človek:, namreč pape-ško tijaro, opomnijo na ničnost in minljivost posvetne časti in oblasti. Dospevši v bia<ziliko sv. Petra, služijo papež sveto pontifikalno mašo, med katero se vršijo posebni obredi. Po molitvi Confiteor ali po Iz-r oveai grehov molijo trije kardinali-škofje molitve, v katerih prosijo Sv. Duha posebne pomoči za novoizvoljenega papeža. Sv. Oče prejmejo na tO od naj-staršega kardinala^ijakona palij in naposled še od kardinalov tretje in zadnje zapovedano počeščenje. Po prvi maSni molitvi se pojo litanije, v katerih e-den izmed kardinalov-dijakonov pokliče na pomoč trikrat Krisitusa, dvakrat Marijo, enkrat razne svetnike, na kar pevski zbor zaprosi: Tu illum adiuva, ti mu pomagaj ! Na to pojeta dva dijakona list in pa evangelij najprej v latinskiem in potem v grškem jeziku. PoraBa obeh liturgiških jezikov pri maši ob kronanju papeževem izraža edinost vere vesoljne cerkve. Po Agnus Dei se podajo pontifikant na sedež in zaiužijeio sv. obhajilo. Po končani službi božji Zasedejo papež, pokriti Se s Škofovsko mitro, papeški prestol in zdaj so izvrši kronanje. Prvi zai najstaršim
kardinalom-dijakonom se približa papežu ter njim sname škofovsko kapo. Na to njim posadi najstarši kardinal-dijaikon triregnum ali trojno papešlco krono na glavo z besedami: „Sprejmi s tremi kronami o-zaljšano tijaro in vedi, da si oče knezov in kraljev^ dežel vesoljnega sveta, namestnik našega gospoda Jezusa Kristusa, ki mu bodi čast in hvala od vekomaj do vekomaj! Amen,
Papeži Benedikti.
V	zgodovini papeštva se 19. stoletje lahko imenuje stoletje Pijev iu Leonov. Po smrti Klementa XIV, L 1774 je bil izvoljen kardinal Ivan Angelo, ki si je dal ime Pija VI., potem so zaporedoma vladali do 1. 1914 Piji in Leoni, le 15 let je vmes vladal Gregor XVI. (1831—1846). Ko smo torej zvedeli za ime novega papeža, so se nam misli nehote obrnile v zgodovino na vrsto papežev tega imena. Zadnji papež s tem imenom, Benedikt XIV., je vladal pred poldrugim stoletjem (1. 1740—1758). Po smrti Klementa XII» 6. februarja L 1740 je konklave trajal nad šest mesecev, ker je bila velika needinost med tiardinali. Ko so tak1o ugibali sem in tje, kdo naj bi bil papež, je nekega dne rekel v šali priletni kardinal Lambertini: „Cemu toliko iskanja! Ce,hočete imeti Za papeža svetnika, vzamite Gotti-ja, Če hočete imeti politika, vzamite Aldobrandini-ja, če pa hočete imeti dobrodušnega starca», pa veamite mene." Iz šale je pa polagoma postala resnica. Dne 17. avgusta 1740 je bil izvoljen za papeža kardinal Prosper Lovrencij Lajn-* bertini, ki si je dal ime Benedikt XIV. v hvaležen spomin na Benedikte XIII. (1721—1730), ki ga je bil imenoval za kardinala. Rojen je bil iz staroslžuvne rodovine v Bolonji na Laškem 31. marca 1675. Bil je zelo nadarjen in marljivi, dičila ga je globoka učenost, čist značfej, vesela nrav in otroško pobožno srce. Kjerkoli je služboval? si je pridobil srca. Bil je eden naj,učenejših papežev na Petrovi stolici. V par peški državi je zelo povizclignil poljedelstvo, obrt in trgovino, pa tudi duševno kulturo in umetnosti. L. 1748 je znižal Število praznikov, v Avstriji je ta na-redba prišla v veljavo 1. 1754. Za znižanje praznikov so prosili mnogi vladarji, med njimi tudi Marija Terezija, a med ljudstvom je odprava praznikov, tu in tam zadela na odpor. Z raznimi vladami je i-mel mnogo težav, a Benedikt XIV. je povsod ubral pot milohe in dobrote, vsled česar mu nekateri zgodovinarji celo očitajo,, da je bil predober in preveč popustljiv. Užival je pa sicer splošno spoštovanje in celo protestantski knezi so ga spoštovali.
Benedkt XIV. je v ozkii zvezi z našo cerkveno zgodovino. L. 1751 je namreč zatrl starodavni par trijarhat oglejski ter ustanovil dve novi škofiji: vi-aemsko za benečajnski in goriško za avstrijski del patriiarhata. Vsled razsodbe cesairja Karola Velikega dne 14. junija 811 so slovenske dežele desno o3 Drave spadale pod oglejski palrijarhat. Toda ko so patrijarhi prišli v odvisnost od benečanske ljudovla-de, ki je bila v vednem nasprotju z avstrijskimi vladarji, so le-ti patrijarhom prepovedali, v avstrijskih deželah izvrševati sploh kakšnokoli oblast in duhovnikom je bilo strogo prepovedano, občevati s patrijarhom. Vsled tega so zlasti na Spodnjem Stajersr kem nastale uprav obupne razmere, ker ni bilo prar ve duhovne oblasti. Bil je torej skrajni čas, da se je temu storil konec in da so naše dežele dobile domačo, redno škofovsko oblast. Do 1. 1786 je bila Spod; Štajerska desno od Drave pod goriško nadškofijo, a potem je prišla pod lavantinsko. Benedikt XIV. je umrl dne 2. maja 1758 kot 831etni stlarček splošno objokovan.
V	dolgi vrsti papežev z imenom Benedikt so mnogi vladali cerkev v zelo težavnih razmerah, nekateri so bili celo umorjeni, mnogi Benedikti slovijo po svoji učenosti, drugi po izredni dobrosrčnosti in pobožnosti, a med svetnike je prištet samo eden, namreč Benedikt II. (684—685). Benedikt I. je vladal 1. 575—579. Takrat je bila vsa Italija v bojnem og* nju, kakor sedaj cela Evropa in papež je umrl vsled same žalosti nad nesrečo, ki so jo takrat divji Lon-gobardi prinesli nad Italijo.
Nftjirovejia poroîila se nahajalo pred ivserati.

Vojska z Rusi in Srbi.
V boju proti 40 ruskim divizijam. — Avstrijci izpraznili Lvov. — Rusi zasedli Lvov. — Odmor na naši in ruski strani. — 4000 Srbov pri Mitrovici ujeli — Srbija v obupu. — Nemci pred
Parizom. — V Parizu strah in groza.
Avstrijsko=rusko bojišče.
Uvodne besede.
Deset dni je trajala orjaška borba avstrijske in ruske armade v Galiciji. Dne 25. avgusta se je začela, dne 3. septembra se je končala. Naša armada se je v popolnem redu umaknila na nove postojanke zahodno za Lvovom (Lembergom). Ruska armada je zasedla Lvov. Od 4. septembra je na gali-škem bojišču mir, naši in Rusi si morajo oddahnit od nadčloveških naporov.
Naši in Rusi so se spoprijeli na bojni črti. ki je merila nad 400 km in je segala od Lublina na Rusko-Poljskem do rumunske meje v Bukovim. Najnevarnejše je bilo stališče severnih delov naše armade pod poveljstvom generala Dankla in generala Auffenber-ga. Ako tukaj ne vzdržimo, ako so naše čete na severnem krilu tepene, potem bi nastala velika nevarnost, da obkoli ruska armada našo in jo deloma po-tolče deloma ujame. Bilo je torej popolnoma naravno, da je avstrijsko vrhovno vojno poveljstvo skrbelo v prvi \Tsti za zmage Danklovih in Auffenbergovili čet in dalo tem generalom dovolj moštva na razpolago. Središče naše armade in desno krilo je stalo itak na avstrijskih tleh, in ako bi se tukaj izkazale naše čete preslabe nasproti morebitni ruski premoči, potem je umikanje na domačih tleh, na lastnih železnicah, po dobro znanih cestah in krajih, mnogo lažje, nego v sovražnikovi deželi, kjer tudi noben korak nazaj ni prav Varen.
Danklove in Aufienbergove čete so storile svojo dolžnost in častno rešile dano jim nar logo. Premagale so sovražnika v bitkah pri Krasni-ku, Zamoszem in Komamvem, jih okoli 30.000 vjeli ter zajeli lepo število topov in veliko množino streliva ter živeža. Zmaga Auffenbergove armade je bila tako silna in uničevalna, da se poražene ruske čete ne bodo tako kmalu zopet zbrale in poskušale z nami svojo srečo. O Danklovi armadi pa se danes poroča, da stoji že zopet v sovražnem ognju, ker so dobili Rusi čisto nove in sveže čete na pomoč.
Proti središču in desnemu krilu naše armade v Galiciji so nastopili Rusi z velikansko premočjo. In le število, ne pa morda boljša kakovost in večja hrabrost ruskega vojaštva je dalo povod, da smo se umaknili. Sedaj, ko izvemo tudi nekoliko za podrobnosti, se nam zdi naravnost čudežno, da so mogli naši vojaki zdržati celih 10 dni nasproti velikanski ruski premoči. Dogajalo se je, da je en avstrijski armadni kor moral stati nasproti petim ruskim, torej en Avstrijec proti petim Rusom. In naši so stali trdno kakor skala in vrhovno poveljstvo sedaj izrecno razglaša, našim vojakom v veliko čast in slavo, da so se umaknili le na njegovo povelje in da se je izvršilo umikanje v najlepšem redu.
Posebno se je v lOdnevni borbi vzhodno pred Lvovom odlikoval naš graški (III.) armadni kor, v katerega so uvrščeni tudi vsi slovenski polki. Kakor mogočni, nepremakljivi stebri, so stali na^ ši polki na bojišču, besno so se zaganjale sovražne četo v nje, toda naši fantje in možje so odbijali sovražne napade in s svinčenimi kroglami ter groznimi šrapneli kosili ruske vrste. In čeprav so polagoma postale tudi vrste naših polkov redke, vendar umaknili se niso pred sovražnim pritiskom, ampak še-le, ko je prišla zapoved od poveljnika. Slovenski fantje in možje so se izkazali zopet kot celi junaki. Res je, marsikateri je padel, marsikateri leži ranjen v bolnišnici, toda slovenski junaki so vzorno izvršili svojo domovinsko dolžnost ter pomnožili staro slavo slovenske hrabrosti in dejanske ljubezni do habsburške monarhije.
Središče naše armade se je, kakor rečeno, po lOdnevnem upiranju umaknilo na nove postojanke za Lvov. Ali ob enem ž njim tudi desno krilo, se v uradnih poročilih ne omenja. Sploh se molči, kje stoji sedaj naše desno krilo in kake naloge ima izvršiti» Toda v vojski je treba tudi molčati. Vsled tega, ker so se naše osrednje čete umaknile, je prišel Lvov v rusko posest. Krivo bi bilo, ako bi iz tega črnogledno izvajali bogve kakšne dalekosežne in neugodne posledice. Povdarjati je treba, da nam Rusi Lvova niso vzeli, ampak da smo jim ga mi prepustili. Lvov ni bil vzet, ampak izpraznjen, kakor pred kratkim Insterburg v vzhodni Prusiji, k|er so iste nemške čete, ki so s tem postale razpoložljive, kmalu nato pripomogle do sijajne zmage v mazurskem močvirju pri Ortelsburgu, kjer je bilo uničenih 5 ruskih armadnih zborov, Izpraznjenje Lvova za nas nikakor
ni neugodno, ker bi v nasprotnem slučaju bile naše čete v Lvovu lahko obkoljene,
Lvov je odprto, neutrjeno mesto, ki ne nudi četam nikake zaščite. Položaj mesta je iz vojaškega ozira nepovoljen, tako, da bi vsaki armadi, ki bi se nahajala v mestu, vsled navala od vseh strani, pretila nevarnost, da jo obkolijo. Vrhovno poveljstvo je že v naprej računilo s tem, da se v slučaju prevelike ruske premoči, Lvov izprazni, zato tudi ni prav nobene vznemirjenosti in potrtosti. Nasprotno, razpoloženje v vodilnih vojaških krogih je zelo samozavestno, ker spada izpraznjenje Lvova pri danih razmerah v okvir onih vojnih načrtov, ki jamčijo za končno zmago.
Da Rusi svojega prodiranja in zavzetja izpraznjenega Lvova tudi sami ne smatrajokot zmago , je najboljši dokaz ta, da so ustavili vsak boj in da počivajo. Kadar armada zlomi nasprotno moč, potem je višek zmage, da se sovražnik naglo zasleduje, da se njegove vrste spravijo v nered, da se ujame moštvo, strelivo in topovi. Tako je delal AuIIenberg, tako postopa sploh vsak vojskovodja, ki je v resnici zmagal. Rusi so silno utrujeni od lOdnevnega boja in naših niti z enim korakom niso zasledovali. Tako so presojati dogodki v Galiciji z vojaškega stališča. Da pa se bodo iz političnih nagibov Rusi doma široko-ustili o sijajnih zmagah, o zavzetju Lvova, o našem umikanju, to je za vse, ki poznajo politično življenje, samoumevno, a za nadaljni razvoj vojske je to brez vrednosti.
Generalni štab že poprej sklenil, da se Lvov začasno izprazni.
Berolin, dne 6. septembra. (Uradno.) Tukajšnji listi, kateri proslavljajo junaške boje avstro-ogrske armade v lOdnevni bitki o-krog Lvova, pišejo sedaj, ko je avstrijska armada zapustila Lvov, popolnoma mirno. Splošno se povdarja, da je avstrijski generalni štab že poprej določil, da se Lvov iz važnih vojaških razlogov prepusti začasno Rusom,
• • s t d n
iv- - ; a v*3*
■7 A

ji" / % f,
4*< t
\ v>	ur-
<* tfptlAV

j® farm
(v^PfifMnJi (5?
Ur» ti P-
\
M ir ^V- g U ^
\ c (L eStrr^EO)/'	„(:
7*
;


