$t 88* V Gorici, v soboto dne 3. novembra 1906. Itbaja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto . j j urj predpoldne ter stane po pofiti projnmana °li v Gorici na dom poSiljana: vs(, leto.......13 K 20 v, ali gld. G-GO po! leta...... . . « » 00 , » , 3-30 Jotrt lota.......3 » 40 » » » 1-70 FtosamiSne Številko stanejo 10 vin. SOČA" ima naslednje Izredno prilogo: Ob no-Vi,„, ictu ..Kažipot po Goriškem" inH'6raWanskemrr*fa Sažipot po Ljubljani in kranjskih mestih", daljo dva-k)at v lotu ..Vozfit red železnic, parnikov in poštnih lTei" tt-r mesečno prilogo ..Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štev. 7 i- nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabrsSok. Ha naroČila brez doposlane naročnine se •ne-Mirauio. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če tiskano 1-irat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -_ Reklame iu spisi v urodniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. »Vee za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. Uredništvo so nahaja v Gospo; i ulici fit. 7 v Gorici v I. had^tr. Z urednikom je mogo*? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludno ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopolndne. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plaCati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne °Jajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo 'le upravništvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah ia teh-le tobaksrnah: Schvvarz v Še .ki vil., .loIleisiU v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos. .Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Ibrmica, 1. Hovafiski v Korenski uhei št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavči L v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov."Iv. Meljavec) tiska in zal. folita reforma m naš m. i. Klerikalci obetajo kmetom, da jim prinese splošna in jednaka volilna pravica zlata nebesa. Kričijo, da bo nov parlament ljudsko zastopstvo, da se kmet končno osvoboji gospodstva mogočne-žev ter bo dihal svobodno, če bi bUa izvedena volilna reforma v Avstriji res tako, kakor si mislimo splošno in jed-nako volilno pravico, potem seveda bi nastal, pa le ob pravem razumevanju položaja v ljudstvu, iz sedanjega parlamenta priviiegirancev pravi ljudski parlament. Ali v Avstriji so zvarili volilno reformo prav po avstrijsko. Naj-prvo so varovali »nemško posest«. Nemci so imeli doslej po krivici ved poslancev nego jih iim tiče, po volilni reformi je ohranjena njihova »posest«, da še večja moč jim je dana, ker jo vsaka prememba v volilnih okrajih odvisna le od njihove volje. Odjenjavali pa ne bodo nikdar v prilog drugim. Vlada je ugodila glede* volilne reforme tudi vsem pretiranim zahtevam klerikalcev v Avstriji; znano je, da se jo prestolonaslednik potolažil glede volilne reforme šele takrat, ko mu je bilo zagotovljeno, da pošljejo alpske dežele po veliki večini v parlament le »konservativne« poslance. Vlada je enga-žirala Cehe, da so pomagali variti nemško-vladno volilno reformo, ter podkupila Šusteršičev klub, da je prodal obmejne Slovence zato, da se bo godila njegova volja na Kranjskem po »splošni in jednaki volilni pravici«. Vlada in njeni parlamentarci so pretvorili volilno reformo v nestvor, ki zada Slovencem največje krivice. Zato pa je grda laž, da se kmet osvobodi potom splošne in jednake volilne pravice, marveč res je, da so mu nastavljene prav nevarne klerikalne zaujke. Slovenski klerikalci vriskajo radi volilne reforme samo zategadel, ker vedo, da v bodočem »ljudskem parlamentu« bodo imeli večino reakcionarni življi. Klerikalci pričakujejo koristi zase od novega parlamenta, zato slikajo volilno reformo v živih barvah, s katerimi hočejo preslepiti v prvi vrsti kmeta: češ sedaj se bo godila ljudska volja; »Skriti < nam ne bodo več gospodovali! V resnici pa že sedaj niso gospodovali »škrici« v parlamentu, ampak ljudje, ki se dajo komandirati od strani klerikalcev. Sedanji parlament je tako za nič, da ni mogel skon-čati svojega življenja drugače nego s po višanj em plač duhovnikov! Politikujoči duhovniki so veseli, da so dobili še več denarja. Sedaj ko so oni dosegli, kar so hoteli — pride pa kmet na vrsto!! Da bi bili poprej poskrbeli kaj za kmeta, (o kmetijah pišejo sicer jako lepo, da kmetija ima v državi silno važno, najvažnejšo nalogo, ker ona s svojimi pridelki preživlja vse, s svojimi ljudmi pa hrani in pomlaja državo), o tega pa ne; pač pa so poskrbeli zase. Od sedanjega parlamenta ni imel kmet ničesar pričakovati, od novega pa tudi ne bo imel, če se uresničijo nade klerikalcev v Avstriji; in tega se je opravičeno bati. Kar se tiče nas Slovencev na Goriškem, dobimo po volilni reformi 3 poslance Naša sveta naloga je, da si izberemo 3 poslance, ki bodo ros poslanci, ki bodo delali, stali z ljudstvom v dotiki ter poročali. To moramo mi doseči po splošni in jednaki volilni pravici. Zadnji čas je, da dobimo delavne može za državne poslance, prave ljudske zastopnike — doslej jih, žal, nismo imeli! To bodi naša naloga, naš cilj. O tem naj razmišljajo po deželi, o tem naj se posvetujejo, v takem smislu naj se organizujejo; take može naj nam da splošna in jednaka volilna pravica, če bi pa poslali na Dunaj duhovnike ali njihove priveske, potem nima nikdo nič dobrega pričakovati, najmanj pa kmet. Zgodi se lahko le to, da zopet zvišajo plačo duhovnikom. DOPISI. Medana, dne 25. oktobra 1900. — Sklicujoč se na paragraf 19. tiskov, zakona z dne 17. dec. 1862. drž. zak. Štv. (? ?) ex 1863. zahtevam z ozironi na dopis, objavljen pod zglavjem (? t) Vašega lista od dne 20. t. in. da sprejmete v zakonitem roku na istem mestu in istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1, Ni res, da so fantje plačevali za dovoljenje plesa le 10 K, ampak res je, da so vedno plačali 10 gld. ali 20 K za vsakratno dovoljenje plesa. Vsled sklepa slarašmstvene seje je dovoljen ples v Medani le enkrat na leto in po istem dklepu jo bila povišana taksa za enkratno dovoljenje plesa, po katerem sklepu se je županstvo držalo. — 2. Ni res, da sta-rašinstvo v Medani nima besede in da ukazujemo v občini edino jaz, č. g. kurat in g. stric, jaz sicer spoštujem g. kurata in mojega g. strica, ali da bi nju prašal dovoljenja, preden se odloči za kakšno občinsko zadevo, tudi je goiK laž. Kes je pa, preden sera dovolil drugi krat javni ples, povabil sem par fantov dne 14 t. in. k starašinstveni seji, kateri so predložili prošnjo za javni ples, in res je starešinstvo vgodilo prošnji, jaz sem dovolil potoni plesati za nedeljo dne 28. t. in. proti temu, da plačajo v občinsko blagajno pristojbino 00 K. — 3. Tudi ni res, da smo jaz, č. g. kurat g. stric nasprotni temu, da bi prišel v Medano eden podučitelj, ampak res je, da se jaz edini potegujem za to, bil sem glede tega tudi pri predsedniku okrajnega šolskega sveta v Gradišči in letos sem našega šolskega predsednika nagovarjal in se mu ponudil, da gremo skupej k šolskim oblastvom glede učitelja, a ker nam je bilo iiamigljeno, da je brezuspešno, smo izostali. 