Največji slovenski dnevnik V Združenih državah VeUa za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za Inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA ListrstovenskihJIelaYcev vAmerikL >The largest Slovenian Daily ki the United States. s Issued every day except Sundays | and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y.f under Act of Congress of March 3f 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 17. — ŠTEV. 17. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 21, 1933. — SOBOTA, 21. JANUARJA 1933 VOLUME XLL — LETNIK KONCENTRIRANJE VOJAŠTVA NA DALJNEM IZTOKU Hoover in Roosevelt sta se sporazumela V KRATKEM SE BO PRIČELO NA VSEJ FRONTI PRODIRANJE V KITAJSKO PROVINCO JEHOL Japonska pošilja velika ojačenja v Mandžurijo. — Letošnji vojaški novinci so bili poslani na bojno polje. — Japonci se jeze na Ruse, ker so baje izdali tajnosti. — Ruski poslanik je bil naprošen, naj razloži podatke o nenapadalni pogodbi. — Kampanja v Jeholu bo trajala tri leta. TOKIO, Japonska, 20. januarja. — Vojno ministrstvo je sklenilo, da pošlje novince za leto 1 933 v Mandžurijo, da ojači vojsko vrhovnega japonskega poveljnika v Mandžuriji, generala Nobuyosi Mu-to. Po vsej Japonski so bili vojaki poklicani pod zastavo. Y'ojaki iz leta 1931 pa bodo ostali v rezervi, četudi je potekla njih dvoletna vojaška služba. Iz vojaških krogov prihaja poročilo, da bo prihodnje mesece japonska vojska povečana za 50 odstotkov. Japonsko vojno ministrstvo hoče poslati v Mandžurijo mlade vojake, ki bodo nadomestili starejše vojake, ki se nahajajo v Mandžuriji že skoro poldrugo leto. uenera 1 M uto ima sedaj v Mandžuriji okoli 40 tisoč vojakov. Neki uradnik vojnega ministrstva je rekel, da namerava Japonska zasesti provinco Je-hol še pred poletjem. Japonska je nameravala vpasti v Jehol šele spomladi, toda je iz neznanih vzrokov izvršila svoje podjetje že mnogo prej. Sef japonskega generalnega štaba, general Ku-niaki Koiso, je rekel, da bo dolga kampanja, ki bc trajala tri leta, predno bo Japonska premagala kitajske "roparje *. TIENTSIN, Kitjaske., 20. januarja. — Kitajska poročila pravijo, da Japonci prevažajo veliko množino vojakov izven kitajskega zidu, kar znači, da se priravljajo na močan pohod v Jehol. Železnica mcJ Sanhaikwanom in Mukdenom je polna japonskih vojakov. V Sanhaikwan je prišlo tudi že več japonskih oklopnih vlakov v ojačenje armade generala Suzuki. Japonske bojne ladje so v Sanhaikwanu razložile veliko množino municije in živeža. Velike množine vojaških zalog prevažajo iz pristanišča v Sanhaj-kwan. Kitajska poročila tudi pravijo, da je bilo japonsko glavno poveljstvo premeščeno v staro kitajsko mesto Ičov, ki se nahaja blizu meje Jehol provinci je. Okoli starega stolpa v lčovu, kjer se nahaja japonski glavni stan, so postavili strojne puške. Japonska se je pripravila, da prične močno prodiranje v provincijo Jehol ob času kitajskega Novega leta, ki se prične prihodnji teden. TOKIO, Japonska, 20. januarja. — Ker je sovjetska vlada 1 7. januarja objavila podatke o pogajanjih glede rusko-japonske nenapadalne pogodbe, je japonski namestni zunanji minister Hačiro Arita poklical v svoj urad ruskega poslanika Aleksandra Trovanovskega in ga prosil, da poda v tem oziru pojasnilo. Arita je vprašal sovjetskega poslanika, zakaj je bilo poročilo objavljeno brez dovoljenja japonske vlade. Trovanovski mu je odgovoril, da bo vprašal svo jo vlado, kaj naj odgovori. Navzlic temu sporu zatrjuje zunanje ministrstvo, da ste se Rusija in Japonska že pogodili, da sklenete trozvezo Rusije, Japonske in Mančukuo, da režijo vprašanje severne meje Mančukuo države. Sovjetska vlada je objavila izjavo japonske vla-e, da čas se ni zrel, da bi bil med obema državama lenjena nenapadalna pogodba. Sovjetska vlada LIGA NARODOV V VELIKIH ZADREGAH Japonska zahteva od lige še več. — Ima zagotovljeno priznanje Mančukuo. — Liga mora vpo-števati druge japonske zahteve. Tokio, Japonska, 20. januarja. Japonski delegati so »zelo zadovoljni. kur je odbor devetnajstih Lige narodov sklenil, da povabi Združene države in Sovj. Rusijo v posredovalno komisijo za poravnavo spora med .Jel Japonsko je potrebno.da se varuje, da ne bo zamotana v razgovore. ki samo obte-ž njej o položaj. List "Mivako" je mnenja, da bo Liga na vsak način porabila proti Japonski točko 4. List poleg tega pravi, da je ponovna izjava državnega tajnika Stimso-na .da Amerika ne prizna države Mančukuo. sovražno dejanje proti Japonski, zlasti v tem tako kočljivem trenutku, ko se nahaja svet Lige narodov'v težkem položaju glede madžurskega vprašanja. FRANCIJA SE JE PREMISLILA Franc, vlada je napeto zasledovala razgo v o r med Hooverjem in F. D. Rooseveltom.— Pripravljena je pogajati se pred 4. marcem. Pariz, Francija, 20. januarja-Frtancija je pripravljena pogajati se zaradi vojnega dolga Združenim državam. ako hočeta« to vprašanje načeti predsednik Hoover in izvoljeni predsednik Roosevelt še pred 4. marcem. Nek uradnik zunanjega ministrstva je rekel, da je sicer Francija zaposlena z notranjimi finančnimi izadevanii. da pa je obenem pripravljena pogajati se z Združenimi državami glede vojnega dolga. Francoska javnost in časopisje z velikim zanimanjem pazijo na se.stanek in razgovore predsednika Ilooverja in Rooscrvelta. Pariz, .Francija, 20. januarja. Zlato stalno in .redno zapušča Francijo. Od !». decembra je poslala Francija iz dežele 'zlata v vrednosti $38.000,000 in samo pretekli teden je znašala vrednost zlata $14.000.000. To pošilanje zlata je posledica zvišanja imports nad eksportom in ker je vrednost podjetij v tujih državah padla. Vlada se boji. da bodo posamezniki zaradi tega pričeli hraniti zlati denar in da bodo tuje države. ki so v Franciji naložile svoj denar izaradi neurejenih razmer v svoji državi, dvignile de-na- v francoskih bankah. POSADKA PARNIKA ____REŠENA Kapitan Stedman se je ponovno izkazal. —, Strašen vihar je vrgel štiri može s krova. McDONALD BO NAJBRŽ PRIŠEL V ZDRUŽENE DRŽAVE Navzlic silnemu viharju, ki sta ga spremljala dež in toča. je rešil včeraj parnik "American Merchant" dva in dvajset mož posadke z I la novo sredstvo, da zbudi iz spanja lepo Patricijo Maguire. ki je ' stara 27 let in že .spi o*l 1"». februarja lanskega leta. Zdravniki so sklenili, da ji bodo ob obletnici 1.1. februarja, ako I bo do tedaj še živela, .vbrizgali v njene žile kri osebe, ki j»* bila boLna na spalni bolezni, pa je o-zdnavela. 1'ri tem se bodo ravnali po načinu cepljenja proti kozam in drugim boleznim. Do sedaj zdravniki še niso opazili nikakega 'Z.na»ka. da bi se nameravala zbuditi. V nedeljo so ji vbrizgali kri njenega očma Petru Milev. toda na njej ni bilo mogoče videti nikakega znaka izboljšanja. PROTEST PROTI UMORU DIJAKA Španska vlada je po svojem poslaniku protestirala pri kubanski vladi vsled umora španskega podanika. — Zahtevala bo odškodnino. WASHINGTON, D. C., 20. januarja. — Skrajno zapleten problem vojnih dolgov bo skoro gotovo v doglednem času zadovoljivo resen. Včeraj sta se v Beli hiši poldrugo uro posvetovala predsednik Hoover in prihodnji predsednik Roosevelt. Pozneje je bilo naročeno tajniku Stimsonu, naj pozove angleško vlado, naj pošlje do 4. marca sem svoje zastopnike, ki se bodo posvetovali z zastopniki Združenih držav o zadevi vojnih dolgov ter o sredstvih, s katerimi bi se pospešilo izboljšanje svetovnega položaja. OSEM ODVETNIC USTANOVILO TVRDKO Cleveland, Ohio, 20. januarja. Osem odvetnic je ustanovilo tukaj advokatsko firmo. To je prva advokatska firma v Združenih državah. v kateri s o same ženske. To so storile zato. ker niso mogle dobiti po drugih pisarnah dela. je rekla, da je Japonska zahtevala, da morajo biti najprej rešena medsebojna nasprotja ter