A , Vs^
V
* ***
Naše stališče dne 26. avgusta. Prodirajoče avstrijske čete.
Lvov — v ruskih rokah.
Dunaj, 6. sept.
Dne B. septembra so Rusi zasedli nasipe, ki so bili napravljeni okoli Lvova (Lemberg) v velikem kroga. Toda naše čete so že odkorakale, da bi nezavarovanemu mest» prihranile obleganje in ker so tudi naši nadaljni načrti govorili za to, da se Lvov prepusti sovražniku brez boja.
Bombardiranje je torej veljalo samo neutrjenim zaslombam.
Lvov je glavno mesto Galicije in šteje nekaj nad 200,000 prebivalcev. Mesto leži v kotlu, v dolini, ki se odpira proti severu. V Lvovu je sedež gaiiške-ga namestništva in 3 nadškofov. Okrog Lvova so se v prejšnjih stoletjih vršili mnogi krvavi boji med Poljaki ter divjimi Tatari in Turki, Eden najhujših bojev se je gotovo vršil 1. 1695, ko so Lvov napadli Tatari. Mesto je bilo skoro brez vojaštva, visoka gospoda pa je tisti čas rajala in plesala. Takoj so se meščani oborožili in se spust li s sovražnikom v boj. Vendar so končno Poljaki Tatare premagali in jih zapodili.
Okolica Lvova je dokaj rodovitna. Po gričih so veliki vrtovi skoraj samih sliv, ki so tudi letos tam zelo polne,
Rusi v Lvovu.
Krakov, dne 7. septembra.
V petek, dne 5. septembra ob 10. uri zvečer je ena ruska divizija pod poveljstvom generala Ruskiča vkorakala v Lvov.
Dunaj, dne 7. septembra.
Vrhovni poveljnik ruske armade, veliki knez Nikolaj Nikolajevič, je poslal ruskemu carju brzojavno poročilo, da so ruske čete zasedle Lvov. Poveljnik ruskih čet, ki so vkorakale v LvOv, general Ruskič, je odlikovan z redom sv. Jurija 2. in 3. vrste.
Sobota v Galiciji brez bojev.
Z bojišča, dne 6. septembra.
Včerajšnji dan (sobota) je potekel brez bojev. Le med predstražami in patruljami je prišlo do majhnih prask,
V Galiciji nekaj dni - počitek.
Z bojišča, dne 7. septembra.
Vojni dopisnik „S onn - und M o n -tagszeitun g" poroča: Položaj se bistveno ni spremenil. Vojaške odredbe vsake vrste sevrše popolnoma v redu, kakor se odvseh strani potrjuje. Za nekaj dni se nepričakuje nobenih večjih bitk. Zaupanje ljudstva v armado je povsod neomajno.
Zaupanje v lastno silo.
Dunaj, 5. sept.
Vojni poročevalec »Arbeiter Zeitung« poroča: Položaj vzhodne armade je vkljub delnemu umikanju ugoden. Auffenbergova armada otvarja nove možnosti, da se obkoli kijevska armada okoli Lvova. Vzhodna armada ima močne rezerve in obilen dovoz municije. V armadi vlada upravičeno polno zaupanje v odbijalno silo lastne deienzive. Ruse je minulo veselje napadati vsled velikih izgub.
Danklova armada zopet v boju«
Dunaj, 6. sept.
(Uradno) Danklova armada zopet v boju. Na ostali fronti vlada vsled velikih bitk preteklih tednov razmeram primeren mir.
Dunaj, 7. sept.
Iz bojišča je došlo sledeče uradno poročilo: Poleg že omenjenih bojev Danklove armade, proti kateri je zadnji čas poslal sovražnik po železnici močna ojačenja, je imel del te armade, ki stoji pod poveljstvom generala Kestraneka posebno krvave boje z Rusi. — Naši so sovražnika pognali in so ujeli nadaljnih 600 Rusov.
Lvov še bo zopet naš!
Kakor je posneti iz uradnih poročil, se je izvršil napad na Lvov od severo-vzhodne in vzhodne strani. Iz ruskega bojevanja pa je biljo razvidno, da hočejo Rusi tudi od jugo-vzhodne strani mesto polagoma obkoliti. Napade na naše postojanke pri Lvovu je izvrševalo 18—20 ruskih infanterijskih divizij z izredno močno artilerijo, med katero se je nahajalo tudi nekaj težkih topov. Med tem se je napravil na naši strani sklep, da se Lvov iz raznih vojaških (stra-tegičnih) ozirov izprazni. Odhod Avstrijoev iz Lvova. je gotovo le majhnega krajevnega pomena in je tolika kot gotovo, da bo Lvov le kratke časa v ruski lasti.. Opustitev Lvova nima na celotni položaj naše armade
Danainja Številka ima prilogo „Ilustrirani Glasnik". TBfcE
skoro nobenega upliva, Naše armade so že v dolžini 140 km popolnoma premagale 20—22 inianterijskih ter 6 kavalerijskih divizij. V polkrogu okrog Lvova, ki meri kakih 80 km, odbija naša armada napade 18 do 20 sovražnih infanterljskih divizij in 5 kavalerijskih polkov, Na velikem delu našega bojišča so avstrijske čete premagale sovražnika, Tudi za izid bodočih velikanskih borb severno od Lvova se nam ni treba bati, Z vso gotovostjo lahko pričakujemo, da bo tudi v bodočih bojih naše orožje zmagovito,
V petek, dne 4. septembra, je nastopil v bojevanjih okrog Lvova odmor. Kakor vojni poročevalci pišejo, sta oba sovražnika, Rus in Avstrijec, vsled 10-dnevnih krvavih bojev zelo izmučena. Za nekaj časa, tako se domneva, je borba ustavljena. Pričakovati pa je, da bo velikanska bitka te dni izbruhnila zopet z največjo silo na dan, O stališčih naših armad prihajajo semkaj ugodna poročila, iz katerih se sklepa in upa, da bo ta teden zia avstrijsko armado na bojiščih okrog Lvova srečnejši kot je bil pretekli._
Slovenski vojaki — levi.
Mestnemu svetu v Celju je poslal stotnik Koci-jan, od 4. bataljona pešpolka št. 87, ki je bil pred vojno v Škadru in se je sedaj v Bosni udeležil bitke pri Panosu, to-le pismo: ..Usojamo si naznaniti, da se je 4. bataljon pešpolka št. 87, ki je prišel iz Skadra, u-deležil z Nemci (iz Skadra) bitke pri Panosu in bistveno pripomogel k zmagi. Naši Štajerci se borijo kot levi." ¡Ta vest in pohvala bo vse slovensko ljudstvo po Spodnjem Štajerskem zelo razveselila,
Pešpolk št. 87 (Celje).
Sobotni cenzurirani „Slovenec" poroča o obiskih pri ranjencih ter pripoveduje:
V	drugi sobi je ležal ranjeni rezervni korporal 87, inianterijskega pešpolka III. zbora. Pripoveduje, da je stal junaški polk celjski dne 20. avgusta pri Rava-Ruska v ognju. Imeli so precejšnje izgube, bil so močno prizadeti, ampak umaknili se niso vkljub veliki premoči sovražnika. „Bilo je strašno", pravi ranjenec, ki ima celo roko v povoju. „Po noči je b lo treba obvezališče zapustiti in pri tej priliki je padlo več naših težko ranjenih Rusom v roke."
Pešpolk št. 87, 47 in 27 pri Lvovu.
»Grazer Volksblatt« objavlja:
Med polki, ki so se tako vrlo držali v bojih okoli Lvova, se nahaja tudi pešpolk št. 47 Rama ob rami je stal z pešpolkom št. 27. in 87. v sre dišču tretjega (graškega) armadnega kora ter se dne 26. avgusta bojeval od 3/46 ure zjutraj, ko je začel naskakovati, pa do večera.
Desetnik 47. pešpolka pripoveduje, da je priš»l pešpolk na 300 korakov sovražniku blizu in pri i 1 rusko infanterijo, da se je umaknila iz zavarovanih mest. Nadalje pripovedujejo, da so Rusi posebno radi streljali na zdravniška postajališča. Od 8. lovskega bataljona je padlo veliko častnikov.
Pešpolk št. 27 v bojih pri Sloviti.
V	„Grazer Volksblattu" poroča nek očividec o bojih pri Sloviti južno-zahodno od Lvova:
Dne 26, in 27. avgusta sem bil v taboru III. armadnega zbora pri Sloviti, ki leži kakih 60 km jugozahodno od Lvova. Boj se je začel dne 26. avgusta zjutraj. Pred 4 dnevi smo dobili povelje, da napade-mo sovražnika, ki je v smeri od Brody-ja v močnih kolonah prodiral v, Galicijo. Po 4dnevnem napornem korakanju smo dne 26. avgusta ob 8. uri zadeli na prve sovražne čete. Na črti Przemislany—Busk—Zlo-zow se je razvila bitka. Naše čete so stale takoj v vročem boju z veliko rusko vojno silo. Jaz sem z neke višine opazoval junaške boje graškega 27, pešpolka in lovskih bataljonov št. 8. in 9. (8. lovski bataljon je sestavljen iz koroških, 9. pa iz štajerskih fantov). Ti vrli oddelki so šli neustrašeno v najhujši sovražni ogenj, Videl sem, kako je nek oddelek 9. lovskega bataljona v najhujšem ognju v daljavi 1000 metrov prodiral proti utrjenim sovražnim postojankam. Zvečer je kakih 20 mož tega oddelka prignalo 350 ruskih vjetmkov, med katerimi je bilo tudi nekaj višjih častnikov.
Uspeh naših bojev pri przemislany je bil za nas zelo ugoden. Obdržali smo naše prvotne postojanke, poleg tega pa smo vzeli Rusom njih bližnje postojanke ter smo tete branili tako dolgo, dokler ni prišlo povelje, da se umaknemo.
Naše izgube so bile velike, kar ni čuda. če se pomisli, da so naši polki kar drli med najhujšim sov ražnim ognjem naprej proti mnogo močnejšim sovražnim četam. Rusi so bili zelo dobro zavarovani v svojih okopih. Infanterija je bila pokrita z razno slamo in vejevjem, da se je ni moglo, opaziti. Sovražnik je bil navadno ob našem prihodu tih in miren, dokler mu razni izdajalci in vohuni niso izdali naših stališč. Potem še-le je začel z bojem. Ruska artilerija, katera je imela razdaljo med našimi in ruskimi postojankami natančno razmerjeno, je navadno dobro streljala, infanterija pa skrajno slabo.
Z onimi izdajalci, ki so Rusom ovajali naše postojanke, smo napravili kratek račun. Nekega izda-
jalca smo zasačili v taboru našega poveljstva, ko je z vaškega stolpa dajal po noči Rusom z lučmi tajna znamenja. Še-le drugi dan smo ga dobili v njegovem skrivališču. Odslej ne bo več dajal znamenj Rusom...
Vrednost ruskih vojakov je zelo razjična. Posamezni oddelki so dobri vojščaki, večina pa zelo slaba. Ruski kozaki napadejo navadno le naš tren, to je oddelke, ki dovažajo živež in druge potrebščine. Seveda naši trenski vojaki znajo v takih slučajih dobro rabiti svojo puško. Žal, da so naši večkrat zamenjali naše deželne strelce na konjih za kozake. Da se take neljube pomote odpravijo, so dobili sedaj deželni strelci temnejše čepice.