4. Ni res, da bi bili č. g. kurat, g. stric in jaz nasprotni bralnemu društvu v Medani, ampak res je, da se glede prostorov ne moremo zediniti, k,r gornji hočejo imeti bralno sobo v vasi, dolnji pa zunaj, res je tudi, da je č. g. kurat se ponudil odstopiti društvu vse časnike brezplačno, ako se društvo ustanovi, ob enem sem jaz prvi za pošteno zabavo, lepo petje in omiko naših dobrih mladenčev, kateri niso tako zabuteni, kakor rodeči nemedanski revni dopisnik (Kako se motite!!) misli. — Ant. Zucchiati, župan. Opomba uredništva: Dopis pri-občujemo, pa ne zato, ker se sklicuje gosp. župan na § 19. tisk. zakona, (kajti v tem slučaju bi vrgli v koš dopis, ker ne odgovarja zahtevam § 19. tisk. zak.), ampak zato, ker stojimo na stališču, da se more na kak dopis čuti tudi protiglas v „Soči\ Iz Podbrda. — Naj oprostijo p. n. g. Či-tatelji, ker se zopet piše o stvari, o kateri se je že tolikokrat pisalo, namreč o neznačajnosti in predrznost klerikalcev. — Veliko se je že pisalo o tem, a še se jih veliko dobi, ki ne verjamejo, in se jim Čudno zdi, zakaj da m bije boj proti politikujoče duhovščine in nje pomagačev svojevoljni vsegamogoenosti in zlob-nosti. Ob enem naj bode tudi v pouk onim, ki menijo, da se more s klerikalci uspešno delati; da imajo klerikalci metodo, da mora biti vse v njih rokah, ali pa, da naj vse zlo-dej vzame, je splošno znano, naj bolj pa tistim, ki imajo ž njimi kaj opraviti. Pred dvema letoma se je osnovalo pri nas bralno in pevsko društvo. Domenili sme se, da noj bodo na razpolago časopisi obeh strank z namenom, da bi ne bilo nesloge, in bi isto brez vsakega nasprotovanja služilo v napredek in prosveto ljudstva. Da je na svet iz farovža g. Lapanja pričel nagovarjati naprednjake, je bilo splošno znano, a, da so imeli klerikalci posebne namene, je bilo dolgo Saša zakrito javnosti. Na-prednjaki so jim podali roke češ, ker gre za narod, delajmo skupno, kljub temu, da ni bilo niti toliko klerikalcev, da bi mogli sami odbor sestaviti. Nekoliko časa je šlo dobro, a kmalu je pričela iz farovža g. Lapanji (organist) pihati ne posebno prijetna sapa. (Najbrže zato, ker ni društvo kazalo nič znakov, da jo jadra v klerikalno naročje na napredne stroške!). Neljubi dogodki v župnišču pa so pustili dru-I štvo v miru. Ni pa ugasnila jim želja, da bi Grof Monte Oisto. napisal fllexandre Dumas. (Dalje.) Mi pa je morda v njem popolna otrplost onemoglega poguma, sovražnik, ki zamori vsak žarek upanja ? Ali je oslabelost spomina ?«ok, da so prenehale teči solze V O, prijatelj moj, v* slučaju. da več ne morete jokati, če mislite, da je vaše srce mrtvo, če vidite svojo moč le v Bogu, če se obračajo vaši pogledi samo proti nebu, Maksimilijan, v tem slučaju ste potolaženi." „Grof,u pravi Morrel s svojim nežnim, a vendar odločnim glasom, ..poslušajte me, kot je poslušati moža, ki kaže z roko na zemljo in gleda z očmi proti nebu. O, več ljudij ljubim, zlasti svojo sestro Julijo in svojega svaka Emanuela, toda hrepenel sem po tem, da se mi v mojem zadnjem trenotku od-pro močne roke in se mi nasmehne prijateljev obraz. Julija bi plakala in omedlela, Emanuel bi mi iztrgal iz roke orožje in napolnil hišo s svojim krikom. Vi, grof, katerega besedo imam »n ki ste več od navadnih ljudij — kajti če bi ne bili umrljivi, bi vas imenoval Boga — vi, ali ni res, vi me ljubeznjivo in nežno spremite pred vrata smrti?" »Prijatelj," pravi grof, »ostaja mi še neki dvom: ali imate morda«tako malo moči, da ste ponosni na to, da kadete svojo bolest?« „Ne," pravi Morrel iu ponudi grofu svojo roko, „samo odkritosrčen sem, in moja žila ne bije niti močneje niti slabeje "ego običajno. Ne, čutim, da sem fta k ju svojega pota; ne, ualje ne pojdem. Rekli ste mi, naj čakam in upam. Ali veste, kaj ste dosegli, nesrečni svetovalec. Čakal sem mesec dnij,to se pravi mesec dnij sem trpel! Upal sem — Človek je ubogo, slabotno bitje ......, toda kaj sem upal? Ne vem, nekaj nazna- nega, nespametnega, nekak čudež? Kakšen? To more povedati samo Bog, ki je primešal našemu razumu ono trohico blaznosti, katero ijudje imenujemo upanje. Da, čakal sem, grof, da, upal sem, in tekom četrt ure, katero tu govoriva, ste mi nevede stokrat ranili srce ter mi provzročili neizmerne bolečine, kajti vsaka vaša beseda mi je bila dokaz, da je vse upanje zaman, O grof, s kakšnim navdušenjem in kakšnim hrepenenjem grem smrti naproti." Morrel izgovori te poslednje besede z izrazom odločnosti, pri kateri grof zatrepeta. »Prijatelj," nadaljuje Morrel, ko grof molči, ,.peti oktober ste mi imenovali kot dan, do katerega imam .čakati. Danes je petega oktobra, grof." Morrel pogleda na uro. „Devet je; še tri ure imam živeti." »Naj bode !u pravi Monte Cristo. „Pojdite z menoj." Morrel mehanično odide za grofom, ki ga pelje v svojo jamo. Po tleh sa bile razprostrte preproge; odpro se vrata, dobrodejen vonj in svitla luč se zlijeta skozi nje. Morrel obstane, obotavljajo se, iti naprej; nasladam, ki razburjajo živce in so ga obdale, ni zaupal. Monte Cristo ga nežno potegne za seboj. »Ali vam ni prav," reče, »da prebijeva zadnje tri ure kot stari Rimljani, ki so, obsojeni od Nerona, svojega imperatorja in gospodarja, k smrti, sedli k mizi, okinčani s cvetlicami, ter vsrkavali smrt z vonji heliotropov in rož?" Morrel se nasmehne. »Kakor vam je ljubo," pravi. »Smrt je vedno smrt, nam. reč pozabljenje, mir in slovo od življenja, torej tudi od trpljenja." Mladi mož in grof sedeta drug proti drugemu. Bila sta v oni krasni obednici, katero smo že opisali, in marmornati kipi so imeli na svojih glavah košare z najizbra-nejšim sadjem in cvetjem. Morrel ogleduje vse to, ne da bi pravzaprav kaj videl. „ Govoriva kot moža!" pravi in se ostro ozre v grofa. »Govorite!" odvrne ta. „Grof," prične Morrel, »kadar vas vidim, mi je, kakor da prihajate z drugega sveta, ki je daleč pred nami, kajti v sebi združujete vse človeško znanje." »Na tem je nekaj resničnega, Morrel," pravi grof z onim melanholičnim smehljajem, ki ga je delal tako lepega; »prihajam s planeta, ki se imenuje bolest." »Verujem vam vse, grof, ne da bi poznal smisel vaših bt^ed. Dokaz temu je, ko ste mi rekli: ,Živi!' in ko ste mi rekli: ,Upaj!', da sem ubogal. Upam se vas torej, kakor da ste biii že enkrat mrtvi, vprašati, če je to zelo neprijetno." Monte Cristo se ozre v Morrela z izrazom nepopisljive nežnosti. „Da," pravi, „da; smrt je zelo bolestna, če kruto razrušite človeško telo, ki tako silno hrepeni po življenju. Če zastoka vaša koža pod ostrino neizprosnega bodala, če se vam zarye v možgane kroglja, o v tem slučaju b6 vaša smrt mučna, in v trpljenju zapustite življenje, katero se vam bo zdelo v vašem obupnem smrtnem boju vendar boljše nego mir, kupljen za tako visoko ceno." „Da, razumen,opravi Morrel, »smrt ima kakor življenje svoje skrivnosti,bolest in slasti; samo poznati jih je treba." jo spravili v svoje kremplje. Na občnem zboru 7. januarja 19G6. seje sklenilo, da se naroči društvo tudi ua satirični list: »Osa", a se ni nobeden oglasil proti. (Najbrže iz strahu pred velikim številom naprednjakov!) Ko je par-krat »Osa" priSla, že sta se pričela klerikalna odbornika gibati (najbrže na povelje iz žrp-nišča): »Osa" ne sme prihajati na mizo, češ je pohujšljiva, (dasiravno vsak Te, da ni res). Mi jo raztrgamo itd, Razumljivo je, da jim ta ni obveljala, ker na občnem zboru ni nihče ugovarjal; morala sta nos povesiti čez brado. Zopet je bil nekoliko časa mir. Meseca septembra t. I. je pričel podpredsednik zbirati vspored za veselico, katero se misli prirediti v