je obenem priporočala pogodbo treh držav, v kateri bi bila vključena Mančukuo. Poslanik Trovanovski je sporočil svoii vladi, da Japonska želi skleniti nenapadalno pogodbo samo z državami, ki niso v medsebojnem prepiru. Havana, Kuba, 1!0l jamu rja. — španski poslanik Rafael Fonrs je .sprejo! od svoje vlad«' naror-Llo, da naj p rot r>tira ]»ri kubanski vlttdi. kt*r ji- kubanska policija usmrtita španskega visok oso lea. 23 let .starega Mariana lioiKales. Poslanik Forn je objavil, da bo ■zahtoval' za smrt G« m za lesa $5000 odškodnine. Španski poslanik je odklonil nasvet ministrskega predsednika Orestesa Ferrara. da naj počaka na izid preiskave. I Policija zatrjuje, da je bil Gon-i za les ustreljen blizu poslopja. I kjer j<» bilo shranjeno tihotapsko orožje in munieija. Forixs je iz-javil, da španska vl-atla ne bo verjela kubanski policiji, ki je bila edina priča umora. Poslanik je rekel, da je njegova preiskava dognila. da .se Gonzales ni nikda-r vmešaval v politiko. Rekel je. da 'je bil Gonzales popoldne aretiran, nato ustreljen in da ga je policija nato mrtvega prepeljala k hiši, kjer je bilo shranjeno orožji*. Odločni nastop španskega poslanika bo najbrž imel za posledico. da bo španska vlada zahtevala. da se upošteva pariška pogodba. pn kateri Združene države jamčijo iza varnost španskih podanikov na Kubi. HITLERJEV POZIVNA ___FAŠISTE Močno zastraženi Hitler • je očital Nemcem ma-lodusnost. — Fašizem bo ostal, četudi pod drugimi voditelji. Berlin, Nemčija, 20. januarja. I)ans je govoril v Sport pa last pred ogromno ljudsko množico voditelj nemških fašistov, Adolf Hitler. Bil je močuo zastražen. V svojem govoru je odločno napadel .sistem malodušnosti. ki vlada v Nemčiji že izza leta lf>18. Pohvalil je pa mojo stranko, ki se je razvila iz male peščice zavednih -Nemcev in ima danes nad dvanajst milijonov članov. — Od nobenega člana svoje stranke ne za lit ova m ničesar drugega kot to. kar bi sam storil v enakih okoliščinah. Če bi bila potreba, bi vršil propagandno rl«-lo na nlici in čt.- bi bilo trvba žrtvovati življenje, bi ga žrtvoval. Voditelji lahko pridejo in odidejo, toda ladja našega gibanja se bo pomikala v začrtani smeri. Ob konen je po»val svoje pristaši*. naj bodo dobri vojaki. — Nemški vojak ni nikdar odpovedal — je rekel — samo njegovi voditelji so delali napake. Za njim je govoril Joseph <.;»>«*-bels, ki je v svojem govoru ostro napadal ^ide. Po šestaku je bila v Beli hiši izdana formalna izjava, da sta se predsednik in novoizvoljeni predsednik posvetovala o dolgu, ki gu dolguje Anglija Združenim državam. Dolg bo najbrž znatno znižan. ne samo Angliji, pač pa- tudi reem onim državam, ki bodo voljne zadostiti svojim obveznostim. V Angliji so pozdravili ta sklep kot "najboljšo novico, ki je dospela v »zadnjih mesecih iz Amerike." Kot zastopnik Anglije bo skoro gotovo prišel iv Združene države angleški ministrski predsednik Ramsay Mac-Donald. Konferenc« se je vršila v rdeči sobi Bele hiše. V zveznem senatu so ostro kritizirali Francijo, ker noče zadostiti svojim obveznostim. Senator Robinzon iz Indiaue je rekel: — Ako bi pariška vlada mislila malo bolj na mir in manj na vojno. če ne bi trošila ogromnih vsot za oboroienje, bi prav lahko plačala Združenim državam določi a obrok, ne da bi francoski narod vsledtega kaj trpel. Vsota, ki .je Francija noče plačati. predstavlja le sedem odstotkov vsoto, ki jo izda v<»ako leto za oboroževanj«*. Namesto da bi bila Francija Ameriki hvaležna, jo zadnje leto »storila vse. kar je. bilo v njeni moči. samo da bi ji škodovala. TORNADO V MISSOURI Salem, Ho., 15». januarja. — Tornado je zadel južni del SaJema in je porušil nekaj hlevov in majhnih poslopij. Poškodovani sta bili dve hiši in izruvanili je bilo 50 dreves. INFLUENCA SE ŠIRI PO ANGLIJI London, Anglija, 20. januarja. V zadnjem tednn je podleglo v Angliji 1041 oseh influenei. teden prej pa 681. Ker se bolezen neprestano širi. je dala vlada po nekaterih krajih zapreti vse šole. Za vsako posamezno mesto .so u-vel javi jene najstrožje varnostne odrdebe. KIHALA JE EN TEDEN Chippeva, Falls, Wis., 'JO. jan. Daisy J ost, stara 13 let. je nehala kihati. Drkle je kihalo nad en tf-den in nekatere dneve po štirikrat na minuto. SMRTNA KOSA Miss Štefanija Sedmak, 683 E. 159. St.. Cleveland, Ohio, nam sporoča, da ji je v Št. Petru na Krasu umrl njen dragi oče Mike Sedmak. Rajnki je bil svoje čase dobro znan v Ameriki, posebno v Pennsylvaniji in West Vir-giniji. V Ameriki zappušča dve hčeri: Marv. poročeno Zadel, ter Štefanijo. V starem kraju pa žalujočo soprogo, sina ter dve hčeri. Naj mu bo ohranjen blag spomin! NEMEC DOBIVA FRANCOSKO POKOJNINO Koblenc, Nemčija, 20. janurja. L. Farivin, .star 73 let, je najbrže edini Nemec, ki živi s. pokojnino, katero plačuje francoska država. Garwin je zadnji potomec Franca Spohr. ki jerešil življenje cesarju Nafpoleonu pri Austerlitzu leta 1805. Napoleon je bil ločen od svoja armade in je bil v nevarnosti, da ga v jame jo ruski vojaki, ko je Spohr, ki se je boril z nemškim oddelkom iz Poreaija, zamenjal Napoleonov klobuk in konja. Napoleon je pobegnil Spohr pa jo bil v jet. Leto zatem je Spohr umrl na Dunaju. "Napoleon je odredil, da se vsem njegovim moškim potomcem plačuje letna pokojnina in. navzlic trem vojnam, katere jo med tem imela Francija je bila; Napoleonova odredba do dauas-.o^g* tfivog isvTfrtvaaap ■ OBA" HEW YORK, SATURDAY, JANUARY 21, 1933 THE LARGE8T SLOVENE DAILY in U. 8. A. "Glas Naroda 99 Owned and Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation > frtlk ftakaer, Preiidttt L Boned Ik. Trcu. Place of bntlneaa of the corporation and addresses of above officers: H0 W. tttfa Street, Borough •( Manhattan. New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice ef the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays Ca cele teto velja Kanado ••«•«*»» $k pol leta ....... ■a Četrt leta .... za Ameriko ln $6 00 «3.00 SIGO Za New York za celo leto......$7.0C Za pol leta ....................$3.50 Za inozemstvo za celo leto ...... $7.00 Za |>ol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Gla« Naroda** Izhaja vsaki dan lzvzemSl nedelj ln praznikov. Doplal brez podpisa In osebnosti se ne priobftijejo. Denar naj se blagovoli jeBIJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejfinje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New York. N. Y. Telephone: CKIelsea 3—3878 FILIPINSKO OTOČJE Sedaj je tudi z\Vzni senat preglasoval predsednikov veto ter s tem odobril predlogo, ki bo dala Filipinskemu otoeju neodvisnost od suverenosti Združenih drŽav, trinajst milijonskemu narodu pa svobodo. Svobodna filipinska drŽava se Ih> stopnjeuia razvila v dvanajstih Mih. Med tem rasom bodo izpolnjeni pogoji, ki jih je doloeil ameriški kongres. Filipinska Ustavotvorna skupšeina I><» izdelala usta-] vo, katero bo odobril Washington. Dasi vsebuje postava, ki določa neodvisnost, precej realnopolitienik dHloeb se ne da tajiti, da je Amerika izpolnila obljubo, ki jo je zadala Filipineem. Iz Manile, glavnega mesta Filipinskega otočja, pa prihajajo vsa drugačna poroe?la. Vest o svobodi ni jjovznn-ila meti prebivalstvom no. benega posebnega veselja. pa«" na i m »t rt « »st. Trideset let so se Filipiuei b«ni]i za neovisnost, sedaj, ko so jo dobili, pa niso nie kaj zadovoljni ž njo. Filipinska zakonodaja najbrž ne ho zavrnila ponude-ne neodvisnosti v njeni sedanji obiiki. vedo/-. da bi pozni-je ne bilo mogoče dobiti ugodnejših pogojev. Filipiuei se bodo morali sprijazni i z mislijo, da jim bo prineifla iK)litiena lieoihisnost razne go-podarske ovire. Dosedaj jo bila ined Filipinskim otočjem in Združenimi državami prosta trgovina, vbodoč, 1»«» pa na filipinske izdelke in pridelke