Arnošt Adamič ' / Deček iz sirotišnice (povest) Vso dolino je zakril dim. Po eni »Naj v mirupočiva! — Mikec!« uri je bil napad odbit, Italijani so »Tu«, se je krepko oglasil Tonek se umaknili, njihovo topništvo se in spustil debelo uš, ki jo je staknil je pa razljutilo in razbijalo do po- za vratom, v umazano, iz tal proni- zne noči. cujočo vodo. Ob dimastem svitu V kaverni Ferdinand, ki je bila Petrolejke, ki jo je bila ne preveč izkopana kakih pet metrov v zem- "metelno napravila okorna roka iz ljo, je četovodja Kosel klical ime- koozervne škatle, je Kosel prebi- na vojakov, kajti nekaj jih je osta- ral imena' tu Pa tam ^ napravil lo mrtvih v jarku ^-r™ na umazan list beležnice: ko- r, v ., . gar ni bilo v kaverni, je ostal raz- »Pecnik!« , ... V . , , , sekan v jarku. Vcasih je hebnila * u aj'<( granata pod podzemni vhod, da je »Janez.« silni pritisk razstrelbe ugasnil sa- »Na dopustu pri nebeškem jasti plamenček. Tedaj je objela Očetu.« neprodirna tema te žive mrliče ... 163 Oddahnili so se, kadar je spet za- sam ne vem, čigav sem.« Razdvojen gorel plamenček: majhen je bil, a sam s seboj se je zleknil na desko, bil je znak življenja. ki je bila podprta z dvema kamno- »No, Mikec, kako ti je pri srcu ma, da ni ležala v vodi; noge je za- sedaj, ko si krščen?« ga je pobaral rinil v vrečico za pesek, da mu niso Bolte, ki je bil doma nekje od Kam- zlezle v vodo in z rokami pod glavo nika. »Čemu si silil z nami v to pe- je zaspal. Tomek je storil isto, za- klo, sedaj si menda sit.« spati pa ni mogel. Poslušal je bob- . »Ni mi žal, zadovoljen sem.« nenje zemlje, smrčanje tovarišev »Hehe, hvala lepa za tako zado- in lovil misli, ki so mu motovilile voljnost« po glavi. Lačni želodec se je ogla- »Res. Glej, Pepe, tu v bojni črti sil, zato je iz torbe privlekel ko- so najrazličnejši ljudje: kmetje, šček žagovnatega komisa in ga gru- delavci, uradniki, učitelji, zdravni- dil z zobmi... Spomini so prihajali ki, kaj vem — študirani — ljudje, z vseh strani, sami žalostni, neve- a vsi delamo eno — branimo domo- seli spomini. Z odprtimi očmi je vino. Jaz jo branim ravno tako ka- strmel y plapolajočo medlo leščer- kor ti ali kdo dmgi, čeprav nimam bo. In prikazal se je trpeči obraz \ šol. Enak sem drugim. To je tisto, Logondrov, na katerem se je odra- radi česar sem zadovoljen, saj mo- žalo tiho oeitanje. je življenje do sedaj ni bilo nič »Gospodar, nisem pozabil, nisem prida.« pozabil, malo potrpi, da pride moj Bolte se je namrdnil: čas,« je mrmral v spancu, ki je ob- »Veš kaj, veš kaj, rajši berač na jel trudne možgane. cesti, kakor grof v tej moriji. Mir »He! Tvoj čas je že prišel, na J je le mir, se boš že še naučil. Beži vrsti si za stražo,« ga je dramil če- ] no, saj si še cel otrok, pa take stre- tovodja. — »Moraš, Mikec, ven, | saš. Ali bi bil rad junak z zlato malo nas je ostalo. K vhodu se sti- medaljo?« sni in včasih poglej k predstražam, »Kako pa da imaš ti medalje, ali da nas ne bo Lah presenetil. Kadar so ti jih kar tako dali?« Bolte se bo preveč streljal, se skrij v kaver- je v zadregi počohal pod pazduho. no, drugo že veš.