predpustu, in je pokazal točke tajniku (La-'| panji); isti seje kazal zadovoljnega z vsebino. Med drugimi točkami se je določila tudi veseloigra: »Bratranec". Podpred. je naprosil dekleta (cerkvene pevkinje), da bi prevzele vloge, koje igrajo^ ženske. Komaj je za isto zvedel g. Lapanja, je začel pestiti gosp. Ant. Droletovo, da ne sme igrati itd.; vse to zahrbtno. Vedel je namreč, ako omenjena fcsspica ne prevzame vloge, da druge storo isto. Upamo, da vrla dekleta se ne bodo pustila strahovati človeku, ki ni niti domač, in ga lahko vsaka sapa odnese iz Podbrda. Kazumljivo je, da je one, ki se trudijo v prospeh društva, vest o taki lopovščini silno razburila, ker dobro vedo, da se ravno pri veselicah dobi pripomoček za vzdržavanje društva, tembolj pa še ko se je sestavil program, pri katerem bi Lapanji sploh ne bilo treba nič se truditi in časa žrtvovati, katerega pa baš njemu ne primanjkuje. Ko ga je neki odbornik opomnil, da tako ne sme delati, in naj pove uzroke, zakaj nasprotuje, je pa hotel vse to vtajiti. A to ga ni odvrnilo od njegovega sklepa, da se veselica ne sme vršiti, ter je še bolj z vnemo nadaljeval ne baš značajno delo. S tempa ni bil še zadovoljen, hotel je še več. V društveni sobi je bila namreč njegova svetilka, katero je na tihem strgal s stropa, ter odnesel, ne da bi kakor tajnik in blagajnik drugo preskr-bel. Ko so člani hodili citat, ni bilo luči; so seveda odšli, a on se jim je pa smejal. Kljub takim dejanjem pa misli, da bode še ukazaval. Ko je društvo dobilo vabilo pristopiti k zvezi narodnih društev, se je izjavil: »mi ne potrebujemo nobene zveze." Revež ! meni li, da ga bomo mi poslušali, ako bode nam prav, ga nobeden ne bo prosil, da naj dovoli. Izjavil se tudi: »Po novem letu bo-demo »Oso" opustili". Za katere neki govori ? Na misel nam hodi basen o žabi, ko je hotela postati vol, ter se toliko Časa napenjala, da je počila. Kako je pa na njegovo stran občutljiv, kaže to: Na občnem zboru je nekdo \e\: »ker nas je veČina članov naprednih, bi lahko »Slovenca" opustili, a v tem položaja naj ostane." Te besede je zavil prav po klerikalno ter se sveto zgražal nad njimi češ, da je rekel oni, da mora »Slovenec" ven, dočim so naprednjaki bedasto zahtevo zadi ,,Ose" dostojno zavrnili. Temu.človeku bode treba peruti pristriči, in mu povedati, (kar se mu ni Že), da na naše stroške ne bode kozolcev pre- vračal. Zob za zob t Napredni pevci naj odstopijo od cerkvenega pevskega zbora, dokler ne poneha njegova gonja proti društvu. Prepričan naj bode, da se ne zgodi, kar želi, namreč, da bi društvo propadlo. Bavili se pa bodemo še večkrat ž njim, ako ne bode pameten. V Sorte! l./ll. 1906 (»Gorici« v odgovor.) »Gorica" trdi, da ni resnično, kar sem v »Soči" pisal o onem županu, ki je prisodil 14 dni zapora tistim mladeničem, ki mu niso hoteli kopati vinograda, in dolži >,Sočo" obrekovanja. Zato ponavljam, da je res, kar sem pisal in da ime tistega župana je »Gorici" na razpolago pri uredništvu flSoče". Imena le zato ne imenujem, ker nam gre za stvar in ne za osebnosti in nočem delati zdražb. »Gorici" pa se nič ne čudim, kako se Upa nekaj tajiti, čeravno ni prepričana o nasprotnem, ker pri njej je doma laž in zavijanje. ____ Iz Šempasa, 28. okt. 1906 — Naš slavni gospod kaplan šempaski je začel prav dobro rohneti izpied altarja nedeljo za nedeljo. In tako je začel tudi današnjo nedeljo 28. okt. prav lepo klicati hudiča na pomoč, da ljudje kar mrmrajo po cerkvi in uboge žene kar strah in groza obdaja. Zatorej pa mi svarimo gospoda kaplana, da naj hudiča pusti v miru vsaj pred altarjem, naj ne dela pohujšanja pred otroki. Za oznanjevanje take besede božje (hudiča) vdobimo moža, ki bo bolj poceni kakor ste vi, gospod Štefca! — Nadalje moram tudi omeniti, da je med pridigo obžaloval, kako da se hudič smeje po Francoskem, Ruskem in Italijanskem in da se je priklatil že tudi do nas po mestih in vaseh. Mi pa pravimo tako, da bi se naj enkrat v resnici priklatil tako, kakor se je priklatil tam, kjer obžalujejo naši gospodje nunci. Mi hudičevi hlapci in brezverci, kakor nas imenujete vi, pa se ne bojimo hudiča nič, ker je na sredi votel in okoli ga ni nič. Zatorej kjer je šla mastna plača, tam se hudič smeje, tukaj pri nas se pa farji. Do zdaj konec! Kmet. (Z Ajdovščine, 28. okt. 190G. (O javni knjižnici). — Za tukajšno javno knjižnico so darovali: Slavno občinsko starešinstvo v Ajdovščini 50 K; p. n. gospodje: župan Ign. Kovač 20 K; podžupan Josip Kertel 10 K; obč. starešina Mih. Malik 10 K; c. kr. okr. sodnik Josip Cechet 11 slovenskih lepo vezanih knjig: zdravnik dr. Hugo Fink 11 slovenskih prav lepih knjig. — Začasni knjižnični odbor se za darove spoštljivo zahvaljuje in priporoča za nadaljne prispevke in primerne Z vlogo 28. t. m. je bilo tukajšno občinsko starešinstvo naprošeno, naj bi blagovolila občina ajdovska dati brezplačno za javno knjižnico eno sobo in sprejeti pokroviteljstvo knjižnice. Nadejati se je, da ista ugodno reši prošnjo in se knjižnica odpre meseca januarja 1907. — Predsednik začasnega knjižničnega odbora je tukajšni nadučitelj g. Fr. Bajt. Iz Vrtojbe. (Odgovor dopisniku »Soče" št, 85. z dne 14. oktobra.) Občinski dom v naših razmerah nam je tako neobhodno potreben — kot trn v peti. Dopisnik sam dokazuje, da že imamo občinsko hišo, ali če hočemo reči dom je vse eno. Ta stavba je lepa in pripravna kakor nalašč za to vporabo, in kar je poglavitno na najlepšem kraju. Stane nas po izjavi člankarja ravno toliko, kolikor nas bo stal občinski dom v neprijetnem kraju tik pokopališča. Ta obč. hiša nam se niti vinarja ne obrestuje, je popolnoma neplodonosna. Torej čemu neki d zidali na novic ravno tako? Saj bi lahko k tej prispevali sorazmerne deleže po nje vrednosti Gor-Vrtojčani in Bukovčani. S tem bi prihranilo županstvo celih 20 tisoč kron za nov občinski dom. Da to ogromno svoto prihranijo, prav z mirno vestjo žrtvujejo sosedne podrejene obči > to neznatno oddaljenost kraja. Ravno tako dopisnik omenja, da je neki starešina ponudil svojo stavbo. Tudi ta bi bila veliko bolj umestna kakor novo zidati. Pustil jo je za lepo ceno 18 tisoč kron t. j. še manj kakor je v proračunu z morebitnimi pridevki vred nov občinski kurnik tik pokopališča. Pa stavba ponudnika je tudi v najlepšem kraju tik «orkve. Vredna je, ako jo zdaj zida, 40-50 tisoč kron, ter odgovarja vsem potrebam in se je ni treba dotakniti z zidarskimi deli. Pri tej kolosalni stavbi in prostoru bi se kapital oziroma nje vrednost vekšala s tokom časa. In tudi obrestovala bi se dobro;poleg občinsk" porabe ostane še dvorana prosta za društva _in za dva najemnika v I. nadstropju. Ob kratkem rečeno tu bi se s tem zneskom plačal le prostor zemljišča in stavba cela bi bila darovana. Gotovo je, da obč. zastop tega ne vkrene vsled inržnje do ponudnika. Raje zada hud vdarec vsem trem občinam z novim zidanjem Značilno je tudi, kar omenja dopisnik, da o farovžu ne ve" še nobeden, koliko stane. In ta je dograjen že 10 let, in sicer tako slabo, da se hoče streha vdreti. Dolžni smo zanj 9 tisoč kron; 3-4 tisoč se mora potrositi za popravo,je že 12-13 tisoč dolga; obč. dom spet bo stal dobrih 20 tisoč. Kaj bo s tolikim dolgom, Če vpoštevamo slabe letine, in to draginjo, mi ne izidemo nikdar iz tega labirinta dolgov. In čemu je ta sila za občinski dom ?I