na 1 o 2» na visoka carina, in Filipiuei si bodo morali poiskati drugih trii-' v. Amerika je torej izpolnila svojo be-edo in dala Filipineem svobodo, pri tem pa ni ravnala popolnoma nesebično. Ameriški kongres se je uklonil diktatorjem raznih vcA-Mrih interesnih skupin, ki so se hoteli iznebiti filipin-ske konkurence, posebno kar se tiče sladkorne industrije Obveljala je tudi zahteva nasprotnikov priseljevanja, da se s Filipinskst*ga otočja ne bo m<»gc 1 skopo nihče izseliti v Združene države. Vprašanje je tudi, če je filipinski narod zrel za samoupravo in če mu podarjena svoboda morda ne bo prinesla raznih soeijalinih zmešnjav. Moralna dolžnost Združenih držav je pomagati novi Svobodni državi v vsakem oziru. če se to ne bo zgodilo, se bo družba narodov obogatela za nov narod, ki ne ho mogel ne živeti in ne umreti. Center, Pa. Ker .s«' Je malo kdo oglasi i/, naše naselbini' v (Jlas Narodu-. zato sem -se jajz namenil napisali par vrstic, kako .se kaj imamo v tem kraju. O delil ni vredno kaj posebnega poročati. kar se pa tiče premogovne industrije, povem, da j«' tak nered in mizernost. da je ni •za popisati. Kakor se vidi. tudi stari ljudje ne pomnijo kaj takega. Deda se od 1 do 4 dni v tednu, .saveda kakor .slučaj nanese. Ite človeka hočejo napraviti stroj, vse'le hitro. Starejši ljudje bodo menda kmalu izključeni od vsakega dola*. Zaslužek jo povprečno za S ur ali več na dan ..">0 do $2.Xaj laadostujo za enkrat. Mogoče bom pri priložnosti opisal bolj natančno položaj delavcev v tem kraju. Tudi pripomnim, da bo naše društvo sv. Barbare, št. XI .1. S. Iv. J. na Center priredilo plesno veselico v korist društvene blagajne dno 28. januarja, l'ricotok ob 7. uri zvečer. Veselica .se vrši v Slovenski dvorani na Center. Preskrbljena bo dobra godba iu tudi drugih dobrih reči ne ho manjkalo po zmerni reni. Vstopnina iza na ples bo malenkostna. Zato uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz bližnjih našel-, bin. da nas obiščete dne januarja iv Slovenski dvorani na Center. Z rojaškim pozdravom! Frank Kehifrar. zastopnik (J. X. Enumclaw, Wash. l*rdoženo vam pošiljam znesek $3.(K> kot obnovitev naročnino na dnevnik (»las Naroda za prvo polovico tt-ga if ta. Prosim, oprostite. ker sem se malo zakasnil. Daljo vas prosim, da priobčite moj dopis v list (Has Naroda iz tukajšnje slovenske* 1'araiersk«* naselbine. Veselih novic je bolj malo. pač pa .sporočim ž?i!► S. S. I\ Z. ter ameriškega društva Kapel, katera so se v »velikem številu udeležila sprevoda Zapustil jo soprogo, štiriletnega sinčka, mater, brata in sestro. Dalje naznanim, da vreme imamo povoljno. Snega ni. pač pa dež. Mraiza pa tudi ni. Pridelek je bil povoljen. ali kaj pomaga, ker ni mogoče prodati, in tudi nima nobene cene. Z delom n jih ima na razpolago, kolikor jih hoče: Micke. M a rja nce. Ančke. Kranvke in ne vem kasne še. Kepo te pozdravim. Peter in svetujem, le po ženskah, ker z moškimi nimaš veliko opraviti. .Mi smo vse kaj drugega, kakor nežni spol. Lepo pozdravim vse bralce (ilas Naroda in sploh vse rojake v Ameriki. Želim, tla bi se časi izboljšali. Jernej Krashovec. Ubijalec L&stre žene pred novomeškim sodiščem. 30, deoemibra se je .proti malim senatom novomeškega okrožnega sodišča zagovarjal 41-Ietni posestnik Anton Maznik iz Podulca pri Kaki. Obtožen je bil, da je ubil svojo ženo Terezijo. Dne 15. oktobra se je Maznik odpravljal na pot k notarju v Krško zaradi ločitve zakona. Malo ped njegovim odhodom se je med obema zakoncema vnel prepir. Pifvod tprepiru je bila žena. ki možu ni hotela skull iti zajtrka. Ko je obtoženec ženi povedal, zakaj gre v Krško, mu je od vrnila, naj gre. kamor hoče. >aiiuo cla se ji Več .ne prikaže pred oči. T t« besede s«> Maznika tako raz-togotile. d t jo segel po tolkaču in udaril z njim ženo po glaivi. Zaradi mlarea se je žena pognala proti iijonm. toda mož jo je podrl na tla in dvakrat udaril s kolom po glavi, da je hip pozneje zaradi strahovitih udarcev, ki so ji zdrobili lobanjo, podlegla poškodbam. Obtoženec, ki je kazal na razpravi znake velike, duševne depresije je neprestano jokal in govoril »zelo poč isi ter so tresel. Priznal je uboj. a dejal, tla mu še sedaj ni jasno, kako je prišlo do žalostnega dogodka. Senat je obsodi! obtoženca na ono leto in šest mesecev ječe ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo o let. Jubilej Ana Lenarčičeve. je pa jo vzel soimenjaku posestniku liatlovincu Janku i/. «V»triž pri Sošivah razno avtomobilsko orodje in hupo v vrednosti ~>IM> Din. Baš s to tatvino, pa je imel čudovit«* smolo. l.Ki>iuik t«*ga or«>-dja se je bil dan preti tativino pripeljal s svojim avtomobilom /a-ratli nekega d efektni v Novo me-,sto. V«»z je dal zapeljati v popravilo v Škodijov«> mehanieii«» «1«'-lavnieo. kjer j«* bila poprana hitro izvršena. Z«* drugi tlan je prišel Hadovinac baš v Sketlljevo «le kivnie«» ponujat v nakup orodje in hupo. .za malenkostni zn«\sek 411 Din. Mehanik Edvard Piletič. ki MOŠKI OBRAČA. ŽENSKA PA OBRNE. Petinštirideset let »tari vdova je bila lepa za pogled in ji je življenj«' kar Mjal«» iz «»či in odvse-povsod. •No. pa sit j vest.-, kakšna je pet-inštirideset let stara vdova, kat«'-ri je mož že pred desetimi ali petnajstimi leti umrl. Neukro<"ene so take vdovo, ker s«» neukrotljive, sit*- so in žejno. Site .so svojega žalostnega vdovskega stanu, in žejne. «»li tako žej- . , , - , - , .i ue ljubezni, je bil avto popravljal, je hupo ta- Vdova ki jn ilnam v lllisli,K ni koj spoznal in jo tatu odvze! z ' ^ k ^ ime,a lmU govorom, tla mu jo bo plaeal la-t-l . , , ... , - - . ~ . * , I dvajsetletno heor. ki jo bila pia- nik sam. N^i ta poin«M-nik«»v I . . - a-^^l--. . , • - i va podoba svoje matere. \ Lsoka, vor Jo je drzni tat m-vrl in iz me- [ . . , _ - ..... , ; in vitka. n«» pa saj \este, namene delavnice, kar s<» mu puščale moči. Vendar Udobno Hitro Poceni Lahko danes potuje vsakdo, kdor je dobil potrebna navodila od veščega zastopnika. Da ne boste imeli na po> tovanju nobenih zaprek, pišite za brezplačna pojasnila na — VESEL POGREB so ga Kmalu izsledili in prignali v zapor. Gabrijel jo tako velik prijatelj tuje lastnine, d:r je pri zaslišanju dejal : — Meni oče orose. ko zagledani pripratvon plen! — Delo-mržnežu so nnprtili št- tlruge številno tatvino, izvršene po belo-krajinskih (zidanicah. Prof. Makso Pirnat umrl. Po daljšem bolehanju je oni di-liil v objem večnosti Makso Pirnat, profesor v pokoju. Poznala ga ja vsa Slovenija. I*«> rodu j«' brl iz gradu Zgornj«'ga Tiistanja v moiTHv.ski občini. liimnazij«> j«1 študira! v Ljubljani, nato pa jus in poznej»' slavistik«» na Dunaju in v (!ra«leu. kjer j«' bil učenee do- kakšna so dvajsetletna |lekleta. Od zore «Jo mraka sanjajo o ljubezni. od mraka d«» izore pa o za-konskeni stanu. Sanjala je iu sanjala, in slednjič ga je izbrala. No. pa saj ga vratar izbere. Mlad in čeden fant je bil. <> vseh podrohno-tih -sta se raz-g«vt»rila. edinole mater je bilo še treba vprašati. -— K materi pojdi in j<» prosi za mojo roko — j«- svetoval«« d«*-kh*. — S,ij j«- dobra. (lotovo nama ne ho delala zaprek. In fant jo šel. Vdova je slutila, da se nekaj plete med mladima in je hotela spoznati fanta v dno duše ter ga st rokovnjaško ocenit i. Na prijaznem Verdu pri Vrlini- znanega slavista dr. Karla Str« k- Angleška banka je te dni prvie v svoji tl««Liri zgodovini priredila brezplačno pojedino za vso nastavljene*'. Proslavila je na ta način i/.kuji/.bo 5-odst«>tn«»ga vojnega jKvsojila. ker j»* i/.palčala nje-govf uTjolnje obveznice. Vsi uradniki. ki so im«