Jaz sem bil že v ponedeljek, dne 31. avgusta, ranjen v desno ramo. Nekaj časa sem ležal, v Lvovu, potem pa, ko so se naši redno- umikali v Grodek, so me vzeli seboj. Nato sem odpotoval čez Budimpešto proti domu.
Kakor sem sam sprevidel, je bilo naše umikanje pri Lvovu gotovo že davno v našem bojnem načrtu. Da bi se umikanje vršilo v neredu, o tem ni niti govora.
Razpoloženje naših čet je prejkoslej izborno. Temu priča naslednji dogodek, ki se je dogodil ne daleč od Slovite, kjer je bilo naše taborišče. Bližnja višina je bila izpostavljena hudemu sovražnemu ognju. V podnožju hriba je bilo več malih ribnikov, v katerih je plavalo več rac, ki se seveda za bojevanje in za padanje krogel niso popolnoma nič zmenile. Neka krogla je zadela eno raco. Takoj je skočilo več naših vojakov iz bližnjega okopa, da bi si pozneje z ustreljeno raco napravili dobro južino. Ce tudi so krogle padale nevzdržno naprej okrog ribnika, vendar je nek vojak srečno prinesel mrtvo raco v svoj okop. Smeh se je nato razlegal v bližnjih okopih.
III. armadni zbor v ognju.
Gradec, 5. septembra.
List „Grazer Volksblatt" je dobil od nekega častnika, ki se je udeležil prvih bojev v Galiciji in jo bil pozneje ranjen od ruske dum-dum-krogle, sledeče poročilo o III. armadnem zboru.
Pohod našega kora proti ruskim postojankam so je izvršil gladko. Dne 18. avgusta je došel naš pol k v okolico mesta Stryj, dva dni poprej pa smo imeli svo.'e taborišče v Starem selu. Ko smo zapustili okoIico Stryja, smo šli proti severovzhodu ter smo prišli v ubožno rusko vas Przegnajow. To je bila naša zadnja postaja pred bojno črto, pri Krasnem, kjer so se že naslednje dni vršili krvavi boji.
Ko je napočilo jutro, smo že slišali gromenje topov in streljanje s puškami, ki je postajalo vedno živahneje. Kmalu nato so začeli blizu našega polka padati šrapneli. Vsi smo se pripravljali na naskok. Ne dolgo potem smo prišli v boj z eno brigado ruske Renncnkanipfove armade. Bilo je to v okrožju med krajema Krasne in Skvvarczovva. Med strahovitim par danjem sovražnih krogel iz topov in pušk smo napredovali korak za korakom. Naš polk je drvel vedno naprej, akoravno smo ' vsled šrapnelov nekega kievvskega artilerijskega polka, katere je v enomer sipal v naše vrste, silno trpeli. Cela dva dni smo vzdržali v skoro neprestanem morilnem ognju. Seveda smo tudi mi zelo krepko odgovarjali. Sovražnik je vedno pošiljal nove čete v močno; zredčene bojne vrste. Končno smo bili vsled silovitega sovražine-ga pritiska prisiljeni se umakniti v smeri proti zahodu. Umikanje se je vršilo v popolnem redu.
Naš bataljon je imel nalogo, da krije naše u-mikanje, kar se nam je z velikim naporom tudi posrečilo. Dve uri smo se neprestano borili proti veliko močnejšemu sovražniku. Med bojem smo stali do kolen v vodi. Naše čete so se kljub mučnemu položaju zadržale mirno: merili smo dobro in tako nam se je posrečilo, prizadjati Rusom izredno velike izgube. Nenadoma smo zapazili, da se pomikajo proti nam in sicer od strani v smeri železnice Krasne — Lvov nove ruske čete. Že od daleč je naznanjal dim in plamen gorečih vasi, katere so Rusi pri svojem prodiranju neusmeljeno zažigali, da se nam bližajo močne sovražne čete. Kakih 10 km pred Lvovom se je vrgel pešpolk št. ... sovražniku neustrašno nasproti. i Sovražnikovo prodiranje se je ustavilo in skozi daljnogled smo videli, kako so se ob železniški progi zakadile sovražne čete druga v drugo.
Naša artilerija je izborno streljala, sovražniki so padali kot muhe. Naša infanterija je nato s silnim bajonetnim jurišem sovražnika pregnala z lvov-ske okolice. Ko sem opazoval potek te borbe, me je zadela sovražna krogla. Splazil sem se z veliko težavo do bližnje sanitetne postaje.
Kakor sem pozneje izvedel, je bilo naše umikanje že poprej v avstrijskem bojnem načrtu. Z u-mikanjem se je sovražnika zvabilo v močvirnato o-zemlje pred Lvovom, kjer so dobili Rusi pozneje posebno krvave spomine od naših čet.
Od daleč sem s svojim daljnogledom opazoval, kako so Rusi obstreljevali neko našo sanitetno postajo. kjer je bilo mnogo ranjencev, ki še gotovo niti vsi obvezani niso bili. Rusi so hišo, v kateri je bila nastanjena sanitetna postaja, zažgali. Ker se je to zelo naglo izvršilo, dvomim, da bi bilo mogoče, vse ranjence rešiti pred morilnim ruskim ognjem.
Ruska artilerija je različne vrste. Ne vem, ali niso vsi topovi enako kakovosti, ali pa moštvo ni e-nako izobraženo, ker je uspeh ruskih topov silno —
različen. Med tem, ko so nekatere baterije naravnost izborno streljale, drugi streli zopet popolnoma zgrešijo svoj cilj. Infanterija se boja iZ oči v oči zeilo boji in ne upošteva več starega ruskega inianterijskega pravila: „Krogla je strahopetna, a junaški je bajonet!" Ruska infanterija, se čuti varno,le za mol-čnimi okopi.
Rusofili povzročajo tudi tukaj zahrbtno napadanje naših čet Proti takim izdajalcem se postopa popolnoma brezobzirno. Mnogo izdajadcev visi drevesih. Voj'aiki jih obesijo kar z vrvicami, s katerimi se snažijo puške. Ko smo se pomikali mimo sela Poperka, smo izvedeli, da so rusofili naše.pohode — naznanili s signali Rusom. Posebno dobro pa se to izdajalsko početje Rusom ne posreči, ker imajo rusofili premalo časa in prilike za izvrši(ev svojih načrtov.
v
Štajerska domobranska polka št. 3 in 26 v boju.
„Grazer Volksblatt" z dne 6. sept. piše:
Nadporočnik T,, kateri je bil na bojišču na desni nogi težko ranjen ter bil prepeljan v Gradec, je pripovedoval našemu uredniku sledeče:
Naši štajerski polki, med katerimi sta bila tudi domobranska polka št. 3. (graški) in 26. (mariborski), so že dne 25. avgusta pri mestu Przemislany šli v boj, zoper mnogo močnejšega sovražnika. Naši polki so bili središče III. vojnega kora. Boji pri Pr-zemislany-ju so bili zelo vroči. Še bolj krvav pa je bil 26. avgust, ko je domobranski polk št. 3 stal noč in dan v ognju. S posebnim naglasom povdarjam in prosim, da to gotovo priobčite, da so se naši štajerski vojaki borili s posebnim junaštvom. Naši ljudje so res vrli bojevniki, ki se bojujejo nad vse pričakovanje. Kdor hoče imeti pravo sodbo o junaštvu naših vojakov, je moral sam videti, s kakim veseljem so šli naši ljudje v boj. Naši domobranci in tudi še drugi polki so šli z nekim svetim navdušenjem sovražniku nasproti, vsak trenutek so pa tudi držali železno disciplino, ki je ena najlepših lastnostih vrlih vojakov v boju. Dne 26, avgusta sem bil ranjen, a k sreči sem se še vzdržal v sedlu in mi je tako bilo mogoče še odbiti sovražni napad na naš oddelek. Še le, ko radi rane nisem mogel več naprej, sem oddal poveljstvo drugemu častniku. Dokler mi je bilo. malo mogoče, sem še jezdil, pozneje pa sem se odpeljal po železnici v Lvov.
Naš urednik je vprašal ranjenca: „Kako je bilo razmerje bojnih sil med III. klorom in sovražnikom ?"
Nadporočnik je bil mnenja, da je bila sovražna ruska armada štirikrat močnejša, kot naš.3. kor. Za to pa je štajerski vojak mnogo boljši, kot ruski. Kozaki se dobro bijejo le v močnih napadih, drug^ če so pa zelo strahopetni. Ruska infanterija je dobra le za brambo, a ne za napadanje. Kakor hitro so naši vojaki naskočili z vso silo sovražnika z baio-netnim jurišem, so pometali Rusi svoje puške proč, ter so s povzdignjenimi rokami prosili naše za milost. Ruski pešci so na svojih postojankah skoraj do glave zakopani v okope.
„Koliko je resnice o govoricah, tia so naši polki imeli tako velike iizgube?", vpraša urednik.
Nadporočnik odgovori: „Da vojska ni zavarovalnica za življenje, si moramo pač sami predstavljati. Radi dogodkov na bojišču in radi ranjencev se nam ni treba vznemirjati. Posamezni oddelki so i-meli res velike izgube, drugi pa zopet skoro nobenih. Glede števila izgub je odvisno od raznih okol-nosti. Gotovo pa je, da so imeli Rusi v boju s 3. koroni najmanj dvakrat tolikio mrtvih kot mi. Ko smo naskočili ruske okope, smo našli tam mrliče po dva in tri drug na drugem. Naše prebivalstvo se prehitro razburja, poveča vsled svoje domišljije izgube in vidi takoj vse črno. Na bojišču se taki dogodki veliko mirneje presojaio."
Nadporočnik T. je izrazil upanje, da se bode skoro zopet vrnil k svoji četi na bojišče nazaj.
Od ranjenega poročnika KI. smo izvedeli, da je bil polkovnik 3. domobranskega pešpolka M. Flach ranjen.
Kaj je s slovenskimi polki.
Ker se tudi pri nas razširjajo neresnične govorice, da je tretji vojni zbor (in v tem so vsi naši domači slovenski polki) uničen, prinašamo naši javnosti v pojasnilo, da se vsako razburjenje prepreči, tudi sledeči pogovor „Arbeitenvllle" z nekim infanteri- . stom belgijskega pešpolka:
„Slišite", je vprašal urednik s pritajenim glasom infanterista, „ali je res, kar govore ljudje, da je III. zbor skoro ponolnoma uničen?" — „Ampak ne dajte se osmešiti. Res, da je marsikoga zadelo, ampak o uničenju ne more biti nobenega govora. In kar je še najboljše, ranjencev bo res zelo veliko, ampak mrtvih pa silno malo. In kar je tudi zelo dobro, ruske krogle so tako majhne in ostre, da se rane prav kmalu ozdravijo." Pri tem je pokazal neko kroglo, ki jo je našel, in na luknjo, ki mu jo je naredila na rokavu bluze. Bila je tako majhna, da jo je bilo s prostim očesom komaj videti.
Torej glavo pokonci. Zaupanje in potrpljenje
——