Zato, ker se obč. zastop boji prihodnjosti! Občinski dom se namerava zidati za ogromne tisočake, med tem ko si v sedanjem občinshom zastopu ne morejo nabaviti niti prepotrebnih stolic. Občinski zastop šteje do 45 svetovalcev, stolie pajekomaj20,in kdor vjame katero teh stolic polomljenih, mora pohlevno na nji v strahu sedeti; Boj ne daj, da bi se kam premaknil, zaječi takoj ta hudomušna stolica in vrže raz sebe čestitega svetovalca na tla. Zaman so vse prošnje odbora za to nabavo. Zaman je odločenih že 2 leti lOOkronvprevdarku za to namero. Pa hočete vse eno zidati občinski dom?! Domače in razne nouice. Na Lavrlčev grob. ~ i. in 2. t. m. je predpoldne in deloma popoldne deževalo, za 3. uro popoldne pa je nekoliko ponehalo, da bi se bili za silo lahko zbrali na grobu vpo- fašCenje 30-letnega spomina na našega na™ nega apostola. — Toda ker so vendarle T trebne nekatere priprave, je odpadlo vse \ liko Slovencev pa je poselilo grob in noj! stilo spomin velikega pokojnika. V nedeljo ob 8. popoldne pa sezberb, na grobu ob vsakem vremenu. Zbor goriški pevcev zapoje dvenagrobnici. — Rodoljubi'! nedeljo ob 3. na grob Lavričev! 'v Knjižnica »Narodne prosvete" bode tri prta odslej vsak torek, četrtek In soboto mZ od 6.-7. ure. "¦* Hrvatsko moško učiteljišče v Kastvu, - /t, 1. det&mbrom 1.1. se preseli I. hrvatski teč' učiteljišča iz Kopra v K as t a v, kjer se ^ polni v štirih zaporednih letih v samosJl celotno učiteljišče. Hrvatje sami so tako že° leli in izpolnila seje njihova zahteva. Kasta ni kraj, ki bi bil sposoben za tako ^\\\^ ali to je stvar istrskih Hrvatov. ' Kaj bo pas —slovenskim u*ite]jišeor, Naravno je, da po odhodu Hrvatov tudi % venci ne morejo več ostati v Kopni. Jedjno • mesto, ki pride tu v poštev, je — Gorica Slovenci smo od nekdaj zahtevali učitelji^ v Gorico, —- in pri tej zahtevi bomo vstrajali ter odklanjali sleherni poskus, da bi se pre. ložilo kam drugam. V c. kr. vadnico na koprskem uči-Kp™;« zahaja letos — 42 učeacev. Naravno jt., .!a ti ne bodo mogli ostati brez pouka. -Ker so pa učenci v veliki večini otroci jet. niških paznikov, bo morala vlada ohraniti to šolo s slovenskim učnim in nemškim jezikom kot obveznim predmetom. Mi preludujemo taki šoli z jasnim namenom, da bi vspeh ne izostal. Apelajorno na slovenske poslance, da napravijo svoje korake v gori označenem smislu. »Zveza narodnih društev". — Pripravljalni odbor prosi vsa ona društva, kojim je poslal okrožnico in dopisnico, naj izpolnijo v naj. krajšem času omenjene dopisnico in naj mu jih pošljejo v nadalje delovanje. Slovensko gledališče. — V tekočem mesecu priredi „Narodna prosveta" v »Trgovskem domu" predstavo šaloigre „Šivilja". LavrlČBVO Številko „S0Če" omenja prav laskavo reški „Narodni list", ki očrtuje na kratko za-jedno politično in kulturno delovanje njegovo, omenja tabore in vse veliko narodno (»or -za časa Lavriča; skončuje z željo, da bi imeti Slovenci mnogo tako vstrajnih boriteljev in domoljubov. | Poveljnikom 28. brigade v Ogrski Beli cerkvi je imenovan poveljnik 47. pešpolka v (lonci Em. Pivetz. Poveljnik 47. pešp. je sedaj polkovnik P. Hofmann. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici naznanja, da bo imel možki in ženski zbor skupno dne 9. t. m. ob 8. zvečer v društvenih prostorih svoj redni občni zbor s sledečim sporedom: Poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročile blagajnika; volitev odborov, slučajnosti. — Va-1 bijo se vsi gg. pevci in pevke, da se zborovanja polnoštevilno udeleže. „To je res, Maksimilijan, in izrekli ste veliko besedo. Smrt je ali naša prijateljica ter nas vodi ljubeznivo in nežno kakor dobro dojila, ali pa je sovražnik, ki na surov način iztrga dušo telesu. Morda bo po dolgem, dolgem času, ko postane človek gospod vseh rušečih močij in si jih zasužnji, ko človek potem spozna tudi skrivnosti amrti, o, tedaj bo smrt tako sladka kakor spanje v naročju naše ljubice." »In če bi vi hoteli umreti, grof, ali bi znali umreti na ta način?" »Da." Morrel mu poda roko. „Zdaj razumem." pravi, »zakaj ste hoteli, da se snideva na tem samotnem otr'oi sredi prostranega morja, v podzemeljski palači, ki bi bila diven grob za Faraona. Zato, ker me ljubite, ali ni res, grof? Zato, ker me ljubite dovolj, da mi naklonite smrt brez smrtnega boja, smrt, pri kateri lahko še-pečem Valentanino ime in stiskam vašo roko." »Da, prav ste uganili, Morrel," pravi grof. »Hvala; misel, da jutri ne bom več živel, osvežuje moje srce." 8Ali ničesar ne obžalujete?" vp»-nša Monte Cristo. »Ne," odvrne Morrel. „ Ali tudi mene ne pomilujete?" vpraša grof, globoko ganjen. Morrel dvigne pogled, oko se mu pooblači, nato zažari z nenavadnim svitom, in debela solza mu zdrsne po licu kakor srebrna nit. »Kako?" pravi grof. »Še nekaj vas veže na svet, in j vendar hočete umreti?" | »O, rotim vas," vsklikne Morrel s prosečim glasom, »nobene besede več, grof! Ne podaljšujte mojega trpljenja 1" Grofu se zazdi, da se Morrela polašča slabotnost. Ta misel v njem vnovič zbudi strašni dvom, ki ga je že enkrat potrl na gradu Ifu. »Prizadevam si," si misli, »vrniti temu človeku srečo. To prizadevanje mi je kakor utež, katero devam na tehtnico, da odtehta ono, kar sem storil slabega. Ah, če ni tako nesrečen, da sreče ne zasluži, — Če se jaz motim! Ah, kaj bi bilo z menoj, ki morem hudo pozabiti samo, če se spomnim dobrega!" »Cujte, Morrel," pravi, „vidim, da je vaša bolest neizmerna, toda verujte v Boga in ne riskirajte blagra svoje duše!" Morrel se žalostno nasmehne. »Grof," pravi, »znano vam je, da s hladno krvjo ne sanjarim, toda prisegam, da moja duša ni več moja." »Cujte, Morrel," pravj Monte Cristo, Jaz nimam nobenega sorodnika na svetu; to veste. Navadil sem se, smatrati vas za svojega sina. Da bi torej rešil svojega sina, bi tvegal svoje življenje, koliko bolj šele svoje premoženje." »Kaj hočete s tem reči?" »Reči hočem, Morrel, da se nameravate odreči življenju, ker ne poznate vseh slasti, katere nudi veliko bogastvo. Morrel, jaz imam skoro sto milijonov, in dam vam jih; z njimi lahko dosežete vse. Če ste častihlepni, so vam odprta vsa pota. Preobrnite svet, udajte se nerazumnim naklepom, zagrešite celo zločin, če se to mora zgoditi, toda živite!" »Vašo besedo imam, grof," pravi Morrel hladno ;„ in pol dvanajstih je," pravi, pogledavši na svojo uro. I »Na kaj mislite, Morrel ? V moji hiši in pred mojimi očmi?" „0, pustite me vendar umreti," pravi Morrel temno, »sicer si bom moral misliti, da me ne ljubite zaradi mene, ampak zaradi samega sebe." In mladi mož vstane. »Prav," pravi Monte Cristo, katerega obličje se pri teh besedah razjasni; »vi hočete, Morrel, in ste neomahljivi. Da, zelo ste nesrečni, in kakor ste rekli, bi vas mogel rešiti samo j čudež. Torej sedita, Morrel, in čakajte." Morrel ubuga. Monte Cristo stopi k skrbno zaklenjeni omari, katere ključ je vedno nosil s jeboj na zlati verižici. Iz' te omare vzame majhno, izvanredno umetniško izdelano srebrno omarico, ki je bila okrašena s štirimi ženskimi postavami, simboli angeljev, ki plavajo proti nebu. To omarico postavi na mizo. Nato jo odpre in vzame iz nje majhno zlato škatljico, katere pokrov na majhen skriven pritisk odskoči. V nji je bila napol trda, napol oljnMa substanca, katere barve vsled leska zlata in biserov, krasečih pokrov, ni bilo mogoče