  • posvojilo je nastopil vivisok«*m cilindru v. vihrajoeim žalnim trakom iti imel čuv.stven govor. Uekel je. da jra nept>pisauo veseli nadobudna smrt "nerodnega otroka", ki je povzročil d«»sti .skrbi oil svojcu rojstva 1917 pa th> izadnje ure. Nato prijeli uradniki tlrug drugega pod pazduho in petjem himno "Naprej, t«, pobožni vojščaki!" odkorakali v jedilnico, kjer je bil prirejen obed. ki je praznovala 70-Ietnico svojega rojstva Ana Lenarčič«iva, soproga vcleindustrijca »losijia Lenarčič:!. • Jubilautka izvira iz staro, znane patricijslie rodbine Kot ni km* na Verdu, kjer je bila rojena kot hčerka, po vsej Sloveniji znanega potljetnika in veleposestniki inž. Frana Kotnika, njena mati pa je .. j bila iz koroško rodbine Mertli-čev, lastnikov posestva Skorj.m-tfvo pri Dobri i vasi n:i K«»r«»-škeia. Poročila .-.e je let i lsSIl / Josipom Lenarčičem, s katerim je imela v zakonu troje otrok, hčerko Zoro. ki je soproga odvetnika in predsednika SLI) dr. L«»-vrenčiča . sina inž. Milana, veleposestnika in industrijc-i na -lo-sipdolu na Pohorju, tloeini je mlajši l*roš umrl v nežni mlada-dosti. Nusa-Tone Je nam« njen jki liotjš.- zdravje in v« «'-jo tiKH- — kar |n.m«-ni \>-e življenja — jača Živet', inišiee in oslabele organe. — Xug»-Tiinc je izna ja idruvuikii sjh-eijiUisla. in vam nudi T«"NIKO, ki vsi-liilj.- riiilt-na 7.a lisiM-.« v ujaeevanju in aktivnosti. Ta zdraviliški predpis s«- lah-k<> <1«il»i v vsaki lekarni na prmlaj; tri-ilesil aneviKk jamstveno zdravilu en dolar ~ nabavil«- si Ktcklcniii) teh tablet zna-«"en<. Nufja-Tt»nr Nič kaj prijazno «ra ni p«»^l«*- ' dala. k«» je boječe vstopil in izjee-lj:t. K«»t profesor je služboval v » , ^ ^ / hferjo Kranju. Idriji, nat«« /.«>pet mn«,ga j ^ ^ w j(> r;(J vw, in .ako da. ' Ijo. fjcr a^otr i"JW •^SKiSirjaanrnsiiiTSK.us.i.iMist ša 'MXJ.....UliS i! ntUBSEfi......llllllil issm ::: i ~ urTsni:^ i. ui y Hii luiauunuuiBBS i IMMBUI jddiiiai^iuiiiiBLmai^ m Tat, ki se ma oči orose, ko ugleda plen. 7,ii rešetkami zaporov novomeškega okrožnega sotllš-ča pričakuj«' že nekaj dni kazenske razprave 30-letni brezposelni kovač Gabrijel liado vi tune iz Sol pri .Ju-gorjili. Dadovijfae mrzi vsako pošteno delo. Najljubši' njegovo ro-k«uleUtvo' je pač tatvina, s kater«* se je preživljal po svetu. K srcu so mu t>sobito prirast la gorjaiiska brtla. Aretiran jo bil pri tako zvalil "gorjanski špii-ngi". Fant .fo v noči od (». na 7. okto-bra lani ukradel posestniku Strniši Josipu v fari Šiuihei-Stopiče razno mizarsko or«»tlje in «»bla«"i-la v vrednosti S Din. l*okra«l«'-jio blago je hitro vnovčil. V noči od 4. na .">. novembra lani jo ukradel posestniku Ovnieu Francu v usti fari ameriško žago. ki je bila meti brati vredna ."100 Din. in prodal za ."»() Din. Par tin i kasne- leta v Kranju. p«» prevratu pa na r«»alki v Mariboru. kj«*r j«- tudi stopil v pokoj. Pdl je odličen p«^-«la^r«»g. m«»ž širok«'ira obzorja, «lu-liovit in šejrav. \* /,;«konu An«> iz znane itlrijsk«* rotlbin«* Lapaj-netove.se mu je rodilo četvero <»-t rok. izmed katerih j«' najstarejši znani kipar in urednik Nikolaj Pirnat. V.so družino je zla.sti pri-»iflela pred tremi l"li tragična smrt matere v Mariboru, zdaj pa spokojno sledi svoji družici v i;Pob tudi nj«*n sapro-j. Obupal rad življenjem. !. januarja po odhodu «_roreiij- sk«*j;a ivlak-i' >o na SI i pa>anti h!i-■7.U zelezniškoga prehoda, ppibliž-lio pol kilometra o«l postaje št. Vitl-Vižmarje. «>b pr«»*jri nezavestnega in vsega okrvavljenejja neznanega inoškeg r. Takoj je bila obveščena orožniška postaja v St. Vitlu, ki je telefonično pozvala na pomoč rošev»ln«» postajo v LJubljani. Ncz«vestnegi mladeniča je prepeljal reševalni aivto v bolnieo. Tik preti prenosom v b««l-nie«> je |>a nesrečnež umrl. \a podlagi listin, ki jih je imel ppi sobi. so orožniki ugotovili, tla gre za mizarskega pomočnika -Henrika l*«>dobnika. rojenega leta 1!MM) v Llriji. Pri njem ^o našli tudi pismo. i/, katerega j«' razvidno. tla ga je najbrž bre/.ptisel-liost gnala v smrt. RAD BI IZVEDEL za naslov Frančiške Leskovec, ki se nahaja nekje v Clovolandu, Ohio. Prosim rojake, č«' kdo ve za njen naslov, naj nit javi. ali pa če sama čita ta «*glas. mi j se javi na naslov: — Joe Godeša, P. 0. Box 263, Kopuskasing, Ont., Canada. METROPOLITAN TRAVEL 216 W«Mt 18th Street imajo velik uspeh i H D£NAENA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAK0& VAM POKAŽE NA ST0PNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO Din 200 Din 800 Din 400 D|n 500 Din 1000 Din 5000 $ 3.50 $ 5.00 $ 6-75 $ 8.25 $16.25 $79.00 vatjlti uiMkiv kot >fl«raj navtiM«. Mdltl lirah ^avoljujam« ta bolj« pogoja. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH V ITALIJO Lir Lir Lir Lir Lir 100 200 300 400 500 Lir 1000 $ 5.70 $11.20 $10.40 1.75 .75 $52.50 v tftaarjlh vali Za izplačilo $ 5JD0 morate poslati_$ 5.70 " '» $10.00 " " ____$10.80 » $15.00 " "__$1540 '» » $20.00 " " _ $21.00 " »» 840J00 »» »» _ $41.10 » *» $50.00 » M__$51.80 Prajamnlk dobi t sfcaram kraja Izplačilo ▼ dolar]Ul pa CABLI tlTtM n (F8ANK 8AKSSB) 216 WE8T 18tk STREET NEW YORK, N. T. — To je že »vse lepo m prav — j«* priiglila mati — tofla hčere ne l>«nu «lalu vsakem« kar tjaven-dan. C'eil«*ti j'" l»il. mla«l iu postaven. X;i prvi pogled j«- bila zailovnlj-n;i ž njim. Tnt>;i je pa vpoŠteva-ti še vse «lrnge r >či. kailar gre za u.mhIo in /ivlj«"iijsko sreč«« l;nl»»'-ga otroka. — K«>tik«» /. i^lu/.i-.* — ga j«- rtvku vprašiila. — Petindvajset dolarjev na t»-~ ilt-n. t '«■ d»'laui i»v«*rta jm. tudi po t ri deset. — Koliko si star in kako ilol- />• ilel.iš pri riiem gospodarju: — Poleti jili bom trideset. I)t'-ktti sem začel, ko sem bil st.ir oseniua.)st l«'t in «»d tistega časa nisem spreminjal sln/.he. — Ali imaš kaj prisparanvga .' — imam. Tri tavžent sedemsto d«»larjev. Tukaj so bnkviee. — Ž«* verjamem. Ali kaj piješ — Vod«» pijem in mleko. Toda najraje vodo. Nekoč, ko sem bil še čisto majhen. s«'in pokusil pivo, pa mi ni prijalo. — Ali kvariaš.* -— Ne. lie kvartam. saj kart sploh ne poznam, i^amo domin«« zataui igrati. Toda ne višje kot p«» penny ju partijo. I'r^ssiuit ji v«» •j'a j>" p««gledala kot da bi ga hotela prodreti z očmi. Fant j«' vzdržal njen pogled, kajti govoril j«* sam«« golo in čisto resnico. ln tudi vdova j»- vedela, tla n<* lažtv k-ajli vsak moški, ki misli, da h<» žensko nalagal, je prokleti tepee. — Ali kadiš.' — je poizvedovala dalje. — Na k. Ne 1'ajte. ne cigaret, n«- cigar. 1'ik s«- mi pa studi. Vdova s«> j«* globoko /.amislila. V fantu j«' vstalo upanje: — Ne bo mi odrekla hčere. In bojazljivo je vprašal: — Torej smem upati, tla uii bo-dali hčer ' _ \*e. — jt» vsekala ostro. Kantu se j«- zmeglilo pred očmi. Nato s«- je pr veselo zasmejal a in ga p«»tegnila v naročje. — Ti bt»š moj. moj. samo moj — mu j«' med poljubi šepetala t«a tiho. — Takega T»n t a kot si ti. ne izpustili* za nobeno veno. za ven denar na svetu. Prihodnji teden bo poroka. «la iveš. Prihodnji teden. V tebi s»*m dobila moškega. p«> kakršnem s»'in vse življenje hrepenela. Hčeri bom se nocoj povedala. naj si drugega poišče. e«| se hoče možiti. 4 r "O L A S NAROD A" NSW YORK, SATUEDAY, JANUARY 21, 1833 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. B. A. M HI All. /ošrESKo. TUDI BREZ NJIH GRE Vanjuska Ledcucov ji* dobil fclui.bo. T> je čista resnica. V trustu j«' zdaj zap<*dcn. in kdo hi sj mislil! Mo/ ni imel niti prot«'kci m\ ki i 1 i pos-'httih /vez. pa tudi v komunistični celici ni bil. In vendar je imel srečo Zdaj je zaptrslen. I*h še pra\ijo. da so p< vmm! po-! — Težko bo kaj brez protekcije. dragi moj. — j«' dejal knjigovodja. — l*ri najboljši volji ti ne morem obljubiti, da bom mogel kaj storiti zanj. — Seveda. — je menil ravnatelj. — kani hočeš z njim brez /vez. Če ni protekcije. ne gre. Tu ni pomoči. Tedaj je pa vstopil glavni rav- Tedaj se je pa Vanjuški nasmeh- j ratelj. uda sreča, Menda bil rojen pod j _ () iVm pa |K>imlukujeta srečno zvezdo, dii bi ga šment. | vprašal Drugi dan je stopil knjigovodja ! . . . A ' .