Kaj ruski vojni ujetniki pripovedujejo.
V Krakovo so privedli 7 vojnih ujetnikov, ki so ruski častniki. Nekateri med njimi so se že tudi vojske z Japonci udeFežili. Soglasno izjavljajo, da se Avstrijci lirabrejše vojskujejo, kakor so se vojskovali Japonci. Pri napadih so Avstrijci nepremagljivi.
Ako bi jaz imel take vojake...
Krakovski list ..Nova Reforma" še poroča iz bitke pri Krasniku sledeče: 56. avstrijski pešpolk je zaplenil 2 ruski zastavi 5. in 7, ruskega lovskega polka, ujel 350 ruskih vojakov in večje število častnikov. Zaplenil je tudi 8 strojnih pušk. Med ujetimi ruskimi častniki je bil tudi polkovnik 5. ruskega, lovskega polka, ki se je sam ustrelil, ko je še poprej zaklical avstrijskim častnikom: „Ako bi jaz imel take vojake kot so avstrijski, bi nobeden od vas ne bil ostal živ!"
Kako naš cesar zasleduje dogodke na bojišču.
Vsi domoljubni Avstrijci v teh resnih časih s skrbjo povprašujejo: Kako je z našim cesarjem?
Cesarski starček je že v 85. letu, a vkljub temu, kakor se poroča iz Dunaja, z velikim zanimanjem in natančnostjo zasleduje vse dogodke na evropskih, posebno pa na avstrijskih bojiščih. Cesar dobi v roke vsako uradno poročilo, vsak važnejši brzojav, in na podlagi teh poročil zasleduje na zemljevidih, katerih ima vse polno na svoji pisalni mizi, dogodke na bojnih poljih. Cesar je zelo dobro poučen
0	legi posameznih krajev; skoro vsaka vasica, najmanjša občina ali reka na bojišču mu je znano..
Cesar Franc Jožef je zadnji čas tako dobro razpoložen, da je zopet večkrat izrazil željo, da bi šel sam na bojno polje med svoje vrl,e vojake-junake. Seveda bi bilo to za našo armado veliko veselje. A gotovo je, da bi 841eitnemu starčku razburljivi dogodki na bojišču škodovali na njegovem zdravju. Radi tega so ga pregovorili, četudi zelo težko, naj raje ostane na Dunaju. In cesar je ubogal nasvet svojih svetovalcev.
Upanje vseh avstrijskih narodov, ospbitto nas Slovencev, je, da bi naš sivolasi cesar zdrav in vesel dočakal sijajno zmago nad vsemi ' sovražniki Avstrije !
Kako dolgo bo trajala vojska.
Na merodajnih mestih v Budimpešt/i se zagotavlja, da bo trajal prvi del vojske le 2—3 mesece. Ce bo potem prišlo samo do premirja ali oelo do mirovnih pogajanj, o tem se sedaj še ne more govoriti. To je pač odvisno od položaja sovražnikov. Toda četudi bi vojska trajala delj časa, je Avstro-Ogrska za ta slučaj popolnoma pripravljena, ker se vidno izboljšuje njen gospodarski položaj.
Poročila, došla v sredo 2. sept.
Avstrijsko-rusko bojišče.
Kje stojimo?
Maribor, dne 9, septembra.
Po poročilih iz vojnega stana nam je omogočeno, da si sestavimo približno sliko, kako sedaj stojijo naše čete,. 'Opomnimo, da podatki seveda niso nepobit-no zanesljivi, ampak samo uspeh sklepanja in ugibanja na podlagi različnih poročil.
Armada Danklova se bojuje pri Lublinu (na Rusko-Poljskem),
Armada Auffenbergova zavzema črto Krasnosta\VhUhanje, severno od Zamosca (na Rusko-Poljskem),
Armada Brudermann-ova sestoji iz 14. kora pod poveljstvom nadvojvode Jožefa Ferdinand in 3. kora pod poveljstvom generala Colerus pl. Geldern. Sedmograški 14. kor stoji na črti Grubieszovv-Sokal, graški 3,. kor na čnti Belz-Žolkiew, torej sedmograški po večini na rusko-poljski zemlji, graški pa na gali-ški nekako severno od Lvova, Čete, ki so stale vzhodno od Lvova, stojijo mogoče sedaj zahodno od Lvova na črti Javorovv-Grodek-Chlopy-Komarno, one čete pa, ki so stale v začetku ob Zbruczu, se nahajajo sedaj nemara v prostoru Drohobicz- Stryj.
Počitek v Galiciji.
Z bojišča, dne 8. septembra.
Z gališkega bojišča ni nobenih poročil o kakih novih bojih. Vreme je neprestano solnčno, kar je velika dobrota za naše vojaštvo.
Iz poročil višjih častnikov, ki se ranjeni vračajo iz bojev pred Lvovom, je posneti, da so se naše avstrijske čete izborno bojevale, vsem na čelu naš graški armadni zbor,
Danklova armada v boju.
Z bojišča, dne 8. septembra.
1	Kakor znano, se nahaja Danklova armada pri
trdnjavi Lublin na Rusko-Poljskem v boju s sovražnikom. V večdnevnem boju, ki bo bržkone kmalu končan, je dosegla že lepe uspehe. Čete, ki jim poveljuje fml, Kestranek, so premagale mnogo močnejše ruske čete, ki bi bile rade Danklovo armado obkolile. 0-pozoriti je treba, da so si Rusi že v pričetku vojske pripravili pri Lublinu utrjena stališča, kar je vzrok-da so boji tako težki in da tako dolgo trajajo.
Dva dni v močvirju.
Od šrapnela na rami ranjeni vojak tirolskega polka, ki se je udeležil bitke pri Krasniku, ne more dovolj pohvaliihi junaškega borenja naših pešcev. Mož je zašel v neko močvirje, iz katerega se radi svojih ran ni sam mogel izkobacati; še-le drugi dan je prišel zdravstveni oddelek. Po dolgotrajnem trudu marljivih pomagačev se je posrečilo, da so ga rešili iz ilovice, tako, da so bili le njegovi škornji žrtev nikdar sitega močvirja.
Avstrijsko=srbsko bojišče.
Maribor, dne 9. septembra.
'Obudimo si spomin na dogodke v avgustu in ponovimo nekatere stvari, da bomo razumeli najnovejše dogodke, ki so se odigrali pri Mitrovici, Dne 12. avgusta so naše čete zasedle srbsko mesto šabac ter branile to novo posest, dokler jim ni prišla pomoč. Ko so dne 17. avgusta od severa čez Savo prišle nove avstrijske čete, so se naši v Šabacu začeli zopet gibati in dne 18. avgusta so skupno natepli srbske čete okoli Sabaca. Dne 19. avgusta so začeli prodirati, vrgli sovražnika iz njegovih postojank ter ga nagnali v beg proti Valjevu. V tem je došlo poročilo iz glavnega vojnega stana, da se bo sedaj vsa pozornost posvetila rusko-avstrijskemu bojišču. Poveljnik general Frank je zato odredil, da so se naše čete zopet vrnile čez Savo na avstrijska tla, le v Sabacu je pustil posadko. Ko je Srb po ogleduhih izvedel za približno moč posadke, je začel napadati Šabac. Vsled tega je sklenil poveljnik Frank, da zopet prekoračimo Savo. To se je zgodilo dne 23. avgusta. Tn zopet so bili Srbi tepeni. Ker so med tem Srbi izvedeli za način vsega našega postopanja, _ ni imelo nobenega pomena več, da še dalje držimo Sabac. Še isti večer | je odredil poveljnik, da se takoj umaknejo naše čete <čez Savo. Umikanje, se je vršilo v najlepšem redu ■ čez most, v to svrho. zgrajen, in Srbi niso niti z mezincem ganili, da bi motili naš prehod. Biii so pobojih preveč izmučeni.. Tako je prišel Šabac zopet v srbske roke.
Isti dan dne 23. avgusta so Srbi poskusili svojo srečo tudi južno ob Drini pri Višegradu. Tjekaj so poslali svoje čete iz Kragujevaca in Kruševaca. Izid je znan. Okoli 30.000 Srbov je stalo pri Višegradu, toda tret.ina se jih ni več vrnila, Obležali so na bojišču. Drugi so v največjem neredu zbežali na srbska tla.
Od 23. avgusta naprej si Srbi niso upali več ganit:. še-le zadnji čas, v noči od 6. na 7. septembra (od nedelje na ponedeljek), smo zopet izvedeli, da še živijo, Zljubilo se jim je-po našem mestu Mitrovici. In naše vojaštvo jih je čisto mirno pustilo preko-rač ti Savo. Ko so. biii. črez, so bili obenem že tudi v pasti. Niti eden se ni vrnil. Kar jih niso posekali, so jih ujeli. Nad 4000 srbskih ujetnikov je od tega dne v Avstriji- več. Takozvana Timok-diviziia generala Jan-koviča je s tem popolnoma uničena. Mitrovičani so pa
generalu Franku hvaležni za spretno izpeljani uda-reC>
Avstrijci ujeli 4000 Srbov.
Dunaj, dne 7. septembra.
Vrhovni poveljnik naše armade, nadvojvoda Friderik, je izdal dne 7. septembra sledeče armadno povelje:
Izredno me veseli, da lahko sporočim, da so naše čete vjele 4000 Srbov, ki so hoteli vzhodno od Mitroviice vpasti na naše ozemlje. Ob tej priliki so
naše čete odvzele Srbom mnogo vojnih potrebščin.
«
• *
Mesto Mitrovica leži v Slavoniji ob Savi, seve-ro-zahodno od srbskega Šabaca.
Srbe. zapuščajo vojaki iz Nove Srbije.
Dunaj, dne 5, septembra.
Makedonski vojaki, ki so jih imeli Srbi ob Drini, so prešli k avstrijskim četam, ne da bi streljali. Makedonski vojaki so postavni dečki, katere so avstrijske čete prijazno sprejele.
r
Nemško=francosko bojišč
Maribor, dne 9. septembra.
Francijo in njeno armado zadeva v zelo kratkih presledkih udarec za udarcem. Skoraj kakor v kakem gledališču se spreminja slika Francije od dne do dne. Sedem nemških armad prodira in se bliža zmagonos-no vedno bližje in bližje proti srcu Francije — Parizu. Teh zmagonosnih nemških čet ne ustavi nobena sila, nobena moč. Vsaka francoska, ali združena fran-cosko-angleška-belgijska armada je premagana in poražena od nemških čet, kojih skupni smoter je Pariz.
Severna nemška armada, ! ki je prodirala iz
FranClje Proli	j. armada
generala Klucka, je prikorakala do neposredne bližine 1 ariza, do njenih predutrdb. Na njenem zma»o-nosnem pohodu po porazu Francozov pri Maubeuuo in po dvakratnem porazu združene francosko-an<de-ške armade pri St. .Quentinu, je krenila proti jugu. veliko francosko mesto in trdnjava Lille v severni Franciji se ji je udala brez odpora. Nemci so naložili mestu Lille 200 milijonov vojnega davka. Udala se je tudi močna francoska trdnjava Boulogne ob severni morski obali Francije, med Francijo in Anglijo ter velevažno in veliko imovinsko mesto Rouen ob izlivu reke Seine v Kanal la Manche. Istotako se ie izdalo na milost in nemilost armadi generala Klucka veliko in v zgodovinskem oziru važno mesto Amiens ob reki Samme ob severni strani Pariza.
Sosednja armada generala Klucka, in sicer armada generala Hausena, je prodrla do mest Creil in Senils, ki sta komaj 30 km oddaljeni od Pariza proti severo-vzhodu. Tukaj je že tudi prišlo do spopadov med Francozi in predstražami generala Hausena. Gromenje topov se je slišalo v Pariz, Parižane spre-letava groza in strah. Prebivalstvo si pač živo slika vse grozote obleganja. V Parizu vlada nepopisna razburjenost in nered. Vsak, kdor le količkaj more, zapusti Pariz in zbeži iz mesta. Vlada si je že pred 10 dnevi preselila iz Pariza proti jugu v mesto Bordo.
Nemški armadi generalov Biilovva in vojvode virtenberškega sta po porazu Francozov med trdnjavama Reims in Verdun prodirali proti reki Mame. Armada generala Biilowa je nato krenila proti trdnjavi Reims. Mesto in trdnjava Reims sta se udali brez boja. Armada vojvode virtenberškega pa oblega močno francosko trdnjavo Verdun in je zapletena v neprestane boje s Francozi v Ardenah, Po padcu trdnjave Verdun bo prodirala proti Parizu. Ob sever-no-francosko-belgijsko-lukajiiburški meji so se kar zaporedoma udale močne francoske trdnjave brez boja, in sicer: Hirson, Conde, Ayvelles, Fere in Laon. Trdnjava Givet ob francosko-belgijski meji je le kratko časa kljubovala nemškim oblegovalnim topovom. Ob vsej severno-francosko-belgijski meji je edina francoska trdnjava, ki se je najuspešnejše in najda-lje branila, Maubeuge. Toda tudi ta je padla po junaškem boju dne 7. t. m.
Armada pruskega prestolonaslednika je v neprestanem prodiranju proti Parizu. Armadi bavarskega prestolonaslednika in generala Heeringen se še vedno borita z močnimi francoskimi četami v francoski Alzaciji. Oddelek armade bavarskega prestolonaslednika se bliža francoski trdnjavi Toul, oddelek armade generala Heeringen pa koraka proti francoski trdnjavi Bielfort,
Trdnjava Maubeuge padla.
Berolin, dne 8. septembra.
(Uradno.) Trdnjava Maubeuge se je včeraj, dne 7. septembra, udala. Ujetih je 40,000 Francozov, zaplenjenih 400 topov in mnogo drugega vojnega gra-* diva.
« * •
Trdnjava Maubeuge leži 10 kilometrov od belgijske meje na francoskih tleh. Imela, je važno nalogo, da brani prehod nemških čet skozi Belgijo po reki Sambre do Namurja in od tod po reki Maas do Luttieha. Maubeuge je ena najmočnejših francoskih trdnjav. Sedaj, ko je padla Maubeuge in se je prostovoljno udala trdnjava Lille, je francosko-belgijska» meja v popolni oblasti nemških armad. S padcem trdnjave Maubeuge je vsa severna Francija notri do Pariza v oblasti nemških čet.
Na morju.
Maribor, dne 9. septembra.
Puljski mornariški list „Polaer Tagblatt" piše, da francosko vojno brodovje ne bo obstreljevalo Pu-lja, čeprav mnogi' italijanski listi trdijo nasprctno.
V Jadranskem morju je trčila na neko mino velika angleška aklopna križarka „Warrior" in se potopila, Vest, da sta jo že „Goeben" in „Bresiau" pognali na dno, je bila zmota. V Severnem morju sta Trčili dve majhni angleški vojni ladji na mine in se potopili z moštvom vred. Ob angleški obali v Severnem morju je pa zadela neka majhna angleška aklopna križarka na mino in se pogreznila na morsko dno. Utonilo je veliko mornarjev. Tudi dva. trgovska par-nika, in sicer enen angleški in eden švedski, sta zadela v Severnem morju na mine in se potopiU.
Nemčija je zaplenila v bližini angleške obali v Severnem morju 15 angleških ribiških čolnov ribiče in nalovljene ribe so spravili v. nemško pristanišče-Anglija je pa ugrabila parnik „Potsdam", ki je vozil
nemško pošto iz Roterdama.
Iz Šangaja na Kitajskem se pa poroča, da se je vršila ob kitajskem obrežju bi.tka med nemškimi m angleškimi vojnimi ladjami, v kateri sta bili 2 angleški križarki močno poškodovani. Ob mors i obali Brazilije v Južni Ameriki se je pa ba.ie vršila bitka med dvema angleškima in eno nemško knžarko. Nemški križarki se' je baje posrečilo, da je utekla v neko
nizozemsko pristanišče.
Nemčija kakor tudi Anglija pomnozuje a neprestano svoje vojno brodovje. Nemčija je sklenila, da nadomesti svofe izgubljene ladje z novimi, katere bo pričela takoj graditi, Anglija je pa kupila postu-galsko vojno brodovje.