razločevati. Vse skupaj je bilo lesketanje ažurne, Škrlataste in zlato barve. Grof vpre v Morrela dolg pogled ter mu poda majhno zlato žlico, katero prej napolni s to substanco. Zdaj je videti, da je substanca zelena. »Trkaj'" pravi, »imate to, kar ste zahtevali in kar ««Ji vam obljubil." »Se živ se vam zahvaljujem iz dna svojega srea,u PraU mladi mož in vzame žlico Monte Cristu iz rok. Grof vzame drugo žlico in jo tudi napolni. »Kaj hočete storiti, prijatelj ?" vsklikne Morrel i" ga prime za roko. »Pri moji duši, Morrel," pravi grof smehljaje, nmislim-da rai Bog odpusti. Tudi jaz sem naveličan življenja, i» kei se mi nudi prilika —" »Stojte!" reče mladi mož, »o, vi, ki ljubite, vi, ki ste ljubljeni, vi, ki še smete upati, o, vi ne smete storiti tega, kar hočem storiti jaz! Vi bi s tem grešili! Z Bogom, moj plemeniti m velikodušni prijatelj, jaz grem k Valentini in ji povem, koliko ste storili za me!" In počasi, brez vsakega obotavljanja, požre Morrel nepoznano substanco, katero mu je podal Monte Cristo. Nato oba molčitr Ali neslišno prinese tabak in kavo ter zopet izgine. Polagoma ugasnejo svetilke v rokah marmornatih kil^ in vonj kadila, polneč sobo, se zdi Morrelu manj močan, frlloga tjmr si. »o. z mi a. novemora \m, Gladi usti 0 dr. LavriČU poprav- ljamo isto v toliko, da seje namreč.na Otavi osnoval odbor za- postavitev spomenika dr. Lavriču t Ajitovšfini. Grede dovozu* ciste s kolodvora pri Sv. Luciji da vasi Sv. LUCIJO čujemo, da so se posestniki in drugi pritožili na železniško ministerstvo, da bi se ta cesta že vendar skončala. Gradi jo neka laška tvrdka Rigati,, San&$$gljaLftJ o kateri doslej nismo še nič slišali. Ponujali) ' so se domače tvrdke, ali radi par % so jih prezrli. Do 30. jun. bi biila morala biti končana ona dovozna cesta, potem so podaljšali rok do 15- sept., ali ceste še vedno ni. Kaj delajo nadzorovalni inženirji?** Zakaj^e tam premalo delavcev ? Zahteva se od vlade, da poskrbi, da bo- ta cesta še pred novim letom dogotovljena. Kaj čakajo morda, da se monr zgoditi kaka nesreča na sedanji strmi „dovozni cesti* V! Vojaški Koncerti pri Jelenu. — Tudi v četrtek je bil vojaški koncert ob precej obilni udeležbi. — Za to priliko so bili prvič v (iorici tudi slovenski vsporedi. Torej zopet mal napredek. —- Slovencev je pa ne. take koncerte še vedno premalo. Pravijo, da jih je več, ako je koncert v kakem neslovenskem hotelu. Pevsko izobraževalno draitvo .Prešeren" v Št. Pet« pri Gorici se tem potom zahvaljuje vsem onim, kateri so kaj pripomogli pri veselici dne 2X. pr. m., da se je tako izvrstno obnesla, posebno pa g. pevovodji Matiju LavrenČiču, nad-utitelju, za ves trud, katerega je imel s pevskim zboron. Zahvaljuje se tudi Lim "potom pevskemu zboru „Bralnega in podpornega društva" v Gorici, ki je s svojim nastopom Se poveličal veselico, torej še enkrat srčna hvala vsem. Odbor. Ni gorilen pokopališču je bilo pokopanih, odkar obstoji to pokopališče, 19.400 trupel; od 1. jan. do 31. oktobra letos je bilo pokopanih 687. TaRDuraiko-pevsko društvo »Seseda* v Renčah priredi dne" 25. novembra predstavo „ Mlinar in njegova hči." Poskrbljene so za igro dobre moči. Ker je železniška zveza ugodna, je pričakovati udeležbe tudi iz Gorice. Pred^ava začne najbrže že ob 3. uri pop. Šs neka) ..narodnega Izdajstva" so pozabili. — Če odpremo »Slovenca", čitamo, da ima Gabršček laške in nemške napise (slovenskih iilU), če pogledamo v „ Norico" ali „ Prismojena", pa vidimo, da ima „trojezične napise". Klerikalci ljubljanski in goriški torej še niso jedini med seboj, ali ima Gabršček samo laške in nemške napise ali trojezične. Da pa ne ostanejo na suhem, kadar razrešijo to uganko, jim povemo še novo ^izdajstvo": Gabršček ihia urejeno v svoji trgovini tako, da se govori s Slovenci slovensko, z Nemci nemško, i. Lahi pa laško. To je novo izdajstvo, poreče Bpar nobile fratrum" : goriški Pavlica in ljubljanski Lampe. Gabršček bi moral iz svojih podjetij kar ven metati Nemce inLahe, Slovencev pa bi sploh ne smelo biti blizu — potem bi bili rimski poštenjaki srečni in Gabršček bi ne bil „ narodni izdajavec* l Kaj ne?! Dražbe sv. Cirili ia Metoda v kjublani na vodstvena seja seje vršila v sredo, dne 17. oktobra 1906. v družbinih prostorih BNarodnega doma". Po običajnem pozdravu je Častital prvo-mestnik — otvorivši sejo ob 3. uri pop. -1— mimestnemu prvomestniku Luka Svetecu na njega 81. imendanuter prijavil, da je postal slovljenec povodom svoje 80 letnice dvakratni zastopnik dveb novih pokroviteljnin. Združena odbora šentpeterske ženske in možke podružnice ter združena odbora obeh ljubljanskih srednjemestnih ženskih sta darovala namreč i»o eno pokroviteljnino, koji se vpišeta na ime nam. prvomestnika. — V svrho hitrejšega reševanja družbinih zadev se je sklenilo ustanoviti dva odseka in sirer šolski in gospodarski odsek. V šolski odsek so bili izvoljeni: J'-anŠubic( načelnik), dr. Karel vitez BIei\veis-Trsteniški, Fran Črnagoj, dr. Ivan Svetina in Iyan Vrhovmik; y gospodarski odsek so pa bili izvoljeni: Aleksandar Hudovernik (načelnik), dr. Karel vitez Bleiweis-Trsteniški, Fran Črnagoj, Anton Svetek in Ivan Vrhovnik. Ko se je še rešilo mnego džbinih agend ter se je imenoval dr. Ivan Svetina vesoljnim tajnikom, je zaključil prvomestnik ob 6. uri sejo. O požara v okrajni sodni]! v AJdoiicini smo izvedeli še te-le podrobnosti: zgoreli so po večini stari akti, rešena je nova registratura in zemljiška knjiga, nekaj zažganih aktov je Se rabljivih. Sumi se, da je zanetil ogenj Avgust Šolnin, posestnik v Sv. Križu, katerega premoženje je imelo iti na boben. Dan pred požigom je bil Schon1 še v Ajdovščini, prašal dražbeid akt ter se pritoževal, da so mu premoženje prenizko cenili. Schon taji vse, ali indicije so tu, ki kažejo, da je moral Schon splezati po brunu do prvega nadstropja, tam je ubil steklo ter zanetil ogenj v uložnici. Eanjen je na roki. Schona so takoj aretirali. Katolische Buchhandlung -- Katoliška Bukvama; tako je napisano na trakovih, s katerimi ovija :p^!5at?e^nj^"6^njena"*TcaT^^tia bukvama v Ljubljani. V Ljubljani, v beli, slovenski Ljubljani pri klerikalcih je tako •— v Gorici, kjer tvorijo Lahi in Nemci večino proti nam, pa ima Gabrščekova ki.jigarna trakove: bele, rdeče obrobljene >z višnjevim tiskom in le v slovenskem jeziku. Tako se zavijajo razne reči iz knjigarne v Gorici vsem jednako. Trak iz „Katholischc Buchhandlung" v Ljubljani je rmen, tisek črn, dvojezičen. S tem pa zavijajo katoliški možje v Ljubljani svojim strankam kupljeno blago. — In krivi podlež v Ljubljani se drzne s peklensko hudobijo zaganjati se v moža, ki ni ničesar zakrivil; laže in obre-kuje, da bi škodoval v Gorici slovenski podjetnosti, ki ni v * .likalnih rokah. — Svojih grehov pa ne vidi. Delovanje „Lege" v Istri. — v Krkavcih na Koprščini je otvorila »Lega" svojo šolo, v katero se je upisalo takoj 53 slovenskih otrok. Krkavce so skoro čista slovenska vas; mnogo posestnikov je odvisnih od laške gospode v Kopru," odtod sedaj laška šola v slovenskem selu. Kako je potreba gospodarske oprostitve od tujcev v Istri! Knjižnica pri domobrancih. — Naši brambovci prav pridno posegajo po knjigah male knjižnice, ki je ondi ustanovljena v pouk, razvedrilo in zabavo vojakom, ko so navezani na vojašnico. To je prav lepo znamenje napredka. — Zdaj se je ta