„ , , . ... , .. . ,, , ■. . t — Fante je tu. tovariš glavni, nvbiii strici m protekeija in da se • k trgovskemu ravnatelju m pol •»- j težko kam >ti>n *š. če nimaš nobenih > znancev. Kako grd » lažejo. Vanjuika Le«lencov v trm tru-ft'i ni imel niti enega znanca. Ke samo da ni imel /nanega recimo visokega vplivu'ga moža. ne. sploh nikogar ni imel. I,*• > hlapcem sta l>i|« /liana, pa se ta je bil dninar, a v komunistično stranko ni bil \ pisan. A Uit i more storiti hlapet*, ki je povrhu h«* dniiuir .* K dove kaj ne. I*a j** priš«'l Vaiiiuška LedcnrOV j'rkega tine k t em d hlapen. l*o-t x II je preden j dve steklenici |»i -'.a. rek č: - Ves kiij. tovariš! I'rotekcije liinam, sa» sam ves. v stranki ni-m'»ji — pomairaj mi, kolikor moreš. — Težko ti (Imhii kaj »omagal. Iragi moj. — mu je odgovoril Ida* '•e. Kur tako hopsa-ropsi to brez v-%ake pr'»t« keije. Sa j sam I »a ^e je v gbolko irtek'o. Lati je pre\ažal lihipc e kil iijfovoJ Ji riinta pohištvo. Takn in tako*. - je dejal. ■ip< štovani t« variš knjigovodja. — Pohištvo vam prevažal svoj a^. Ničesar ni*-em polomil, razen i»o/ie * pri umivalniku. Vtaknite !;.<- j lii -rkoli Vanj 11» ko L<-dei|eova. IVo-j lekcije ninta nobene, ta inrha. N"i-če>ar in nikogar nima. d« hi mu | Munugitl. V stranki ni. No. odkri-, to rinViic, funt propada bre* pro- { tekeLi*. žil predeni akt v podpis, rekoč: ' 1 •• r ' ,T ^ ^......... ' .........._ , i protekcije. se ne more nikamor sta odgovorila. — revež brez — Veste. tovariš ravnatelj, zdaj j . . . , - , ■, . , . -.i stisniti, da bi bil na toplem. je na svetu tako. da mora človek ; le-ez protekcije propasti. ; — X*o, če ne gre drugače. pa — Kaj pa je? — je vprašal rav-jm;j pride k nam. — je dejal glav-liiitelj. ni ravnatelj. — Ne smemo delati — K. kar t;iko pravim. — je od- • \-rga p<> protekeiji. Človeka je govoril knjigovodja. — tu >e m o- treba ceniti tudi brez protekcije. t-vili dečko brez protekcije, pa sej In tako so ga ocenili. nt more nikamor prištuliti. Pa tu-j l*a še pravijo, da so pov.sod podi midva hi ga nadir/ ne mogla ni- trebili strici in protekeija. Vidite, kamor stisniti. da gre ttuli lire/ njih. NA DOPUSTU SMRTI Velika pariška revija "Grin-goire" objavlja senzacionalno vest o film-ken) zvezdniku Mauriecu Chevalieru. \T poročilu. ki je. kakor zatrjujejo, avtentičnega znača-jo. 1o,ii. da je Mamice Clievaiierj življenjsko o pasu o bolan. Xjegox'a bolezen datira izza sv.*-j ti vne vojne. ko je b'l filmski zve'..I-j nik ranjen z drobci granat *. Operirali so ga v majhnem lazaret ti j • 'k za fronto. Ta operacija pa je! bila. kakor mnogi slični vojni |»>>-j -tepki. površini. Clieralier je začel v zadnjem ča-- i opažati, da njeg»»Vo zdrav.?-*, •■•'i I »I j*1 bolj krha in se je zatek« 1 ( na'boljšim pariškim kirurgoai. Kirurški kon/ilij j<' izrekel odločno; >idit»\o. da »«• mora film>-ki zve/d-j nik p»Nlvr*i'*i novi operaei.ii, ki pa j žal. ne more tak ij Lc^riiti. Tr -1 ba je namreč počakati, da droiiec granate, ki • a no>i Chevalier v sebi, premenja mesto, kajti v se la-iijem položa ju s«' ne da odstraniti. Ž« ler.ee se je namreč zasadilo zvezdniku v srce in je velika nevarnost, da bi utegnilo raniti m-čiio mišico i'» je one>pos*>bilo za nadaljnje d.*. I--. "(Jringoire" p<»ndarja. tla >■-• mora Chevalnr neprestiuio roent-irerizirati. da bi ujel ugoden trt,-nrtek za operacijo. Večno smehljaji či se riliiiski zvezdnik je torej pod stalni m /tlravniškim nadzorstvom i:i ne ve ne ure ne dneva, kdaj la:i-ko izteirne p<> njem koščeno bo- !a smrt. Sotrndniku liMa **l*lio+.» P'«j" i«' » izjavil, da .»«■ že i?./a -v.tovne vojne na dopustu smrti k> lahko vsak trenutek zamahne »■.i« iu. _ ... --VSEBINA KOLEDARJA ZA 1933.__ l\KSK.M. — KULKDAHSK1 DEL. — 350 LKT GUKUOItlJANSKK- — PUVL KI dE SKOČIL S PADALOM. (Nekaka padata so pozna 1 i Že v 17. stoletju.) — A1USTIDK 151? 1 AN D. (Pogreb sla v m*ga francoskega državnika.) — Strupi v gi*»|Kxliujstvy. (Par ua-v«h!iI gospo — I'SODA BIV&IH. (Usodi earskega častnika }mk! Uiljieviki.) — DOGODBA V ŽIBEIt&AH. (Kako se je "zamaknila Korenom Kezika. i — ZAGONETNA INDIJA. (Dežela, katere zapadni svet ne more imjniiti.) — SRAMEŽLJIV SNTIiEC. (Ljubka povet o siiu1k*u. ki je dosegel svoj ideal.) — Do-godivšeiue SLOVENCA .MED INDIJANCI flX ESKIMI. (Planiušek je i/ined \s«*h Slovencev prodrl najdaljc na Sever.) — ČUDNE NESREČE. (Zanimivo |>oročilo za varoval ni nske družbe.) — Spomini gt-/tla rje vržene. (Pretresljiva zgodba matere, ki jo je napisal F. TROHA.) — ZGODBA PEiČLAiUA. — (M. RVPXIK je izborno orisal pečlarja M ti barja). — PISKAČ. (Povest iz sodobne Rusinje.) — KAJ PRIČAJO ZVEZDE O ŽENSKAH. (Vsaka Ženska lahko izve kaj zanimivega o sobi.) — PRIZORI IZ BODOČE VOJNE. (Kdor prečita ta opis, dobi vpogled v strahote bodoče vojne.) — VOHUNSTVO MED VOJNO. (Kakšnih sredstev se poslužujejo vohuni.) — TREPAXG. (Življenje na dnu morja.) — FRANKLIN D. ROOSEVELT. (Živ-I jen jopi h bodočega predsednika Združenih držav.) — IS ŠE CELA VRSTA Čl. AS KOV, PESMI IS SLIK. 50c za Vas? TA KNJIGA JE za AMER. SLOVENCE NAJVEČJE VREDNOSTI Slovenk Publishing Co. JSC QHneS 216 ,We«t I eth Street New York City •m ♦ » PRACLOVEK IZ PEKINGA Ijela 1M21 je paleontolog Otto Zdanskv vršil izkopavanja v nekem ležišču osilnih kosti pri fov-kovtienu. kakšnih -K) kiu jugoza-padno od Pekinga. Pet let pozneje je .svoje najdbe pregledoval v paleontološkem laboratoriju u]i-salskega vseučilišča in je na svoje začudenje ugotovil ined njimi dva človeška kočnika. Njegovo začuden je- je bilo tem večje, ker sta ležala kakor druge najdbe v plasti nejzgodnejšega diluvija in nista bila podobna zobem nobenih živečih ali izumrlih človeških vrst. I red 11 o važnost le najdbe so takoj spoznali in že leta 1927 je pričel kitajski državni geološki zavod pod vodstvom prof. Peja in s podporo Roekefellerjeive ustanove* sistematičnega izkopavanja v ogromnih kostnicah čovkovtien-skih jam. Prvo leto so našli samo še tretji zob. a že to je zadostovalo kanadskemu učenjaku prof. Da-vklson 11 Black ti. da je ugotovil odkritje nove človeške vrste, ki ji je dal ime siuatliropus peki-n ens is. Naslednji dve leti so .se potem najdbe pomnožile za celo vrsto novih delov kosti in prof. Pej je odkril cel zgornji lobanjski del nedoraslega, .sinaiitropa. Potem so našli v teku ča.sa še toliko raznih delov, da so po njih rekonstruirali kakšnih dvanajst individuov. Prepričali so se, da je ta človeški rod živel davno pred iieamlertalskim človekom in da je bil po zunanji zgradbi še veliko primitivnejši od njega. Nekaj časa so celo menili, da ga je prištevati prej med človeške opice nego meti ljudi A potem je prof. Pej lansko leto nenadoma odkril ogromno število keramičnih ko.