v'"-»
/
v\

Papež BenetiiH XV.
Razne novice.
*	Duhovniške vesti. Nastavljeni so Kot kaplani sledeči novomašniki: Kožar Martin v Šmartno pri Slovenjem Gradcu, Kuk Jožef v Galicijo pri 'Žalcu in Pavlic Vid k Sv.,Emi.
Duhovniška vest iz sekovske škofije. C. g. J. Muršec, župnik v Spielfeldu, je stopil v stalni pokoj in se naseli v Lipnici, — Župnijo Spielfeld je dobil č. g. Leopold Vozlič, kaplan v Andritz pri Gradcu,
*	Za predstojnico čč. šolskih sester i Mariboru je bila izvoljena č. sestra M. Lidvina Purgaj, dosedanja prednica zavoda šolskih sester „MariSanišče" v Ljubljani. Sestra Lidvina Purgaj je rojena 21. marca 1861 pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Preoblečena je bila dne 23. septembra 1879, Nova predstojnica je vrla znana slovenska pisateljica. Spisala je knjigo ..Gospodinjstvo", katera se je posebno našim mladenkam zelo priljubila.
*	Za srečen izid vojske. Na praznik Marijinega rojstva je šla iz mariborske stolnice v Marijino baziliko veličastna procesija. Vodili so jo prevzvišeni g. knezoškof sami v spremstvu stolnega kapitelja, mestne duhovščine in mnogoštevilnih vernikov. Posebno spodbudno je bilo gledati, da se je toliko mož in celo vojakov udeležilo obhoda. V Marijini cerkvi izpostavilo se je Najsvetejše. Po končanih molitvah smo z zanimanjem poslušali navdušen govor prevzvi-šenega knezoškofa. Cerkev je bila- do zadnjega kotička polna. V govoru se nam je- proslavljala in priporočala Marija, pomočnica kristjanov*. Ona ima v bojih avstrijske avmade važno vhgo, V mnogih preteklih bojih smo dobili Avstrijci od nje sVojo pomoč. Pri-poročajmo se ji tudi v sedanjih nevarnih časih, da bodo žene z vsemi, ki so ostali doma v lepi edinost; in krščanski ljubezni, delovale za skupni blagor, kakor naši vojaki v vojski. Po govoru je šla procesija zopet naeaj v stolnico, kakor je prišla. Tamkaj so se dovršile prosilne molitve do Vsemogočnega, ki bi naj podelil na priprošnjo preblažene Device zmago slavnemu orožju mile nam Avstriie.
Dež. glavarja namestnik dr. Fr. Jankovič se je mudil te dni na Dunaju ter bil v avdijenci pri ministrskem predsedniku grofu Sturgkhu in domobranskem ministru baronu Georgiju.
*	Slovenec padel v bo i ti za domovino. V izkazu izgub se nahaja med mrtvimi tudi Jakob Korošak iz trenske divizije 16, šesti gorski trenski eskadron. Korošak je doma iz Stare vasi pri Ljutomeru. — O drugih padbh Slovencih uradni izkaz še ni izšel. Ko dobimo natančne podatke, bomo objavili imena padlih štajerskih Slovencev. Ako se nam vpošlje dovvsui-ca za odgovor, radi odgovarjamo na vsa tozadevno vprašanja,
__Hujskanje zoper narodnosti ali posamezne
stanove še kaznuje s strogim zaporom po § 302 k. z. Tudi psovke kot: Windisehe, Pfaffen itd. je najstrožje kaznovati. Naj se vsak slučaj naznani naravnost višjemu držaivnemu pravdništvu v Gradec ali1 pri-stojnemu državnemu pratvfdmštvu, seveda z navedbo ptič. Oblasti so dobile strogi ukaz, vsako tako hujskanje z vso strogostjo zatreti.
Grozno zlobno obrekovanje. Poroča se nam iz popolnoma zanesljivih virov, da se je v soboto in v nedeljo Širila po mariborskih ulicah med nerazsodnimi ljudmi strašno zlobna vest, 1 i s; <o je mogel izmisliti sam hudič, da Slovenci (die \Vindischen) niso hoteli streljati
na Ruse. To je vneliovpijoča, nezaslišana krivica, ki se godi našim vojakom. Mi pa smatramo za svojo sveto avstrijsko dolžnost, da ker so se govorice javno širile, tudi javno in 1 odločno proti njim nastopimo ! ter branimo čast za domovino borečih se in umrlih slovenskih vojakov. Vsa poročila govorijo, da so se slovenski fantje v Galiciji držali kot junaki, borili kot levi.in da se niso pred večkrat močnejšim sovražnikom umaknili niti za ped. Svojo kri so domoljubno darovali za domovino, a sedaj pridejo zlobni ljudje, da umažejo njihovo čisto, nad vse dvome vzvišeno čast. Kdor še bo slišal tako žaljivo in zlobno govorico, naj krivce takoj na-
znani državnemu pravdništvu. Proti zlobi je potreba nastopati odločno.
Za pravico! Poslanci dr. Benkovič, Pilšek in dr. Verstovšek so te dni intervenirali v Gradcu pri vseh pristoinih oblastih, da ščitijo patrijotično. slovensko prebivalstvo in posamezne stanove; na nekaterih mestih so zadobili povoljne odgovore. Vseka-ko se je in se bode še vse potrebno ukrenilo, da se težaven položaj ublaži.
Izpred deželnobrambnega sodišča. Kakor izvemo, je bilo do včeraj, dne 3.. septembra, pri dežel-nobrambnem sodišču v Gradcu vsled vojske nastalih kazenskih slučajev 839. Izmed teh je bilo dosedaj u-stavljenih 248, a v 11 slučajih je dvignjena tožba. Drugi slučaji še tečejo.
*	Izpred sodnije. Iz preiskovalnega zapora so bili izpuščeni, ker se jim ni dokazala nobena krivda, še ti-le: č. g. Anton Gabron, župnik v Skočidolu, g. Petjen, železniški uradnik v Hočali, g. Alojz Drozg, posestnik v Št. Ilju v Slov. gor.
*	Izkazi o padlih in ranjenih se bodo takoj odposlali, kakor hitro jih bo t skarna. dob la. Te izkaze dobijo samo tisti, ki so si jih posebej naročli.
*	Ponesrečena straža na Južni železnici. Dne 5. t. m. okoli 9. ure zvečer je med železniško postajo Poljčane in Ponikvo pri predoru Lipoglava vrgel vlak ob tla črnovojnika Janeza Skale *sr ga težko poškodoval na glavi. Prepeljan je bil v celjsko bolnišnico,
*	Začetek šolskega leta na c. kr. gimnaziji v Mariboru. Ponavljal ne in sprejemne skušnje se vršijo pravočasno v običajnih dnevih, in sicer p o n a v -1 j a 1 n e skušnje dne 16, in 17. septembra od 8. ure dalje, s p r e j e m n e skušnje za prvi razred pa dne 16. septembra od 10. ure dalje. Učenci, ki hočejo delati sprejemno skušnjo za T. razred, naj se prijavijo pri gimnazijskem ravnateljstvu dne 15. septembra, ab pozneje dne 16. t. m. zjutraj. Prinesejo naj s seboj svoje zadnje šolsko naznanilo in krstni list; ti dve lstini se tudi lahko pošljeta po pošti. — S poukom pa se bo pričelo še-le tekom meseca oktobra: dan se sedaj še ne da točno določiti. Zato naj vsi diinki, ki so obiskovali lansko let > našo gimnazijo, in t'st.i, ki so prestali sprejemni izpit za prvi razred, ostanejo to"iko časa še doma pri svojcih, dokler se ; o časopisih i e razglasi začetek pouka, ali se ne objavi kak drug o1 lic. V potrebi se bodo vršile skušnje še pozneie e*>krnt, avo bi vsem učencem ne b'lo mogoče se zgl ^s t: dne 16. in 17. septembra.
Začetek šolskega leta. Našim krajn>m šo's'-im svetom na ('eželi nujno priporočamo, naj se potom krajnih šolsk;h s vrh v obrnejo na deželni šolski svet s prošnjo, da oe ljudske šole začnejo še-le s 1. novembrom, ker so otro°i zo pašo in lahka poljska dela, sedaj neobho.ho doma potrebni.. Okraj-i šolski sveti pa naj prošnje krajnih šolskih svetov toplo podpirajo,-
*	Hmelj. -hipoštVors^o' bmeliarsVo društvo letos ne bo izdaiolo županstvom brv.o-av ih tržiVh poročil, kakor druga ]e'n Dm-ho ba'e hhs ni dobilo državne pohode. Tržna porodila bo društvo pošiljalo pismeno na nekatere oVi-o.
*	Pozor, živinorejci! C. in kr. vojaško povelj-ništvo v Gradcu je izvedelo, da kuplrejo trgovci z živino v Primorju klavno živino ter da skušaio pod pretvezo, češ. da so vojaški mesarii. doseči rvzke cene. Iver vojaško poveljrištvo ni izdalo nikakega ukaza za nakup klavne živine, je naročilo vsem krdelom in zavodom vojaškega poveljniškega okoliša, da morajo vsem osebam, ki bi morda klavno živino za n "ih (vojaške) namene kupovali, izdat' pravilno izstavljene izkaznice. Da ne bo kdo oškodovan, se vse prizadete kroge, posebno pa še kmečko ljudstvo, opozarja, da so le 0".i trgovci z živino upravičeni kupovati klavno živino za vojaške namene, kateri se znmorejo izkazati s tozadevno, od vojaških oblasti sestavljene izkaznico.
*	Za nadzornike uri setvi in spravljanju pridelkov je c. kr. nameshiia imenovala sledeče gospode: Za okraie Ptu\ Rogatec in Šmarje vinore!skega inštruktoria Franc Šlambergerja; za Konjice, 'št, Lenart in Slovensko Pistrico vhoreiskega inštruktoria Franc Viranta; za Cel:e, Marenberg, Šoštanj in Slo ven i Gradec potovalnega učitelja Frn,T,c Goričana: za Gornji Grad živhoreiske^a nadzornika Mart n Je-lovšeka; za Ormož, Ljutomer, GornVv Radgono in R'adt?0"0 vrore;skega inštruktoria. Andrei RečruVa;
Brežice, Maribor (okoMeal, Arvež, Lipnica in Omu-rek strokovnega učitePa Oton Briidersa in za Koz;e ter Sovnico vi"orft8skeiia n^dzo^n®'"". Fra*~o	ča.
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se vsled obstoječih r'a,zmer pouic ne prične s 16. sept., temveč nekoliko pozneie, Pričetek rednega pouka se bo svoječasno naznanil. Vsekako se bo stvar tako uredila.,, da učenci in učenke ne bodo trpeli nikaKO škode glede napredka in vštetve šolskega leta.
Snreiem aohnk v kmetijsko gospodinjsko Šolo c. kV. kmetfskie družbe kranjske v Ljubljani. Po o-knPščinah. ki jih določijo sedajnje razmere vsled na-cfoip sv|O|0Vrp vo:ske. se otvdri v jeseni (bržčas o-koli Vsoh svetih) 16. tečai kmetijske gospodinjske Šole. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema polen- verouka,, vzgoieslovia. zdravoslovia. ravnania, z bolniki, spiska in računstva vse one predmete, ki jih mor« limiti vSakV dobra, .frosnodinia. Gojenka, ki bo v /nvod.i nhča n^i mesec za hrano, stanovanje. kurjavo, razsvetljavo. rerilo. tn ie, snloh za vse. 35 K, rdi 7n vp<? tečai 3'" r<". Vsak.V sojenkapa mnra prinesti po možnosti več c" leke seboj. Prošnje
za sprejem ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo starišev, oziromTvaru-ha naj se pošljejo vsaj do 15. oktobra t. 1. glavnemu oaboru c.. kr, kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Pojasnila daje glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. >
'ffififi,. Žalostno je, da nasprotniki naše vedno domoljubne stranke v sedanjem času ne morejo opu-st.ti svojega strankarskega in narodnega hujskanja. To razvidimo iz sobotne številke „Marburger Zeitung" kjer na grd način napadajo našega vrlega župana.' Ne vemo, zakaj so bili nekateri aretirani, a to vemo, da je naš župan zvest Avstrijec in pošten človek. Glede varstvenih organov se je ravnal do pičice po ukazih e. kr. okrajnega glavarstva, Ljudem gre rad in povsod na roko. Občinske seje pa sklicuje, kadar je to potrebno in v sporazumu z večino, tako daleč pa \ še tudi v Hočah nismo, da bi jih skliceval na povelje „Marburgerčinih" dopisnikov,. Hujskačem pa svetujemo nujno, naj dajo sedaj mir, kajti časi so preveč resni. Vsaj sedaj bi naj počivali narodnostni in strankarski prepiri. G, župan pa se po sličnih napadih naj ne da zmotiti, ampak naj gre srčno pošteno pot naprej.
* Sv. Peter pri Radgoni, V Ivanjševeih je umrla dne 5. septembra Helena Trstenjak, Mladenka Marijine družbe. Bila je stara 18 let; bolehala je čez 4 leta. Na zadnji poti so jo spremljale Marijine druž-benice v obilnem številu. Naj ji bo žemljica lahka. Na sedmini se je nabralo 7 K za avstrijski Riudeči križ.
* Slovenski duhovnik padel. Pri Golgoryju blizu Lvova je dne 27. avgusta padel smrtno zadet od sovražnikove krogle vojaški kurat Valentin Rozman. Ko je med bitko hitel k težko ranjenemu vojaku, da mu podeli zadnje tolažilo, ga je zadela sovražna krogla naravnost v srcie. Rusi so streljali tudi na zdravniške postaje, čeprav je bilo razobiešeno znamenje RudeČega križa, Vojaški kurat Rozman je bil rojen dne 13, februarja 1871 v Mostah na Kranjskem. V duhovnika posvečen je bil v Celovcu 1. 1896. Kot vojaški kurat je bil začetkom vojske prideljen celovškemu pešpolku št. 7 in je šel ž njim tudi na bojišče. ■ Slovenskim mladeničem je č. g. Rozman znan kot pisatelj knjižice Krščanski vojak", ki je pred par leti izšla v naši tiskarni* — Svetila duhovniku-junaku večna luč!
Še. izprati sodišča. Tudi mladenič Mihael Sokol iz Jarenine, ki je bil vsled ovadbe aretiran, je izpuščen iz preiskovalnega zapora, ker je bila ovadba neutemeljena. Nadalje je bila izpuščena gospa Pavla Grizold iz Rač, ker se je takoj po prvem zaslišanju izkazalo, da ni povoda za sodnijsko zasledovanje. — iz Celovca se nam poroča, da je tudi vod telj koroških Slovencev, dr. Janko Brejc, izpuščen na prosto.
Celje. Dne 6. t. m. Zvečer so pripeljali semkaj iz severnega bojišča prve ranjence, in sicer 266 mož, večinoma lahko ranjene. Ranjeni so bili v bitki pri Przemislany v Galiciji, Vsi ranjenci pripadajo k III. armadnemu zboru, pešpolki 87, 97 itd.
poročila, došla 13. sept.
n
Nova bitka pri Lvovu.
Komaj je minilo 5 dni, odkar se je odigrala velika bitka vzhodno od Lvova, komaj so si obojestranske čete nekoliko oddahnile in zavzele svoje nove postojanke, že nam brzojav iz Galicije poroča, da se je začela nova borba, sedaj zapadno od Lvova. Vsi Avstrijci spremljamo ta boj s t sočerimi molitvami do Boga, naj nakloni zmago našemu hrabremu vojaštvu, ki gre v boj za sveto in pravično stvar. Brzojavno poročilo se glasi:
Dunaj, dne 9. septembra.
Uradno se razglaša: V prostoru pri Lvovu se je začela nova borba.
Avstijci začeli.
K zgorajšnji vesti, da se je pričela pri Lvovu nova bitka med Avstrijci in Rusi, še prihaja z bojišča tudi dodatno poročilo, da je naša avstrijska armada pričela z bitko. Avstrijci so začeli napadati! To kratke besede povedo veliko in so neizmerno razveseljive za nas. Dokaz so nam, da se je naša armada zares umaknila sama rada ter v najlepšem redu, da se je zopet razvrstila in da vlada v njenih vrstah iz-boren duh. Ponosni smo na naše vojaštvo, Poročilo se glasi:
Z boj šča, dne 9. septembra.
V novi bitki, ki se je začela v prostoru pri Lvovu, so naše čete začele (ofenzivo) napadati.
Rusi v Lvovu.	______________
Lvov, dne 6. septembra.
Še nredno so zapustile avstrijske čete Lvov, je prinesel lvovski lisi „Slovo Polskie" dne 31. avgusta slecteče naznanilo: Mestno upravo oskrbujejo sedaj podžupani dr. Rustovvsky, dr. 'Stahi in Schleicher. Mestno predsedstvo je izdalo sledeči oklic: „Mešča-
ni' Z ozirom na bližnje dogodke se vas poziva, da ostanete mirni in pametni. Zdravje in vse imetje meščanov je odvisno od tega." Ostali del oklica je b.l zaplenjen. Na magistratu se uraduje kakor poprej. Policija se polagoma umika. Mjestna elektrarna bo zopet kmalu otvorila promet mestnih železnic, i rebi-valstvo se je zelo pomirilo. Na cestah se vrši promet v popolnem redu. Javno mnenje se buduje nad onimi, ki nameravajo zapustiti mesto. 'Mestno gledališče se je danes zaprlo.
5000 Srbov ujetili.
Zagreb, dne 9» septembra.
Pri Mitrovici je bilo, kakor se sedaj izkazuje, ne 4000, ampak čez 5000 Srbov ujetih, približno toliko pa jih je padlo, tako, da je res cela timoška divizija generala Jankovlča uničena, Timoška divizija se je smatrala v Srbiji za nepremagljivo. Odlikovala se je osobito v zadnji vojski s svojim vojaštvom pri Od-rinu. Toda naše avstrijske armade še očividno ni poznala. Za Srbe pomeni uničenje timoške divizije hud udarec, prvič, ker je bila njena najslovitejša divizija, drugič pa, ker nima preveč divizij na razpolago, Rumunija na razpotju.
Naša sosednja država Rumunija se še do danes ni prav odločila, ali bi šla v vojski z Avstrijo, ali z našimi sovražniki. Rusija s lovito pritiska na Rumunijo in ji dela velike obljube, če gre ž njo proti Avstriji. Rumuni se še vedno niso odločili. V tem ozi-ru sta v Rumuniji dve veliki struji. Kralj Karl in njegovi ožji privrženci so na strani Avstrije, večji del ministrov in ljudstva pa je z Rusijo. Sedaj je prišlo med kraljem in ministri celo do resnega spora, kakor nam pove naslednja brzojavka:
Solija, dne 8. septembra.
Med kraljem Karlom in ministrstvom Bratianu je prišlo do resnega spora, ker so vsi ministri razun Margilomana proti prijateljstvu s trozvezo. Kralj Kar; je zagrozil, da bo odstopil, ako ministrstvo ne spremeni svoje dosedanje zunanje politike. Skoro gotovo bo kralj imenoval sedaj uradniško ministrstvo z Mar-gilomanom načelu. Namerava se proglasiti tudi splošna mobilizacija rumunske armade.
Kudeči križ.
Seznamek darov lavantinske 'škofije, Inabrariih ob priliki slovesnosti cesarjevega rojstnega dneva 18., oziroma 23. avgusta 1914 s prispevki za srebrni in beli križ: kn.-šk. dekanijski urad Konjice K 1102.47, Celje K 1500, kapucini v Celju K 111.11, kn.-šk. dekanijski urad Maribor levj breg K 70, Maribor desni bres; K 383.82, Marenberg K 330.37„ Sv. Lenart v Slov. gor. K 887.07, Ptuj 899.09, Jarenina 597.10, Gornjigrad K 1892.39, Br a slo vre K 1027.63, Laško K 805, Z a vrč 385.16, Kozje K 934.61, Šmarje K 820.18, Novacerkev K 681.28, kn.-šk. župnijski urad Spodnja. Poi-skava K 20; skupaj 12.447 K 28 v. Za srebrni križ: Kristiana knjeginja Windischgrätz. K 50. Za beli križ: župnija Sv. Marjeta pri Rimskih toplicah K 30. Skupaj 12.527 K 28 v. Posamezne župnije se bodo izkazale v cerkvenem zaukazniku za lavanitinsko škofijo.
Občina Bistrica pri Lembahu jo darovala za avstrijski Ru-deči križ 47 K.
Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Cesarjev rojstni dan se je kljub lepemu vremenu in silnemu delu udeležilo cesarske sv. maše veliko število župljanov ter šolarji, ki so prejeli tudi sv. obhajilo ter ga darovali za presvitlega cesarja in naše vojake. S eilnim zanimanjem in tresočim se srcem spremljamo boje naše armade, saj je večina hiš poslala za obrambo i,domovine moža ali mladeniča, da, več hiši je dalo celo po tri, štiri ali pet vojakov. Naj jih Bog in angel varih srečno vodi in pripelje nazaj med domačine! V pomoč ranjencem in potrebnim družinam se je nabralo čez 330 K; čez 220 K je znesla zbirka med župljani in darovanje v cerkvi, 100 K pa je darovalo sedmero naših društev iz svojih pičlih dohodko, na čelu jim ¡posojilnica s 50 K. Hudo se jih je sicer obrekovalo, toda ona so in bodo (kakor dozdaj delovala kljub raznim oviram po starem slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
Ormož. Za avstrijski Rudeči križ je nabral g. Lovro Pet:>-var jz Izvanjkovcev in sicer v občini Hardek K 130, Mihaloveih K 81.58, Šardinju K- 103.24, Litmerku K 28 in pri raznih drugih darovalcih K 218, skupaj K 560.82. Nadalje g. Tomaž Korpar v Osušovoih kot )
Oslušovcih kot drugo zbirko K 93. Nabrani denar se je izročil na pristojno mesto.
Pomožni odbori za sodne okraje Ormož in Rogatec. Požrtvovalnost, ki jo prebivalstvo naše monarhije povodom cet svet pretresajočih vojnih dogodkov povsod izkazuje, se tudi znamenito pojavlja v obeh sodnih okrajih Ormož in Rogatec. Tuka.j se je pod predsedništvom vodje okrajnega glavarstva ptujskega in na-mestniškega sekreterja dr. Evgena viteza Netoliczka osnoval po en pomožni odbor, kateremu pripadajo zaupni možje iz vseh dolov dotičnega sodnega okraja. Ta si je stavil nalogo, povsod prirejati nabiranja, katerih dnesek je nakloniti deloma Rudečemu križu, deloma za podporo rodbinam jrezervnikov. 'Zastopstvo u-radnega vodjo v predsedništvu je drage volje! prevzel v Ormožu grof Brandis, V Rogatcu načelnik okrajnega odbora dr. Schuster. Vodja okrajnega glavarstva, ki ga podpirata okrajni komisar dr. Wollte in namestniški koncipist iplem. Schrey, se je zavezal, na vso moč pospeševati Magovito delavnost obeh pomožnih odborov ter pri tem najskrbneje upoštevati vsa izpodbujanja, katerih uresničenje v katerikoli smeri obeta posebna uspehe. Na-glaš se, da je uspeh nabiranja v obeh okrajih presenetljiv ugoden ; celo majhne občine s primerno ubogim prebivalstvom so do-nesle nrece-' lepe prispevke. Osnovi obeh pomožnih, odborov se je pridružila tea sodne okraje Ormož, Rogatec in Ptuj od c. kr. namestništva zaukazana ustanovitev gospodarstvenega pomožnecra urada, ki bo limel nalogo, izvrševati zasebnopravne, gospodarske in druge zadeve k vojakom polficanih častnikov in Vojakov, ki jih vsled vojaške službe niso mogli rešiti.
Ivanjci. Po občinskem uradu sta za družbo avstrijskega Rudečepa križa darovala: g. Dominik Breznik 10 K in g. Leon. Kreft 1 K.
Ustnica uredništva.
Arlbreg pri Vuhredu. (A. M.) in drugim vpra-šalcem glede prodaje debele živine: Pišite na h:ten-
danco III. armadnega kora v Gradcu, Navedite težo in vrsto živine.
Šoštanj. (A. T.) Kedaj se začne šola na c. kr. učiteljišču, še danes ni znano. Bomo objavili. Menda bo veljalo isto, kar danes pišemo o gimnaziji.
Sv. Vid pri Ptuju. Hvala, ampak javite to s podpisi na c. kr. domobransko sodišče v Gradcu,
Sv. Lenart v Slov. gor. Pride, kadar bo prostor.
Novim in starim naročnikom!
Kdor hoče izvedeti novice in poročila o vojski, naj si naroči naše liste. Naznanjamo še ponovno, da dobi list le tisti, ki obenem pošlje denar. Kdor list naroči le po dopisnici in nič denarja ne pošlje, lista ne dobi. Vsak, ki si želi naš list nanovo naročiti, naj torej kupi poštno nakaznico in nam po nji pošlje denar. — Ob robu nakaznice naj napiše svoje ime in obenem pristavi:	na?©Žnik-
S tem nam olajša delo Slov. Gospodir stane celo leto 4 K, četrt leta 1 K. od zdaj do novega leta K 150. Isti naročniki ,.SI. Gospodarja", ki želijo dobivati do norega leta tudi pondljkovo „Stražo", naj vpošljejo v ta nameri 60 via. po poštni nakaznici ter izrecno napišejo, da je to poštnina za poisdeljkovo ,,Stražo'. Nakaznica se naslovi na npravništvo „Slov. Gospodarja'*, Maribor.
Tisti dosedanji naročniM, ki še za leto 1S14 niso n;č naročnine plačali, so dobili (pri današnji številki) na ovitku velik križ, da se s tem opozorijo na svojo doižno&t. Ako naročnine v-aj deloma ne poravnajo, jim bomo list takoj ustavili. Mi imamo za list velikanske stroške, zato pa lista ne mcreimo zastonj pošiljat. Prosimo torej da nam ti naročniki tanoj pošljejo denar po poštni nakaznici, na katere naj razto&so zapišejo: svoje ime, bival.šče in i ošto, ter zraven še pristavijo tisto številko, ki jo imajo na ovitku in pa besedi: Star naročnik.
T.rti dosedanji naročniki, ki so za leto 1914 oddali denar na pošto v nedeljo ali pozneje, še križe na ovitku ker fh ni bilo mogoče več črtati. Z to naj se ne pr-w.u ejo
T'y
Valška za'oga ur, dragoceno srnam: ne m ophčn-h
stvari po v»? k'> c<'.ni. Tiidi na obroke ! !lustr»v, ceniki zastonj. Gramofone od 20-200 K. Niklasta remoat.-ura K 350 Pristna srebrna ura K 7'— Original ornega ura K 24'— Kuhinjska ura	K 10-
Budilba, niklasta K 3'— Poročni prstani K 2'— Srebrne ver ižice K Večletna jamstva,
Masi. Osetinger
tel Fehreobooh
ur&r in očaiar
>r,
fin«üiK!lf: oMn« 28
Kupujem zlatnino in srebro.
Pekov ki u?enco se takoj sprtjme pri Fr Vatipotič, Maribor, ÏVgett-hof .va ul. i)3.	793
Stontoristfnja-za-
¿©fniea
slovenskega in nemškega jezika v govoiu io pi?avi popolnoma zrno žua. ki je vajena stn jepisja in Scenografije, se takoj sprejme v lahko pisarniško službo z mesečno pljro ttO K Ponudbe s spričeva i in fotogr; fi;0 se po Ijejo na tvr.iko Simon Ilctter & sin, Ptuj. tOl
Mičen in prulsn uče uc se takoj spve.int proti mesečni plači in celotni oskrb' v umetnem in valjčnem mli u go^p. Štefana Lešaik v Kramu pri Maribora	799
Učen* c,
drav, močan, z dobrimi šolskimi spričevali, zmožen slovenskega je zifca kak r udi nemškega, se takoj sprejme v trgovinov mešanega hia Josip Wagner, Šmarje pri Jeliafc.	800
Sodi se prodajo
čez 20 polovnjakov, 70—1000 lit. vsebine iz šta.i. hrastovega lesa Franc, Sorec, Breg pri Ptuju. 810
«miimtftisssiimmi gTOMM»«
Pozor Pozor
Najnovejši ter najcenejši aparati za kuhanje s špiritom. Patentovani z varstveno znamko „J W Mala poraba špirita, eksplozije in popravila popolnoma izključno. Išejo se preprodajalci.
J.Vsjda Ljubljana
Sv. Petra cesta 43/20
Služba orgaaista
n cerkovnika je oddati pri Sv. Dubu v l.očah. Prednost imajo oni, ki znaio voditi godbo na pihala. Oilasiti se je treba osebno.
Učenec v trgovin z mešanim bla gom so takoj sprejme. — Rudolf
Kuharica išče službe. Vajena že v župnisču, želi spet lake slu"be, ali k gospoda na d želi. Vprašanja .Kuharica" št. 8 4.
mica r
s štirimi ali 5 delavskimi
se sprejme i n ftru I. Glaser Mariboru.
močmi stavbenemu moj-v Me linghofu pri 816
Kumno, pšenico, oves, íi¿ol, vinski kamen, sploh
vse deželne pridelke kupi
Kdor kaj ima, naj ponuii.
798
D
ozor!
■ Ustanovljeno 1880
Radi opustitve najstarejše narodne manufakturne trgovine
Karola Vaniča, Celje, Narodni dom
se prodaja vse pod lastno ceno.
Kdor hoče dobiti?
za malo denarja veliko dobrega blaga, naj bí naroči od „PrVfl slovenske spodnje štajerske razpošiljalnlce"
J. Maric, Maribor, Gosposka ulica St. 9
Ostanke raznega blaga n. pr. 20 m močnega belega platna za saino 8 K, 20 m posebno močnega za 9 K, 20 m zelo finega za 11 K, 20 m močnega druka K 8'60, 20 m posebno močnega za 10 K, 20 m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk m dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, levantina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena.	680
Veletrgovina s špecerijskim blagom in dež. pridelki.
Ivan Ravnikar : Celje
A
«t 3>
Ù
»
V î
Graika ulica Stev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo,
kakor tudi fino čokolado in kakao. Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
t
P &
n
&
3*
3 S
Solidna In točna postrežba.
ške srečke
Glavni dobitki po 400.000 in 2C0.C30 frankov. — Prihodnje žrebanje 1. oktobra 1914.
Sœcke avstrijskega rudečega križa!
Srečke ogrskega rudečega križa!
Vsak* srečka ima vrednost potovega denarja, vsaka srečka gotovo zadene. — Nesečni obrok oi 21— nadalje. — Poja-jasnila daje za češko industrialno banko: Sredkovno zastopstvo 15, Ljubljana.