knjižnica izdatno pomnožila. Vsa čast gospodu stotniku, ki tako lepo skrbi za svoje vojake. Vezne pritožbe 1 državne železnice. — Sinoči sta dva gospoda iz Gorice vstopila nekje v Vipavski dolini na vlak brez voznih listkov. Prišla sta pravočasno na kolodvor, vprašala listka, pa jima je rekel uradnik, da'imata še Čas, ter jih jima ni dal \ potem ko je prišel vlak, je eden izmed njiju pohitel po vozna listka, ali tu je rekel uradnik, da sta že tolliko časa tam, čemu jih nista že vzela, ter šel. Vstopila sta hitro v vlak, ki je imel takoj oditi, seveda brez listkov. Morala sta plačati dvojno. V Gorici sta se pritožila; radovedni smo na odgovor. V TerZU v Furlaniji je razlagal v nedeljo poslanec Antonelli Furianom pomen „Lege". Govoril je o nekem ljudstvu, ki gleda s hribov doli v deželo, katero obdaja morje in alpe, in to ljudstvo hoče udreti med Lahe. Potem je povedal strmečim Furianom, da so Slovenci to ljudstvo. Furlani so bili že v strahu, da pride kak Atila, razdjat Furlanijo; zato so bili nemalo iznenadeni, ko jim je slikal Slovence za tako nevarne ljudi. - Namesto, da snujejo podružnice „Lege" proti Slovencem, naj skrbijo rajši za to, da bo manj analfabe-tov med Furlani pa da bodo dobivali boljši sirk, da ne bo toliko pelogre med njimi! To je zaslužno delo, g. Antonelli, ne pa hujskati mirne Furlane proti Slovencem 1 Pripir in pretep se je bil unel na Kateri-niju v nedeljo zvečer okoli 8. ure med Al. Trevisanom ter Jak. Janežičem, K. Cizlom in Petr. Scartarzinijem. Trevisana so nabili. Pomagal mu je z zdravili tržni komisar Resen, ki je slučajno prišel tje. Redarji so one tri aretirali ter jih peljali na glavarstvo. Pri Šolski ulici pa je pobegnil Janežič ter tekel po cesti proti Soškemu mostu; na desni strani mosta čez Koren se je zagnal nizdol, pravi čudež, da se ni ubil v Kornu. Redarji so ga našli nezavestnega; prenesli so ga v bolnišnico. Nelreča na Južni železnici. — 31. t. m. malo pred polnočjo je povozil vlak na Opčinah pre-mikača Fr. Bizjaka. Odtrgal mu je eno roko in eno nogo; živel je še kake pol ure! V pijanosti Je padel železniški uslužbenec Jakob Levstek, ko se je vračal v noči na nedeljo domov, par metrov globoko na Solkanski cesti z železniškega mosta. Levstek je nevarno poškodovan; leži v bolnišnici v Gorici. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontont Ponočna služba v lekarnah. — v času od 4. do 11. t. m. bo ponočna služba v lekarnah GironcoliPontoni. Klipl SO dVOkolO v dobrem stanu najboljšega sistema z druge roke. Ponudbe na uprnvništvo tega lista. Gospodarske in trgovske vesti. Davki v naši državi v prvih 8 mesecih znašajo nad 700 milijonov kron in sicer direktni blizu 200 milijonov indirektni pa nad 500 milijonov kron. Izkaz posredovalnico slovenskega trgovskega društva »Merkur" V LJubljani." — V službo se sprejme: 3 poslovodje, 1 potnik,J) kontorisfci in ste-nografi, 9 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki Špecerijske stroke, 3 pomočniki ma-nufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 2 kontoristinji, 5 učencev. Službe iščejo: 1 poslovodja, 10 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 3 pomočniki železninarske stroke, 10 kontoristinj, 3 blagajničarU, 4 prodajalke. Zvišanje wm, Tfinplfi inTelefonsMh Pristojbin. — Industrijski svet je sprejel v seji 30. t. m. resolucijo, kjer poživlja vlado, naj dobro premisli, ali m bi se morda našla še kakšna druga pot, d«, ho zvišajo plače poštnim uradnikom, kot ta, da se zvišajo poštne, brzojavne in telefonske pristojbine. Vlada naj zmanjša režijske izdatke. Če pa vlada res drugače ne more dobiti za uradnike denarja, naj zvišanje pristojbin uredi tako, da ne bo prometa oviralo. je zasul na dolgo; lokomotiva je bila vržen** s tira. Potniki so morali okoli hriba na drug vlak. Sedaj odstranjujejo gruSč. Statistika žrtev ruskih pogromov. — c oktobra lanskega Jeta do današnjega dne je bilo na Ruskem 22.721 ljudi ubitih v pogromih, 25.323 obsojenih na smrt, 523 čssnikov je bilo od oblasti ustavljenih in 647 urednikov toženih pred sodišči. Ruski dijaki za skrajni boj. — Na shodu v Petrogradu je sklenilo 4000 dijakov resolucijo, v kateri naglašajo potrebo skrajnega boja proti carizmu. Srbija nabavi svoje nove topove na Francoskem pri tvrdki Schneider v Creuzotu. Kadenje Je prepovedano v vasi Boberau na Nemškem. Po javnih mestih stoji nabito: Kadenje je v tej vasi prepovedano; ------------ 40.000 poljskih Učencev štrajka v vstočni Prusiji; nočejo namreč prisostvovati veronauku v nemškem jeziku. Nemška vlada je tako barbarska, da usiljuje poljskim učencem v ljudskih šolah celo veronauk v nemškem jeziku. Razgled po svetu. Nadvojvoda OtO, ki je bil več časa bolan, je umrl 1. t, m. Obstrukcljo proti volilni reformi je sklenil w, vrševalni odbor katoliško-narodne stranke za Moravsko ter pozval poslance dr. Hrubana, Koudelo in Stojano, naj začno z- obstrukcijo, zajedno morajo .'zstopiti iz »Slovanske zveze". Ull^^^, |0 v Velikem LoŠinju gimnazijski ravnatelj ^ Kranju gosp. Josip H u b a d, star 50 let. Penzijsko zavarovanje nastavljtncev je zbornica odobrila brez debate. Nevarno JO grozil v Trstu v starem lahkoživki Mariji Sebak neki 2G letni Fr. Do-lonec iz Postojine. Imel je pripravljen nož, s katerim bi bil zabodel Sebakovo v hrbet, nko bi ne bili to hitro drugi zabranili. Dolenca so aretirali. Nevihta V Opatiji. — V četrtek je nevihta v Opatiji napravila precejšnjo škodo; zlasti je poškodovan glavi niolo. Kako postopajo z Jednoletnimi prostovoljci. — »Narodna obrana" v Oseku pripoveduje, da je pri vežbanju v nabivanju pušk in pripravljanju naboja padel nekemu prostovoljcu naboj na tla. Podčastnik je ukazal, da mora naboj pobrati z zemlje z zobmi. Prostovoljec je res pokleknil, se podprl na zemljo ter z zobmi dvignil naboj z zemlje. Tako se postopa z bodočimi reservnimi častniki. 490izseljencev se je odpeljalo iz Trsta v Ameriko na parniku »Sofia Hohenberg". V Patrasu in Palermu se vkrcajo še drugi izseljenci. Drzno goljufijo je naredila neka ženska v Trstu. Prišla je s pismom tvrdke Mandel & Co., popolnoma redno podpisanim v hlijalko ' „Creditatt; pisano je bilo, naj se izroči pri-nositeljici pisma 10 rumunskih delnic v vrednosti 1370 K. To se je zgodilo, čez čas pa izvedelo, da tvrdka ni poslala nikogar po delnice. Qb dalmatinski Obali je 30. pr. m. razsajal grozen orkan, ki je napravil mnogo Škode. Lomil in ruval je drevje. Mnogo so trpele ladije v pristaniščih. Slovensko akad. društvo »Adri]au v Pragi ima dne 3. listopada t. 1. slavnostni izredni občni zbor v restavraciji „V Pokornyeh" (Ječnd ulice) ob 8 uri zveč., na knterem sklene bratstvo s slov. akad. društvom »Slovenija" na Dunaju in slov. akad. društvom »Tabor" v Gradcu. »Sokol", slov. tel. društvo v Gradcu, si je izvolil na svojem ustanovnem občnem dne 27. t. m. sledeči odbor: starosta: br. Vek. Baš. podstarosta: br. Fr. Frgolič, načelnik: br. Iv. Jane, tajnik: br. Jos. Pečnik, blagajnil: br. Mirko ČerniČ, gospodar: br. Milko Bresigar; namestniki: br. Ciril Krek, br. Iv. Lah in br. Jož. Podobnik; preglednika: br. Albert Kramer in br. Fr. Schaubach. Akad. telro, društvo Jriglav" v Gradcu priredi drugi redni občni zbor 3. listopada 1900. ob 7 Vi uri zvečer v prostorih hotela »Schimmel", Reitsehulgasse, s sledečim vsporedom. 1. Čita-nje zapisnika. 