«,«»v. ki ne -padajo v te kraje in ki so kazali o-čitlie znake obdelave. Siuanthro-pus si je torej že izdelovati orodje. Istočasno so odkrili čim dalje več sledov ognja, pepela, za- «rb»nelih ko.sti itd. -Sitianthropn.s je poznal torej žt. ogenj. Njegovo orodje iu njegova ognjišča so doslej najstarejša, kar jih je kdaj upora bi; eloveyki rod ' T« odkritja so bila tako >en-zaeijonalna. da jih mnogi učenjaki niso httteli uiti spraviti v direktno izvezo z prakita.iskim člo vekom. Trdili so. da jo morala v teh krajih takrat bivati človeška vrsta višje razvojne stopnje, ki je uporabljala to orodje in le ognje ter .se morda eolo hranila z mesom sinsitropov, ki jih je lovila kakor druge živali. A ne glede na to. da niso našli nobenih znakov, ki bi kazali na to. da so pripadale kosti najdenih siuan-. tropov primerkom, ki .si padli kot žrtev ljudožrtva. je opozoril slavni prehistorilk Abbe Breuil pra.v upravičeno na to. da niso našli tudi nobenih ostankov tiste "višje človeške vrste". Tako je padla ta teorija med nedokatzane in nesmiselne hipoteze, sinantropn. naj si ho na zunaj še tako podoben živali. lie more nihče odrekati rabe pnvegrt orodja in ognja. Zdi se pa. tla .so njegova že kolikor toliko razvitejša stopnja tie kaže .samo v tem. temveč še v drugih dejstvih. Čudno je namreč, da niso našli doslej nobenih kosti, ki bi pripadali trupu in končinam tega pnačloveka. Breuil je rešil to uganko .s tem, tla je opozoril na zelo razširjeno navado med prastarimi ljudstvi ( na pr. Adama lici, Avstralci itd.) Ta navada obstoji v tem da od svojih mrtvecev pokopljejo .samo telo. njih glave oz. lobanje pa nosijo s seboj in jih zbirajo v .svojih bivališčih. v spoininu na svoje mrtvece. Tako bi se tmi kazali tudi občutki pietete do pokojnikov, ki so početek marsikatere velike religije! Človeštvo .se je torej že na najprimitivnejših stopnjah telesnega razvija razvijalo tudi duhovno in baš znameja takšnega duhovnega razvoja pri najstarejši doslej ugotovijni človeški vrsti nam dokazujejo, da niti početki diluvija še niso početki človeškega plemena, temveč tla sega to pleme še daleč, daleč nazaj v dobo pred dilimjem. SMRT RAZISKOVALCA FAWCETTA P O Z O B BOJ ZA PRVENSTVO V RADUU Že več mesecev se bije hud boj med pridelovalci najdražje .snovi na svetu, radija Do zadnjega so veljali .belgijski rudniki »v provinci lvatangi v belgijskem Kongu za najbogatejša ležišča radija na svetu ko so pa odkrili ležišča radija v Kanadi, se je izkazalo, tla bodo belgijska ležišča kmalu zasenčena. V Belgiji je nastala celo panika, ko so nekateri strokovnjaki izjavili, tla. je bil zadan belgijskim rudnikom smrten udarec, ko so odkrili ležišča radija v Kanadi. V resnici pa premog ni tako tragična. Rudniki iv Kataugi izgube sii-f-r monopol, toda tehnična dovršenost v tej panogi industrije obdrži Belgijo še dolgo na prvem mestu glede pridelovanja radija. Kar se tiče cene radija, je odvisno vse od morebitnega sporazuma med kanadskima in belgijskimi pridelovalci, kajti Kanada ne more enostavno izpodrinili Belgije s trga z /nižatij' nt cen. Belgijci 'V Kongu pridelujejo zdaj radij z. na jiiitKb»ni»-jsimi sredstvi n-* jrlede na drugo, mnogo važnejšo okolno>t Dosegli so namreč prvo mesto v .svetu v rabi radija. Nihče ne zna tako vsestransko in uspešno rabiti radija v praksi, kakor bclgij.ski zdravniki. ki jim je bil ila-u ta.ko rekoč neomejen kapital na razpolago, da bi obdržala Belgija na polju radija vsaj to prvenstvo. Stili belgijske univerze imajo vsaka po 2 grama radija. Strokovnjaki študirajo. kako bi se radij čim bolje porabil, -zlasti za lečenje raka. Ce je v drugih držatvah radij učenjakom tako rekoč nedostopen, ga lahko belgijski zdravniki rabijo Vsaj tretjino grama, kar je minimalna količina, ki se potrebuje v praksi. Cena tretjine grama radija je v drugih državah zdravnikom malo dostopna, saj znaša v rerln as t velikansko vsoto. Ka-nadci se pa hočejo približati Belgijcem vsaj v pridobivanju radija. Radije v o rudo prenašajo iz rudnikov ti* tovarne »z letali. Čeprav se boj za prvenstvo 5e nadaljuje. je že zdaj jasno da pride med Kanado in Belgijo do sporazuma in tla si bosta obe državi trg razdelili. LEON GAMBETTA Uprava Glas Naroda Naša zaloga Blaznikovili Pratik je pošla. — V zalogi Iz Kio de -laneira poroča jo for-J mUUXLO Se Slovensko-Ameri- .Ionskim *4Times", da je nemški i fcaiiski Koledar, ki stane sa-rastlinoslovee profesor Oppenheim,! _ k: se je na Silve.strovo 1 Hlfc! vrnil |mo 50 Cent0V. i/ brazilskega pragozda med ljudi, prinesel obvestilo, da je našel polkovnik Faweett. ki je izginil me.I svojo odpravo v notranjost Brazilije I. 1921». smrt v džumrli. Dr. Op-penheim je go\ »ril z raznimi rodovi v brazilskem pragozdu. Povedali so mu. da je Faweett pozi mi i. 1!>2G dospel do nabrežja reke Kam-bru. kj>r i > zašel. Zaradi pomanjkljive preskrbe z živili je umrl otl izčrpanosti. Dr. Oppenheim izreeno Ugotavlja, da S-I dosedanje Ve^ti o umoru Faweetta >amo izr nlek nekontroliran-* domišljije. med njimi samega predsednika republike. maršala MacAIahona. Uam-Leta je [Mistal pmlseiinik /b >rnie \ i toda od tetra j*1 začela njegova /.M/da zahajati. Ni >padal namreč Med nesebične politike in znal je tudi iutrigirati na takšen način, tla je budil odpor v levičarskih krogih samih. "Veliki miuisterii'*. ki je sestavil >am. je prav kmalu padel. Sredi novih načrtov ga je z-»dela usodna kroirla in ustavila n.I< go\o nadaljnjo karijero. Na Silvestrovo pred -"»O. leti j.* umrl na okrutni bolezni iu morda na posledicah težke ran - po revoi-\erskem strelu., ki ga je vanj sprožila ljubosumna ženska. Leon tJani-hetta. eden najbolj olločilnih voditeljev nov »jše francoske zgmlovi-ne Kot -'{Oletlil advokat je prvič stopil preti široko javnost s tt m. I i ji nezaslišano drznostjo prevzel obramb * nekega radikalnega časnikarja. ki «ra j" zgrabila justica Na-pe'etma 111. v svojo pi*st. Kmalu ga ji» mesto Marseille odposlalo v diornieo kot člana " nepomirljive o-pozieije". Njegovo skrajno levičar-naziranje iu temperam 'iitnost r.jegove retorike >ta ira napravila slavnega in va/neira politika •.•z noč. Njegova j;maška doba pa se je z;, če I a za pravo meti nemško-irati-icoskc» vojno, in sicei* ju. porazu p"I S<-danu ko je po klicanju republike -topil na čelo ljudskega gibanja in j ■ k*| "e mu j.- uklonila francoska vlada, tako, da je bil (ianibetta prisiljen poslati '.stavko. Po volitvah je prišel \ parlament kot zastopnik departe-r.ienta. ki so ga morali Francozi potem prepustiti Nemceii.. Tako je izgulul mandat in se je po nastopu komune podal v S pair jo. Komuna je padla in Cat »-bet ta je stopil spet na čelo republikanskega -ribanja v državi. Združi1 je vse levičarske elemente proti nevarnosti moiiarbističiie te sta vrači je in je t'i nevarnost, tuli enkrat z^» vselej odpravil, ko s»- m i je po spretni šahovski potezi p«., srečilo razdvojiti monarhiste iu odstraniti / otl loči I ni h mest osebe, ki so simpatizirah* z monarhijo. ( NAJVEČJI DEMANT Največji demaut na svetu iiua ena mandžurskega cesarja !'u-yia. Vladar Mandžurije iimi sicer harem. kjer pa še daleč ni toliko lepotic. kakor jih je imel. dokler je bil kitajski cesar. Cesar Pu-vi ima iv svojem haremu samo 20 žen. »ločim jih ; imel kot kitajski cesar lsO. Vse veljajo za njegove morgana t ične žene. le bivša cesarica Siisi. ki se imenuje zdaj Elizabeta Pu-yi. je. njegova zakonska žeua. Nedavno je ^prejela mandžur-ska cesarica novinarje iti jih je očar-ila s svojo preprostostjo. Stara je 2l"> let in je tudi po evropskih pojmih dražestna. lepa ženska. Kot lli-letno dekle se je na povelje svojega očeta princa Sia po»-očila s «*esarjem Pu-vio in {»reži vela z njim burne čas ■ revolucije. Novinarjem je privila. kak«» jo je usodnega »In«' zdramili iz spanja salva dvorne straže in ka ko j«« morala ua hitro roko ]»otjeg-niti. naglici je pozabila vzeti s seboj dragulje, ki j.- m* d njimi tudi najvei'ji ileniant sveta. Po-zne.ie jili j. pa dobila na /a j. KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE r ' OGLAŠUJTE "QLAS NARQPA" im čiu nb ifemtfo, pač p» val Slovenci t tm! oIiiHcI, L > > GENE ZA OGLASE SO ZHSKNi ___ •___ __ _______________ _ IZPREHAJALEC V KOPALNIH HLAČKAH ^ h-rlinu >o imeli na Silv»-str >-v. retlko zabavo. Po bnlvarjib v vzbmlneni «l«'ln mesta se je i/pre-hajal mladenič v plavalnih hlae-kait. ki je vzbujal seveda splošno zanimanje, saj taki prizori ni>n 'sakdanji. Ljutlje s0 klical? za njim pa se ni zm-nil za nikogar. Končno se je napotil na poliei.isk • stražnico in izjavil službuj.ičemn uradniku. «la je prispel iz Vrati-s'ave. in sicer kot slepi potnik, k r •ii imel »leuarja. Mož .se piše baj • Krnil Zuerieii in pravi, »la je prišel v I'.t-rlin na • /prehod. V mestu je zavil v bližnjo vežo. kjer se je stekel in odšel v plavalnih hlačkah /wi hip na <••> st< . potem pa ni mogel več najti dotične hiše in je moral tavati po n»>->in kar v kopalnih hlačkah. < obdržali so ga na policiji, k 'r n»» v«'-io. ali se trenira v mrazu ali pa !