jjy
Pozor! OZNANILO Poxor!
Lojzka Horvat:: Maribor
Burggasse 10. SchišSerstraBe 9.
uljudno naznanja cenjenemu občinstvu v Mariboru in okolice, da je prezvze'a s 1. septembrom od g A Eiletz trgovino z
i in premogom
na drobno in debelo ter prodaja izvrstno haložko in šentpetersko vino, pivo in jabolinik v steklenicah.
izvrstno blago Pssirelba točna
pri st?.roznani domači zanesljivi trgovini na sano po ceni, | • rupak tupl prav dobro.
Sukneno bbfl) (štofi za moške in dečke.) N ;, omodno vo!n) za ženske in dekleta, N Jnovjše perilno blsgs za obleke in bluze, Platno be'o in pisana za srajce in spodnje hlače, B ags za postelje in rjuhe, brez šiva in matrace, Srai e izgot v ¡ene vseh velikosti za moške in ženske, Pr> d,iasn kov ^eiika izbir, za prati in iz črnega atlasa, Zmiraj nevosti robcev iz svUe in za prati, ka^or vseh vrst | blaga za domačo vporabo, s č'tner si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih pre-j dnOitih, zatorej poš'jem na zahtevanje
ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosposka ulica 10.
(Gickt).
Boleani r mišicah in kitah ter star« revmatične bolezni, ki s< «e pojavile po prenlsjesju, »o takoj omilijo ia odpravijo s o ti raajsm z prot&nsklm ia r« vmatlaoin-bals.mom. Za oporo delovanja tega vtiravanja (Tribanja) se posebno priporoči
iaj zoper protin,
kateri t telesu nakopičene bolečino - po rzročujoče rodene snovi raztopi i» upliva, da se vodna snov po naravnem pota in na neškodljiv način spravi iz trupi*, dobiva se v lekarni pri „An-gelju varilm", Ur. A BUrak. Maribor, T«getthoffora ulloa 33 (blizu kolodvora).	262
azpošiljalnica
ohištva
K. Preis Maribor
Stolni trg štev. 6.
Posebno ugoden nakup pohištva za spalnice m mehkega lesa, lakirano od 90 K; spalnice, iz trdega lesa, poližirano, od 160 K; spalnice v staronemškem slogu, moderne, od 240 K. Zimnice (vložki) K 9'50, mize K 10'—, atoli K 2'50, močne postelje 14 K, šifonirane 24 K, kuhinjska kredenca 42 K, spalni di-vani (otomani) 31 K. Posebni oddelek za pohištva iz železa in medeni te: otroške omrežne postelje od 16 K, postelje iz železa 12 K, železne omarnate postelje 24 K, umi-valne mize 5 K, emajlirane postelje 40 K. postelje iz medenine in polmedenine od 60 K,
Cena in izber brez konkurence, prost ogled, ilustrovani ceniki brezplačno in poštnine prosto.
- Zahtevajte takoj brezplačno -vzorce!
10.000
metrov
volnenega in poivolne-nega blaga
se globoko pod ceno razpošilja
R. Miklavc Ljubljana 205
Prva kranjska rapošiljateljska trgovina.