2. Poročilo odborovo. 3. Glavno poročilo tajnika, blagajnika, knjižničarja, gospodarja, 4. Poročilo klubov k revizorjev. 5. Volitve & slučajnosti. Utrgal 8e Je kOS hriba med Plasom in Licem na Hrvatskem. Zgodilo se je to v četrtek zvečer. Bil je velik naliv. Utrgalo se je, ko jo drdrnl pod hribom poštni vlak. Del proge Književnost. Knjižnica političnih In SOCiJalnlh SPISOV. I. Politično življenje Slovencev. — Spisal dr. Dragotin Lončar. Ponatis iz »Naših zapiskov". Cena GO v, s poštnino 70 v. Prodaja L. Sch\ventner v Ljubljani. JI a tisoče priznanj se mi je izrazilo tekom mojega delovanja od strani mojih odjemalcev glede dobre kakovosti mojega blaga. Radi tega smem upati, da se pred nakupom raznih potrebščin za vsako letno sezono obrne si, občinstvo v prvi vrsti na mojo trgovino, ker le tu dobi zares solidno in ceno blago. Omeniti hočem samo sledeče predmete: Kožuliovne ovratnike (Boa), Jaeger podobleke za letni in zimski čas. Čevlje za dom, svilene in volnene Serpe. Največja zaloga okraskov za obleke, vedno zadnje novosti. Rokavice, nogavice, pasove, ovratnice in perilo za gospode, toiletna mila, dišavne glavnike, mošnjice itd. — — — J. ZOENIK ~ GORICA Gosposka ulica 10. Novost! Velik učinek! I Briljantno božično dreuescej z zvončkljanjem s 6 pozlačenimi angeljci. 80 cm visoki. Nerazlom-Ijiva konica drevesca. Garantuje se za izborno delovanje. - -....... Najlepši in najnovejši okrasek božičnega drevesca. ne bi smel manjkati v nobeni rodbini. Vgorkemzraku ki ga segrejejo a svečo, se vrti kolo, na katerem so vtrjene krog-ljice, ki udarjajo 8 7,vončko, tla nastane lepo božično zvononje. Cena v kartonu z navodilom vporabe franko proti naprej plačilu 1 komad K150 JI kom. K 4-— (i „ „ 7-5«) 13 „ „18'B0 Po povzetju 20 vin. več. Ako ne ugaja, se vrne denar. Naroča naj se pravočasno pri Hanris Konrad PrvR tovarna ur Most (Brux) št v. 2069 Češko. ¦ Na zahtevo razpošiljam zastonj in franko 200 .strani obsegajoč cenik s 8000 podobami. Andrej Fajt pekovski mojster v Gorici Corso Franc. Gius. št. 2. j Sprejema naročila vsakovrstnega S peciva, tudi najfinejega, za nove S maše in godove, kolače za bir- • mance, poroke itd. Vsa naročila S izvršuje točno in natančno po želji • naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, 5 fino pecivo, fina vina in likerje • po zmernih cenah. | 35a f«Ilko noč priporoča goriške 8 pluce, potice itd. g Trgovski učenec se sprejeme takoj ? manufakturui trgovini A. BOHINSKI Gorica, Cesta Jos. Verdi Išče se mala meblovana soba s hrano, za jedno gospodično. Ponudbe pod „L B. 50". Posterestante Gorica. krojaški kroji. ==25 LET OBSTOJEČA = strokovna krojagniGa prve vrste za vsaki slan V GORICI NA TRAVNIKU- Gena oblek za vse stanove. Salonska obleka zimska alt letna: Kron I. >?alon obleka iz mode Strich-Kamgarn . 70—92 II. „ „ „ „ Parovicn . . . «5 S<> IH- » , Kamgarn. . . . 00 80 IV. „ ., . „ „ Seviot ... . 56—72 I. Talar ali Romana iz vsakovrstnega snkna33 70 Površniki zimski ali letni: I. Površniki iz mode Stricli-Kamgaru . . 45—70 II. „ „ ., „ . . 30 60 Hi. „ „ „ Biberet ali knčman 40 65 IV. „ n „ Seviot . . . 32 40 V. „ za dečke od do 1(5 let 3—15 III- „¦ „¦ „ „ n „ 3do 12let 2-11 I. Kompletna Sokolska obleka..... 3(5 Blagi gotovo se prodaja ceneje kot drogi trgovci. M. POVERAJ. Beflte bjip na piaj. »Ljubljanski Zvon" celoleten 25 letnikov 1881—1905; Stritarjev dunajski „Zvon" celoleten 6 letnikov; „Kres" 1881—1883. — Prodajo posreduje IVAN BONAČ, trgovina papirja v Ljubljani. Med. univ. Dr. JLMTOM BBECELJ9 — prakt zdravnik fn specialist za otroške bolezni v Gorici, stanuje ira ordinuje od 1. novembra naprej u Gosposki ulici SI, 4. (tik monta). Več vagonov lepega krompirja se dobi pri franCU Cerar u Domžalah pri Ljubljani. Cene nizke po dogovoru. — Zdravnik — dr. E. Dereani se je vrni! in zdravi zopet redno Stolni trg. šteu. 9, I. nadstr. od 8. — lO. ure; 2. — 4. ure. Postavno zavarovano. Vs*' ponarejanje in ponatis je kaznjiv. Jed i n o pristen je THIERRY-jev balzam z znamko zelena nuna, lajstareje in neprekoslji?o sredstvo proti motenju prebave, želodčnim krčem, koliki, katarja, prsnim boleznim, influenci itd. itd. Cena: 12 malih ali 6 dvoj-natih steklenic ali 1 velika posebna steklenica s pa* tentov. zamaSkom & S poštnine prosto. THIERRY-jevo Centifolijno mazilo znano kot ncprekosljivo sredstvo proti zastarelim ranam, vnetjem, poškodbam, oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 360 poštnine prosto se razpošilja proti povzetju ali predplačila zneska. Lekarnar A. THIERRI v Pregradi pri Rogatcu-Slatini. BroSura b tisočerimi originalnimi zahvalami je na razpolago zastonj in poštnine prosto. Dobiva se skoraj v vseb večjih lekarnab in mlrodilnicah. Zaščitna znamka: „Sidro" liliji! Liniment. Ca p si c; comp.llS Nadomestek za Anker-Pai -Ex|ieller je splošno priznano kot izvrstno bol blaŽDJOČe mazilo in so dobro uporablja pri preblajenjenih; cena 80 vin., K HO ia K 2" se dobiva v vseb lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v škatljah z našo zaščitno znamko „SIDB0" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek. — RICHTERJEVA LEKARNA k ..zlatem lov;:" v Pragi ll Elisabethgasse Štev. 5 nova Dnevno razpošiljanje. + Julij Reddersen + G. kr. notar D.r Feliks pl. Fabris v Tolminu je otvoril pisarno dne 3. novembra 1906. Telefon št v. 831 Via del Torrente št v. 25. —:— v Trstu. ===== Kirurgični prodmoti, ortopedični aparati, moderci, umetno roko in nogo, brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavico, elektroterapevtičiie priprave, aparati za umetno dihanje. Zaloga priprl za obVczc, izdelkov iz fiuioijn Id iKpretoocljiVc^ci sul:ii olja je sosehno pri|i(troiV Ijiva »• rokom in defckom. Ivi so nor- I" Trskino jetrno olje se železnim jodecem. 8 lom oljem s<> ozdravijo v krat kom času z f-otovosfjo vs>> kostni) bolezni, zložni otoki, -.olše. malokrvnost ihl. ihl. ============ Ceni ene steklenice je i krono 40 vinarjev. r=z=== OPOMBA. Olje, katerega naročam direktno iz Norvcrjije, preišče se vedno v mojem kem, laboratoriju lircdno se napolnijo steklenice. Zato zamorem Jamčiti svojim čč. odjemalcem glede čistotc in ===== stalne sposobnosti za zdravljenje. ==: l|rtlt C istofolettijeva pijača i« kine in železa. najboljši pripomoček pri zdravljenju s trškim oljem. :=.r===, Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. — Stepainik, žličar za cmoke, priprava za krompir use 3 kom. za 25 kr, držalo za brisačo, umetno izrezljano in vezeno, s steklom, 25 kr. jo provzrocila velikanska kupčija naštetih stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo l>o deželi nakup teh neverjetno cenili relvj, sem jzdal cenike z nekaj tisoč naslikanih stvarij po 2f) kr.; dobiva se tudi blago po višji ceni. -¦- Razpošiljam te cenike na zahtevanjo vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj odjemalec. Izvozna hiša Hermann Auer Dunaj IX 2 Nussdorferstr. 3 — IV. (krščanska tvrdka.) Odlikovana pekarija in sladčičarna KAROL DRAŠČIK v Gorici na Komu v (lastni hiši) izvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance ----------------in poroke, odlikovane velikonočne pince itd.