•* {irismukujen. t NAZNANILO in ZAHVALA S lu/.iiim srcem naznanjamo prijateljem in zuanceiu žalostno v»»st. tla nam j»» neizprosna smrt imbrala iz i»a.M> srtsle Ijiililjeucga soproga in wVt» — John Mflavec In»e 1IS. iteeeuilira je š«»l š»> >.«ln»v na «lel«» kakor |k« navadi. »►■» 10. uri tlt>i>olrtii«' s»* je |ui tako Jnulo imuesmMI v uiajni Shallmar. Mtl.. tla je I. januarja umrl v .Memorial Hospital. Cunitierlaiitl, Jl»l. Kojen je Ikift I i. julija IS*7 v Planini pri ltakekn. it i 1 jt» elan <1 rušiev št. 1.1S SSI»Z. št. 14S S.VPJ in š|. JSKJ. Pogreli se je vršil dne 4. januarja oh lo. uri dojtoltlne |m> »-erkveneui «4»redu na I m »kopališče Xetiikeu Hiti. tik Canlfii. XV. X'a. Pokojni Z4»pnš«"-a tukaj mene iu šest otrok, v starem kraju |m Urala in tih? sorodni-km-. I.»»l»o se zaliviiljujeuio vsem »larovaleeui krasnih cvetlic, kakr-r tudi vsem »Iništvom, ki s»» darovala krasm* vence v iuitliiji po7.«lrn\-. Ilvala vst-m. ki so mi hili v tolažim v urah žalosti in nesreče. -Prosim, da tu i «»prostiti*. ker !•! v»*lo pivv«* prost»>ra Imentnati vse |to imenih. Toraj le|K» hval.*; vsem skupaj. I>ragi s«»pros in oče. hil si duhcr delavec in skrlieu za svoJ^» »lrnžluo. oh. kako ležkti Te l.omo |Micrešali. I»:» si hil priljubljen tudi iu»h| druciiui. se je |m»ka7..tl«> t>h mrtvaškem »Miru in pri |h>-srehu. I.juhi ne| m Hta hijen i sod. ali morete dobiti kaj boljšega? Xa eelem trgu ne boste kaj takega našli. Pride iz Seesburga od Kiesslingovih in to pove vse. Najboljši! roba daleč okrog. Ali naj vam zalvijemf Napravite s tem veselje svoji ženi — tako. dve marki petintrideset, ker ste vi. — ln tukaj imam še Lepe jagode, kilogram dve marki, prav izvrstne. Vam .lih bom takoj zavila. — Ali (vam smem ponuditi masla in sira? In tukaj ta lepi šopek cvetlic, te vrtnice, vzemite za nameček. Stari gospod se smeje. Fritz pa se ni mogel več premagovat i. Stopi tik pred njo. — Ana! — pravi tiho s trdim tresočim gLasom., Vendar je njegov oče slišal. Takoj je razumel. Dvakrat prikima. kot bi hotel pokazati svojo zadovoljnost, toda se je obnašaj, kot ne bi bil sliši«I pogovora med sinom in mlado prodajalko. — No. gospiea. če je res vse tako poceni, potem pa kar odpeljite vse k "Trem krokarjem". Tam vam bom plačal. Stari Kiessling je vso i>ot proti hotelu veselo momljal. Ali je to bila komtesa P.ernhausenova. ki se je do sedaj samo vrtila po salonskih parketih? Kot bi hVitz uganil očetove inisli, pravi: — Ali hi si mogel predstavljati na tem mestu Ilelrno Suder- — Ne. Fritz! Toda. povej mi samo: ali si v »vi H za to? — Prav nič. oče! — Živo dekle. Pa iitfaja mi. Povej mi. ali si zaradi nje tako nasproten Ilelmi? — V «ptosnem solmi bil vedno proti njej v tem slučaju pa moram na tvoje (vprašanje odgovorit i "da". Konlirso iiemlia nsen imam rad in je nikdar ne bom pustil. — Ali tudi ona to ve? Kaj misli o tem? Ali bi bila tukaj, ko bi mislila drugače! (i os pod Kiessling prikima. — Kje je »vendar Ana ? Je še sploh nisem videla, — pripomni Dora. Gizela se nasmeje. — Kekla je. da bo pisala svojemu Fritzu in to ji vedno vzame mnogo časa. — Da, Ana! Kdo -bi si mislil, da bo naš otrok kmalu postal nevesta. In kako junaško se je borila proti očetu, kateremu navadni posestnik ni bi) dovolj dober in našemu stanu primeren iu nima uikakega posebnega imena, ki bi zakrivalo njegov meščanski stan. — Ali \-eš. kaj je rekla.' Pljunem na ivse in na vaš ponos! Srečna hočem biti! Fritza hočem imeti, drugače pa grem. od liiše! Za vse drugo mi ni mar! — Tako je rekla. — Ana ima odločnost, da hoče biti srečna brez ozira, na druge. Teka sebičnost je tudi nekaj vredna. Tedaj pa »e vrata glasno odpro. — Dober dan. Dora! Oprosti mi. da šele sedaj pridem. Todu prej nisem imela časa. ker sem morala pisati Fritzu. — Ana takoj napolni sobo s svojo veselostjo. — Kaj pasi imata vedno toliko \otoval to dolgo pot v 24 dneh z vlakom, vo-znvi in ladjo. Po usmrtitvi je dosegu! še zadnjo ladjo, ki je plula pred zimo iz severnih v južne k na je Kanade. Krvnik pripoveduje. da je bi! West eden najhlad-nokrvnejših zločincev, ki jih je kdaj usmrtil. Ko je stopil v nje- i 'miHIIIHM METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 218 WEST 18th STREET NEW YORK, N. X, PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE iM^miiw V JUGOSLAVIJO Pr*k» H«vrt Na Hitrem Ekspresnem Parni let PARIS 10. FEBRUARJA i. Marca — 2f. Marca LAFAYETTE 23. Januarja — 13. Marca CHAMPLAIN 13. Februarju — 11. Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV J L G OS L A VI JE Za pojasnila in potna usta vpra-tajt* naia pooblatCan« agant« €reoeh J&iA 1» STATE STREET. NEW YORK SHIPPING NEWS 7 DNI DO SLOVENIJE vkljuftio železniško vožnjo PREKO SOI.CNK JIŽ.NK PKOi.l govo celico. 11111 je obsojenec za-1 Vr/»A« napravil? . ... . ^ . ¥> ... ...... . ,- , i . • 4 « studijskega potovanja iw> Kusiji. — Poroči! bom samo Ano ali pa nobene. In nam tudi m treba ] _ 1 . ... . gledati somo na denar. Povej mi. ali se ti ne dviguje sree. ko jo vidiš tako prodajati, tako resno, pa tako ljubeenjivo? Zdaj pa jo primerjaj z onim slonom, ki si mi ga izbral. Zraven pa še njeni o-šabni .starini, katerim pri nas ni nobena stvar dovolj dobra. Gospod Kiessling se zadovoljno nasmehne, toda se popraska po glavi. — Kaj p.i bo rekla mati! In tako zelo si se vanjo zaljubil? Krit z za rdi. Jasno mu pogleda v oči. ! Lareo Ilerrera je bil eden prvobo j iitel;ev socialističnega pok ret a v t Južni Ameriki. j ''Potoval sem po Rusiji." je pra-I vil Ilerrera, "ker sem mislil, da se \ Kusiji vrši nekaj res soc*ali.>tič-i nega. Delali m> mi silne težave za i potovanje v Rusijo, toda še več jih delavskih kolonij v Rusiji. Edino polje, kjer se poTJia aktivnost prosvetni ka komisarja Lunačai>kega, j«* res v gotovih kolonijah izredno K SOLNCU SE OBRAČA VEDA Na Pusti gori v severni Chili igrata dva moža in ena žena modo v ršeio. V večini slučajev pa grej derno fvlogo pradavnih častilcev za spretno mask i ran je. ki bede po- sollu.a pravi tajnik znamenitega ir.au j kan v* delavskih stanovanj Smithsonian Instituta dr. Abbot SAVO IA j 4. februarja — 25. februarja Pt E I 18. februarja — 11. marca Ko se ixkrc.ite v Genovi, vas moderni ekspresni vlak: cdpeljejo v domovino. Pol dne do jugoslovanske meje in direktre zveze z Dalmacijo. Za puJasnlLt vi»r;>Aajt»- kat-bhVenfKa ae^ula ali I T A L I AN LINE 1 STATE STREET. NEW YORK CITY T«l*-i»hone- Ij twlinK .r;j V I'll®! iMiUTff Cherbourg O febrvarja: ' 'l.vtii|iji' v t'herbourg fariM \ Ikivre 5. februarja: liert iipria v ClierlH>jr« 16. februarja: DtulM-hlitnil v Clierbi.urs t7. februarja: ICur- p.i v I'.remen 18. februarja: Ck«ni|>'aln v Havre liex v Ceuoa 22. februarja: flri-mt-n v l:rem>*n 25. februa* la: O »rit.- ili SaTola v f.et.oa Majestic v Cherboi'-g - Poznava "se le dalje časa. Povedal ti bom pozneje. Toda dr-l^1'^ komunisti za jiovratek i. ži v. kot m- bi ničesar vedel. Zdaj bo šla Ana. z nami. Tam-le pri-|K,,sl^ VmM «,b ntsko-polj.