Tisočim je že bilo pomagano!
„Zamorčev" obliž za odpravo kurjih očes
odpravi krt* hele&n, hitra is radikali* M« kožo is kurja «(*«*. Skatljica 40 vin.
„Zamorčev4' protinski in revmatični obliž
«oper bolečine v ledju, kolku in kriiu (hrbtenici). Cena 60 t
„Zamorce'" pastilje zoper goijšo
„Irhi»^«t ¿«»J'4 proti želodčnim boleznim in krču, deluje kričittilno, vzbuja apetit, lajša bolečine, uredi prekinjeno prebavo. Zavojček 1 K 60 vin.
Lekarna „Hzamorcn" mag.pharm. Kari Wolf, Maribor, Glavni trg št. 3.
Naročila po pošti se takoj rešujejo.

Mlado, sforo, Vsak pove:
SH—S
Ta pa je za me I
Ker se samo z njim krepčam, Vedno zdrav želod'c imam!
Pristni „FliOBIAH" »e d«tu odma 6i RaatUnsks
destilacije „FLORiir v Liailjaai
		
■	: i .v' ' •	
		
o
a
m
o ►
s
o
Ne zastonj S
ampak po nizki teni dobite vse v domači trgovini
Ivan VESELIč i. dr. v Ormožu
katera priporoča vse potrebščine za stavb« kako: oement, fcrav«ra«, šJSnafce »graja itd. Vso
žeiesnlR-ta za kcvaSe, mlsarje itd. Veliko izbiro maaufakturnega blaga, fine Itofe (sukao) hUčevino itd., najboljševrste b »ga za iecafee oble, svllttatie rcboe itd., Vso špeoerLe. a^J-bsljžo mofeo itd. po najnižjieenl K^ku.of tiije srnja, šahih gob, jajo itd. Poštena, *feU&ca postrežba — Prosim, prepričajte ss.
S3 g
i
K
a a
l«
a?
a m
M
1
0
S
Tiskarna su. Cirila
(Daribor, Koroška cesta št. 5
o <>
Tiska knjige, časopise, 01-plame, ilustrouane cenike, pismeni papir, okrožnice, zauitke, baruotiske, račune, uabila, ustopnice, dopisnice, uizilke, osmrtnice, plesne reče, zaročna in poročna naznanila, tiskovine za šole, use urade in družtua, prauila, menice, dolžna pisma, lepake, letake, jedilne liste, spre-¡emnice, naslovnice i. t. d.
O
o o
£
o o o o
Telefon št. 113. :.: :.: Brzo|aunl naslou: Ciriloua tiskarna fTlaribor
<>o°
i			-v ■-■■• ; • ••?. S-»-" •
			
Zaloga pohištva.
Produktivna zadr. mizarskih mojstrov
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Maribor, Grajski trg 3.
Podružnica v Ptuju, Sarnitzova ulica Sprejmejo 5C shivbeno mUsrska dela.
Nizke cene.
- ' >i>- .t.:, i	Jv - : ■■	■■'í¿&'<i\i\-ii*ÍV-'
Zs poletje priporočam svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga za moške in ženske obleke, platno beio kakor pisano, cajge za hlače, srajce, spodnje hlače, predpasnike, robce za na glavo kakor za žepe, veliko izber svilnenih robcev najnovejše vrste. Posebno pa priporočam veliko izbero vsakovrstnega blaga za zimo--vse po jako nizki
ceni. — Pričakujoč obilnega obiska se priporočam
M. E. ŠEPEC, Maribor
Burgplatz štev. 2,	88
			
			
J. KOVAČIČ, Radgona, Dolga o!. 100.
Volita tfolno-a 8teklene«a (glaženega) in porcelanastega
V oilad	blaga, svetiljke, podobe, okvirje, ogledala. Steklarsko dela.
Točna postrežba!	Najnižje cene!
Manufakturno trgovino J. FAULAND v Ptuju se najbolj priporoča.
Zs> vcse'Me ira prostem
priporočam v največji izberi in najnižji ceni:
LvmpljiSne Papirnate krožnike Ksnfete	Pspirnete sorvlet«
Serpentino Dopisnice za šaljivo postu
Zalepke za safvo pftito Karte z R tombolo.
Največja slovanaka trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na avstrijskem jngu na debelo in drobno.
GorKar s Leskovi ek -Celje
Edina slovenska knjigarna na Spodnjem Štajerskem.
JOŽEF 1EKREP
tesarski ¿¿i«jsU-; in stavbeni podjetnik
Maribor, Mozartatr. št. 59 "e priporoča posestnikom in zavodom za prevzetje vieli popravil in novih stavo v mestu in na deželi po najnižji ceni. Delo izvršim 83 točno in solidno.
Vino
120 hI belega škavskega vina lastnega pridelka iz leta 1911 po 80 vin, iz leta 1912 po 32 vin. in ii leta 1918 po 52 vin. takoj na prodaj. Peter Dobnik, velepo»e»tnik v Konjicah._ 785
Služba cerkovnika la orgairiata
se s tem razpiš*. Prošnje na dekanijski in nadiupnijski urad v Voaenici ob kor. iel.	790
M d
fü &
m
O
s»
M
O &
Ne zamudite I Za jesen in zimo!
Domači in narodni trgovec
Franc Lenart v Ptuju
priporoča bogato izbiro modernega novodošlega jesenskega in zimskega blaga za moške in ženske obleke ter bluze. Nadalje nudi vsakovrstno trpežno platno za životno kakor za posteljno perilo; najnovejše svilene in tudi .druge rute, srajce, zavrainice, ovratnike, zapestnice, dežnike itd., seveda v zadostni izbiri Dobijo se tudi nepremočljive konjske plahte.
Kd<»r bo z blagom isfemljen, naj pora trojim spancem, Kdor bo t blagom neiaiovoljen, saj pore meni.
Priporoča se	Franc Lenart v Ptnjn.
Ú «fl
S
N4
ir
98
m
Stran H-
SLOTBNSHI GOSPODAR.
10. septembra 1914.

oru
0£CP«MtlJ*M* ■ MKjboIjiimt *iar«>J-l, X iMtaln elehtrl^riw «kratMH, ■oJiMTOlHad irkaml Id	aferoMtl, sgisr^«»*** vu •
«ko «treks t|t«di^sia dolu kakari	kail««, kreloM, utoiMk« i« drugt bvlMlarj«.
Z* iupnttak« nrais Bpovedne in mmiaeek» listke t (trumi, rdc-žtm aii «Hjdrint tiske«*, nraaM zavitke k natisom glave ter iub« ocsfiiulne napise. Za ilsvsa efciteake, Lotefee la
irvtfi urad«: oradne zavitke, oznanila, napisa, razglas«, p ličila o pred}«»«, prejanuia dila itd. Za ebrtnlke in trgovce: pisma, zavitke, efcrošaiae, raoaa«, opaniae, m«niioe, cenike, dopisnice, naslovnice, letake iu lepake s črnim in (iragobarviam tiskom. Za posipste. sadrugs la društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemniee, letna poročila, račiitate» »aključke, društvene znake, vabila k prireditvata in sejam, dnevna sporede in drage.
Za	te priredite»}» veeello: jedilnike, vabila na plese, ljnuske veselk» tmM« itd.,
pisane »¿sl vetopniee, raaHiue napis« itd. Za posameznike: viziikq, naslovnice, porodnice, parte in ¡aisitiaks v najlepši opravi. — KjiUme s» častne nde druiisv in iastae »fcčsjie v railičnih ofesiskih in z medaraimi okvirji po jako nMfch eensk.
00000
Vsa naročila se izvršijo ceno in točao.
eoooo

pohištvo!
Ugodno kupite v trgovini
Spalne sobe od 150—1000 K, jedilne sobe od 150—1000 K otomane, divane, madrace, zagrinjala v različnih najnovejših slogih. — Ženini in neVGSt© ŠmajO popust! Kazpfjšilja na vse strani!	Cene primern — Brez konknrence! — Prosti ogled!
^ tapetarska in mzarsKa delavnica nasproti hotela Mohr
^ILELELIIIIJI Gosposka ulica 25, MARIBOR
je zaželjeni
kauiuk*podpetnik
Spoditještaf.ljudska posojilnica v Maribora,.
Hranilne vloge rjS^f^^iSrtSii
Za nalagaaje po polti m poštne krmilne položnice (97.978) na napela««. Sutu i
navafao p« 4'/«*/»t proti trimesečni odpove« p« 4>/,V- Obresti m prifln^o k "i ^ittee se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi >« «jih obrestovale kaj —1 davek p late posojilnica sama.
Dncniil Q mt> H Sli »Irk le ¿tenem la M ter: na vknjižb« preti pnpilarni varneeti p« 5'/»7« na vkajiibo sploh po *7i7<* na vknjižbo ta ž USUjlia ov uajtsju 5'/«Vo " esekai kr«*it p* «•/,. Nadalje iepasejnj« na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denariuk prevzame posojilnica v svoje last pro« p«vrnitvi gotevik s*r»ik«v, ki ya nikdar a« presegaj« 7 kros. Prošnje sa vknjižb« dela posojilnica breapl&čno, stranka plača le
1 Tt»ni4nn «««•/> so vsske srede in četrtak od 9. do IS. are depeldae in vsak« soboto od 8. do 12. nre doaeldae teraemii DrasnOn. V uradnik onk se
uraunie ure „ up^, denar.	.
Pojasnila SC dajajO iB Prei0BU<i# detonik od 8. de 12. are dopoldne in ed 2. do 6. are popoldne.
'	W Posojilnica Ima tudi na razpolago domaČ« hranilna nabiralnik«.
Stolna ulica št/6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
BB
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neo«. zavezo
Obrestuje hranilne vloge po
411
od dneva vloga do dneva vzdiga.
Rentni davek plača posojilnica sama.
Daje posojilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike. -
¥ lastni hiši (Hetel ,Pri belem volu') v Celju, Praška cesta 9, l.nadsftr
Pozor I Ceni. kupovalci. P$E$r! Nova slovenska trgovina tik poits
Alojz Brenčič, PM
nudi oer\j. občinstvu
za pomlad najnovejše blago
za moške in ženske obleke ter razne bluze, veliko izbiro trpežne hlačevine, različne ripse in satene obstoječih barv, raznovrstnega belega in pisanega platna za perilo, najnovejše svlnate rtbee ter vsakovrstnega narejenega blaga kakor: hlač«, bele in pisane sr»jce, predpasnike, ovratnike, savratnioe, manšete, nogavice, dežnike ter sploh vse, kai v to stroka upada — Za mnogoštevilen obisk B6 priporoča
narodni in domači trgovec Alojz Brentii v Ptuju. m
Novo blago!	Niske oea«!
Poštena in hitra postrežba!
r ^sjfejfcjfejfejfcsfe^C
Štsfan Kaufman
trgoveo x iel«z,«m
v Riidgoni
priporoča najboljše ocelne motike in lopate, dobre kose in srpe, pravo štajersko železo se dobi po najnižji ceni in Bolidni postrežbi. 178
Slovenci pozor! Dvonadstropna hiša
z majhnim vrtičem v sredi mesta in blizu frančiškanske cerkve s 7 stanovanji, se pod ugodnimi pogoji proda. Več pove npravništve pod štev. 482.
Weckove ffjassj?apara"
sac^jo, sefefija in mesa so priznane kot najboljše, kar spričujejo mnogobrojna najvišja odlikovanja. Ne kupujte različnih manjvrednih izdelkov!
Weckove stekleni«« ima v zalogi
Franc Strupi C«a°
veletrgovina s steklom, porcelanom, svetilkami, Sipami itd.
J
Icdajwtelj la aalotaik: Katoliško tiskovno društvo.
Odgovorni urednik 5 JRrajijo Zebot,
muk tiskam« «v, Cirila v Maribora.