----------------------- Prodaja različna fina vina in likerje na drobno aii v originalnih butelkah. i ifIPorofa se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •»"* po jako zmernih eenah. "^•i POTNIKI V AMERIKO Kdor hote dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi 5ez Havre v Amoriko, naj piše pred odhodom od doma za pojasnila na našo :;' najstarejšo firmo----.-- ..... ...... Zwllchenbart, Basel (Švica) Centralbahnplatz 9. Za dobro in hitro ekspedieljo se garantira. Delavnice z električno gonilno silo. C. kr. 5 priv. TELEFON št. 109. KOVINSKA LIVARNA bdtutovana z 18 zlatimi svetinjami A. Polli v Gorici Cesta Prana Josipa št. 58. Livarna izdeluje z znano natanjčnostjo vsako delo i; litega železa, brona in drugih kovin za tovarne, MLiNi!] obrtne zavode, stavne itd. itd. Vs*ed vpeljanih tehničnih novoslij, se lahko sprejemaj« dela VSAKE VELIKOSTI, PlUPltOSTA ali POPOLNJEJU do 2000 I«g- teže in višje za vsak komad. lacuni, proračuni in predelava načrtov zastonj D\n\Uy<\ cei)a brez konkurence Najbolj elegantno In najboljše OBUVALO sveta fe Iz tovarne = D. H, Pollak in drug.= Izključna prodaja za Gorico. v veliki zalogi ubuva.a z lastno delavnico Jjos. ^§ociat)ci§ f (gorici (vstnnovljena leta 1873.) Cesta Josipa Uerdi št. 25, nasproti ljudskemu urtu. Originalni amerikanski čevlji iz tovarne MiHford Shoe Comp:ny v Millford (Severna Amerika,) Čevlji iz sukna in klobučevine za zimo. - Galoši vseh velikostij. «— Izbira ebuvala lastnega izdelka. - E šport Mizarska zadruga Eksport v Gorici — Solkanu vpisana zadruga z omejenim jamstvom tovarna s strojevnlm ohratosn na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva useh slogou rzzz_-J=rrrrz: ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. r.:~~:-----—~ Podružnica v Trstu Via di Plazza vezala 1. Podružnica v Spljetu. Zastopstvo v Orijontu. Cene zmerne, delo lieno in solidno. Kerševani & Čuk : v Gorici Stolni trg št. 9 (piažza Dnomo) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev uaznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles, Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroja In poprava juiftCiva od 5-10 let. Pozor! Pozor! KattO SB predfZneŠ mi prinesti drugi namesto „Ottoman-ouega" IV. Anton Potatzky v Corici. Na areiti Baltelja ?. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Nalceneje kupovalšce nlrnberškega In drobneoa blaga ter tkanin, preje in nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in Uvljarje. STcfcinJIce. — Rožni ?encl. — MaSno knjižice. lišaa obuvala za vse letne čase. Po sfcbn OBt: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošniarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 2 35-8 ilMIMNHiiaMMMMNHtNMItHMfHItMfNIMMMMItNIlNl JOSIP ROV AN Komisijsko & agencijsko podjetje v Gorici Stolni trg št 9 (Piazza del Duomo) v lastni hiši. 7„l„«„ «:..« iz »Prve kranjske izvozne pivovarne in tvornico slada na par ZalOga piVa ' t. Frbhlich L Vrbnike." 7n|AMn mnlin in mlevskih izdelkov valjčnega mlina W. Jocbmann iz Lal9ga lllOKe Ajdovščine. 7M|.Mf. 4nAf«nin «Prve kranjske tvornice testenin Žnideršič & ValenČiČ iz ZalOga feStemn ilirske Bistrice." Zaloga in prodaja umetnega ledu iSTU^^^ Tanner-ja ? Gorici." laofnnofun »Kraljevo pooblaščene Zagrebačke delniške tvornice likerjev, t(ldlil|JdlVU hrvatskih sadnih destilatov, parne rafinerije slivovke in konjaka." ZttStOpSlVfl „Prye#hrvatske tvornice kamlitov iz Zagreba." Blago razpošilja se vožnje prosto na vse postaje. — Ceniki na zahteve zastonj in franko. Zastopstvo za aroualnih zauodou: „PRVE ČEŠKE splošne deln. družbe za zavarovanje HA Ž1VLIENJE v Pragi.' „CR0ATIAE" zavarovalne zadruge v Zagrebu proti poškodbam po ognju streli, razpoku itd. itd. „PROVIDENTIAE" splošne zavarovalne družbe na Dunaju za zavarovanj« proti nezgodam itd. itd. Vsa tozadevna pojasnila, ceniki in prospekti dopošljejo se na zahteve poštnine prosto. — Za mojo tvrdko poslujoči potovalci in sotnutniki izkazat so moram s notrebnimi nooblastili. RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od I. avgusta 1905, dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne lnči A fe Ot M M in gonilnih naprau, kakor tudi vsa popravil* upadajoča v to stroko. Z eri/om na dolgoletno Težbanje pri najbo\|Sih tvrdkan ta stroke (Schu-ckert, Sfernem & Halke) pričakujeta da, se bode slavno občinstvo ramo tako zaupno obračalo na podpisane* kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega v naSo stroko. Sprejemata ee&j. naročila ter dajata rasna pojasnila spoštovanjem ndana ban Potočnik & k Hflgel Mehanična delavnica. ' Vpeljava plini, vode In električne luči. V Sirki, za vijaiaiMitev.il ••••9!•••«•••- Potrosite za svoje zdravlje - 6 vinarjev - Gorica -^ Gorica liiaiično ztaište, Hotel Sftdbahn na Telovadnem trgu, poleg ljudskega vrta. — Hotel prvega reda. — V hotelu in dependanei nad 70 sob in salonov. — Lastna električna razsvečava. — Električni avtomobil-omnibus k vsem brzovlakom in po potrebi. — Velik park pretežno z eksotiškim rastlinstvom. — Mirna, krasna lega, nič prahu, kakor nalašč za one, ki hočejo prijetno in mirno preživeti nekaj časa v Gorici. — Izborna kuhinja in klet. — V hotelu je obsežna • knjižnica. ter poskusite zavojček cigaretnega papirja najboljše vrste AI DA Dobiua se i> useh tobakarnah. = Prodaja na debelo v trgovini fl. Gabršček u Gorici ,Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hiši, Gosposka ulica it. 7, I. nadstr.) — Teloffon it. 73. Račun poštne hranilnice štev. 837.315. Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 28. nov. 1902 se: Hranilno vloge obrestujejo po 47» %. Stalne vloge od 10*000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57,%, na varščino ah zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 5ll9%. «no o?«ta,,,,e 31* deo-1905«: Zadružnikov 1790 z 5917 deleži v znesku rS;««,«« n* ~ Hranilne vloge: 1,593.12833. — Posojila: JioŽno7,39' ~~ Reservni zaklad: 79.08262. — Vrednost hiš: 112.328*— Se dobiva v vseh lekarnah* Najboljše zdravilo proti HRISTOFLE laiizae arod}e ta pojo^ vuli vrst Pris&tno tdOco potNbn]^ najlepše forme. j Kotlete« laaete namiz- nega orodja, posodja za I omako, karo, daj, na. ! minil podstavki, umetni iidelkt i Je d i no nadomestilo pravega srebra. Posebni fcdelki ia hotele, restavracije in kavarne, kakor tudi penagone, gospo- ¦ i i dinjstvo itd.--------_, O* kr. dvorni saložnlkl Christofle & C.ie - Dunaj L Opernring 5 (Hetarichshof). — Hurtroran oenlk na aahtevanje. -V vadbi mestih zastopano po prekupcih, K/A jaauftro itoj« livlmosti imajo naši izdelki rjmm fvrmiiio tmunkc * Imt GkrtotofU Božidar Božič pek In stadftSčar Sv. Lucija ob Soči Priporoča nizlične fino liktirjr, vino v steklenicah itd. ild. |**¦***********&* Poprava in komisijska zaloga ilvokoles Waffenrad z dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom I pri Batjelul » Borlcl, Via Duomo ilev. 3. Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU - _____jelikiir Godim t^^gZSfSfČStr*" "*'" mm*"mm dMm •*""•' -" •»• J"l«"'»' —*+**+ =============== «.. .„kl..l« 1 ,«. „ t,.....„ „M(>,H„ mm, mo t „CM„|C1! pro„ „„„,„,, m n,pr#| voiaulm nnloa t v_ ^^^ ^^^ priznano dobrega papirja za cigarete -------------------in------ cigaretne cevke. Gorica $ Gorica Hčtel jri zlatem jelm" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s terasa — V poletnem času prijeten vrt z verando. —J Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja.] Domača in ptuja vina. Izvirno pikensko »prazdzoj»-pivo.