^i ..... ... « i- _p»eji več kot dvajset kilometrov haja. Pa tudi naša Kana krevlja za njo. — No. Km a. ali ste kaj iveseli, kako je v.se pospravljeno. — *akli«-e Ana in .se ji veselo smeje. — In gospod Kiessling je celo kupil svoje lastilo pišče in jagode. Z boječim pogledom v -vojili očeh prihaja Etna in pravi: — < gohpiea. oprostite. j»ri zdravniku in pozixeje v lekarn« sem morala tako di»lgo čakati. — To ni nič. Krna. — jo potolaži Ana. sname belo ruto. se po-gladi po valovitih !a.s»'h ter zopet posadi klobuk, ki je ležal rv prazni košari. — Tako. zdaj pa bomo najprej zajtrkovali. — pravi stari Ivie.vding. — Kam pa naj gremo. tVitz? — Samo ob >»ebi se razume, da gremo k Mantzenauerju. — To smo tudi zaslužili, — kaj ne. grofiea? N'a poti domov je *tari Kiesling držal vajeti. Fritz pa sede poteg Ane in ji eelo pot drži roko. Stari Kiessling j«* (zadovoljno .sed«»l na svojem prostoru in vozil. Svojoga sina j«* popolnoma razumel.. Proti njegovi izbiri ni ho tel govoriti, ker je inwl Ano preveč rad. Sree in pamet je imela na pravem ntestu. Štirinajsto poglavje. — Kdaj pa bo j»oroka — vpra^i Dora. — Prvega decembra. Včeraj mi je Vi via ne povedala. — Mora biti zelo sre^'na. Grofiea (iiaela j>ri teh besedah ni dvignila oči. Njen lepi obraz <»>tane sklonjen nad ročnim delom in naglo nviga šivanka .skozi platno, v katero plete pisane evetliee. — To ji bom dala v dar; proti tam j<* bila vedno dobra in za-io mora nekaj imeti, iz česar more razvideti, da nismo brez vsakega .»žira izbrali tega darila. Obe sestri sedita pustega, deževnega oktoberskega oložila svojo dragoeeno boo na mizo ter je leno ,'iz<*la z občudovanjem pogleda Dorino dragoceno obleko, ki j«- pok r i va I a njmo A-itko postavo. — I)a. setlaj nosim obleke iz prvovrstnih trgovin! — pripomni mlada gospa ter sklene roke, ne da bi dvigniila trepalnice. Težak molk. ki pa je bilo zelo zgovoren, izavkda med obema sestrama in vsaka se je pazila, da ni česa omenila, kar bi bilo drugo žalilo. Dež z vso močjo udarja na sipe in naglo se zmrači, vsled Če-•ar mora ehov, ker ne verjamem, da bi masa, ki ne sme več imeti merskih in etičnih opor. mogla zajeti v polnosti prave kulturne dobrine človeštva." n»eji več kot tlvajset cest razrušenih, .samt da prebivalstvo ne bi moglo zbežati iz Ritsije. Življenje v Rusiji silno drago: iickateri predmeti so otl petletke >eni poskočili za 50 do 200 odstotkov. Prepričat sem se tudi, da je prtletka v Rusi;i končala z neu Npehom. Rusija me je silno razočarala. Rusija j«» dežela trpljenja in stokanja. Prepričan sem. da ruski narod ne bo mogel dolgo živeti takega življenja. Lastnina je faktor, ki ustvarja življenje in napredek. Kdor pri d i gu je boj lastnini. \rši zato negativno delo. Prepričan sem, da ni glavna naloga socializma v tem. da deli dobrine, marveč v dolžnosti osrečiti ljudstvo r zlioljšanv*ni kulturnih in civili-'.a t orni h pogojev življenja. V Rusijo ne prihaja niti en in-s /•■luski časopis ali inozemska revija. Iz Rusije pa se stalno posil.j»a-jo tisoči in tisoči lepakov in knj'g. ki naj lažno rišejo svetu položaj v Rusiji. Sam sem sel in jedel v delavskih kolektivnih kuhinjah. Dajali so hrano, nevredno živine. Po^iam delavske institucije po \>cj Evropi in Ameriki. Xa slikah vidite sijajne kofistrukcije novih NIČ NOVIH URADNIKOV V V FRANCIJI CENA DR. KERNOVECA SER1LA JEZNIZANA 4ngleško-slovensko Serilc (KNGUBH SLOVKNE Xovo leto j<* prineslo francoski mladini neljubo razočaranje. Pariška vlada je izdala dekret, v katerem stoji, da se v letošnjem letu ne sme nastaviti niti en nov uradnik. Spre;eli pa ne bodo v službo tudi nobenega poklicnega vojaka. Ta ukrep je hudo prizadel mlade ljudi, ki so ži računali z uradniško ali vojaško kariero. Doslej je namreč bil običaj, da je vlada vsako leto nastavila 4 do 5000 novih uradnikov in oseb vojaškega poklica. — Pkrep pa ima svoje čisto socialno ozadje: francoska vlada se hoče s izvajanjem teh odredb izogniti redukcijam uradniških prejemkov. ŽRTEV VERSKEGA FANATIKA KNJIGARNI 'GLAS NAROKA' * n« Ame.riški 'listi poročajo o strašnem primeru veixkga fanatizma in posurovelosti. V okolici mesta Detroit^a so aretirali zamorskega svečenika Roberta Ilarrisa, ki je umoril svojega soseda zamorca Jamesa Smitha. Aretirani svečenik je demonstriral na policiji v Detroitu žrtvovanje aamorca Smitha na grotesknem oltarju za svojo hišo. — Že pred stoletji mi je bila poverjena naloga žrtvovati Alla-hu človeške žrtve, — je pravil Harris. — Bilo mi je naročeno o-mamiti žrtev z želeano paJico, potem pa izaklati jo s srebrnim bodalom. Žrtvovati sem hotel Smi-thovo ženo, ker pa nisem mogel najti nje, sem zgrabil njenega moža. ki je tudi nevemik, in odnesel sem ga na oltar. Neko soboto opolnoči je Harris privlekel Smitha do oltarja za svojo liišo. Harris in njegova žena sta oblekla fantastična oblačila, potem je pa udaril svečenik žrtev s težkimi avtomobilskimi kleščami po glavi, da se je one-sveačet*a zgrudila Onesveščenega sta posadila % ženo na oltar in ko je odbila ura polnoč, mu je zasadil bodalo iv sree. •Ko so odvedli Ilarrisa v celico, kjer čaka sedaj zaslužene kazni, je izjavil, da je v« v redu in da ga bo Allah tudi rešil ječe. v svojem članku. Njihova koča stoji na gori Montezumi. visoki o-krog 3000 m. in to so edina živa ^ bitja na pustinji, kjer ni niti t drevja, niti nobenih drugih rast- j lin. Tem trem je poverjeno opazovanje sohiea na visoki gori. Omenjeni institut ima že več takih opazovalnih stanie. Xa gori sije solnee 300 dni v letu in vsak dan je delo edinih treh prebivalcev pustinje enako. Zjutraj vstanejo s solnčnim vzhodom in opazujejo solnee iv jutranjih urah. eeiz dan .proučujejo rezultate o-pazovanja proti večeru pa že pošiljajo brzojavna ooročila v Washington. Hrano dobivajo iz najbližje na-seLbine. oddaljene dobrih 10 milj. Vsak tedeai smejo porabiti samo | dva sodčka vode. ki jo imajo tudi | za zalivanje vrtiča, da se jim pu- j stinja ne izdi tako obupno prazna. Za razvedrilo imajo seveda tudi razne igre, knjige in radio, toda az vse to je malo časa. Tu na visoki gori daleč od civiliziranega sveta »prodira veda v skrivnost soinca in si prizadeva vpreči njegovo energijo v delo za vse človeštvo. Ž« datvno so učenjaki spoznali. da bi bilo treba solnee temeljito proučiti, kajti od njega je odvisno vse naše življenje na zemlji. Astrofizikalni observatorij je skušal eel i h 40 let prodreti v tajno snovanje tega ogromnega vira svetlobe in toplote, merili so intenzivnost in variranje soln-čnili žarkov v AVashingtonu. Arizoni, Seveirni Carolini. Alžim. na otokih Capo Ve.rde. v Egiptu, na gori Sinai in v chilskih pustinjah dan za dnem skozi mnoga leta. Izpustili so balončke 15. milj visoko in merili v tej višini radia-cijo solnčnih arkov. kjer odpade že 06% atmosfere. S proučevanjem množine at-mosferičnega absorbiranja soln-enih žarkov ter množine in kole-banja solnčne radiacije je bil položen temelj novega, načina napovedovanja vremena temelj izkoriščanja solnčne energije -za proizvajanje energijo v industrijske in druge svrhe. Učenjaki so ugotovili, da se menja podnebje na zemlji v ciklih v znatnih razdobjih. kakor se menjajo letni časi v ciklih v enem letu. 1'čenjaki .so prepričani, da so odvisne izpre-mem.be teh ciklov od učinka peri-j od ionih izprememb sol učnega izžarevanja tako. da bomo lahko že 'v dogiednem času napovedovali vreme za ceia leta nap^pj. HAMBURG-AMERICAN LINE 39 BROADWAY NEW YORK, N. Y. Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN 1 . i prineslo milijone poljedelcem, ki mesecev vnaprej. Meteorologi te- . bi vedeli že več let vnaprej, kak- ga časa šo niso poskusili, je pa že ' šno bo vreme in s kale šno letino dokazano, da se celotna radiaci- č'e bi se meteorologom posreči- j lahko računajo. Že zdaj ima zna- ja izpremanja. da je to kolebanje lo napovedati debela in suha le-i nost »v rokah rezultate, ki ji da- perijodično ill (la. so perijodičnj*' ta. kwkor jih je Jožef Egiptski. .si' jejo pravico izraziti upanje, da vse abnormalnosti IY pogledu lahko mislimo, kolikega pomena bodo meteorologi prav kmalu lah- mena. Proučevanje soinca bi bilo*to tsa vne človeitvo. To bi ko napovedovali vreme za več obeta velika velikaT presen-