« »Tisto ne! Lahov ne morem, ka- Tonek se je previdno splazil čez dar koga zavoham, mi zavre kri, speče tovariše in zamenjal Pečnika. \ da sem kakor lev. Kako bi tudi ne Vlažno ozračje je smrdelo po ek- bil! Kdo jih je pa klical sem? Našo razitu. V dolini proti Gorici so se zemljo naj nam puste v miru, tudi užigale rdeče, zelene in bele rakete, mi po njihovi ne vprašamo. Če bi peketale so puške in rjule granate: ! šlo po mojem, bi stopil tja doli in tam je valovala še vedno bitka, a dejal: Pojdimo vsak na svojostran, tudi tu je orgljal Lah, da je poha- lepo domov za peč in gotovo bi jih jala Tonku sapa. Skoro vedno se je i šlo sto od sto. Pojdi, pojdi, zaspi, moral tiščati v vdolbini ob vhodu, meni se ne ljubi govoriti. Naj vza- le včasih je šinil kak korak naprej, me vrag to godljo, saj včasih še se vrgel na trebuh in zapičil oči v \ 164 temo pred seboj,; potem je odsko- ki je iz nasprotnikove črte blisknil čil nazaj ... naprej ... nazaj... bog v temo, kakor bi se predramila zver ve kolikokrat. v džungli. K sreči jih ni takoj po- Naslednjo noč scmorali Tone in godil. Nekaj skokov in težko sopeč še štirje drugi na poljsko stražo ne- so obležali za nizko ogrado iz ka- kaj sto metrov čez ovire proti so- menja, ki jo je zgradila straža so- vražniku. Vodil jih je desetnik Ži- sednje čete. Tonek je legel na hr- ka. Polnočno ozračje je bilo pokoj- bet, da je gledal proti lastnim jar- no, ko so se sklonjeni tiho plazili kom in opazoval šop žarometove navzdol, da izmenjajo tovariše so- svetlobe: pošastno je vrtala v noč \ ¦ - . , ¦¦'-.......¦ .....¦$ sednje eete, ki so čuli do te ure. in se slednjič ustavila baš na njih. Brez šuma so lezle črne sence v Vsa bližnja okolica je bila tako dolino. Tonetu je nemirno utripalo ostro osvetljena, da je razločil naj- srce, tako blizu sovražnika še nikoli manjšo podobnost pred seboj. — ni bil. Razkopana tla so zevala, ne- Okolu njega so vsi molčali in se rodno je stopal skozi raztrgane ži- stiskali k tlom. Tonek je slutil, da čne ovire. Mislil je, da bo šlo vse se na tihem vsi jeze nanj. S svojo po sreči, a se je že skoro na cilju nerodnostjo jih je spravil v smrtno zapletel v žico, lovil nekaj časa po nevarnost, zakaj vsak hip se lahko zraku, se v temi opotekel v drug usuje toča in po njih bo. kup žice in tedaj je tako zapraske- Desno in levo so se oglašali iz- talo, da jih je morala slišati itali- gubljeni streli, je prižvižgala kaka janska prednja straža. Desetnik je krogla in se sprožila v daljavi zele- • pridušeno zarobantil in siknil v du- na raketa v lepo in mirno noč. Za- najski nemščini: romet se še vedno ni odmaknil. Ne- »Sedaj pa hitro, nas že imajo!« nadoma je završal nad stražo itali- Zadnje besede so veljale žarometu, janski šrapnel in se razpočil nad 163 njihovimi glavami, da so žareče je tu poročnik Peters — Nemec iz ¦! krogle zletele v razmetano žičevje, Linca. 2ika ... Za kaj se tudi ti bo- kakor bi vrgel prgišče graha. Za re in še tako hrabro? Stradajo, pre- njim drugi, tretji... peti, vedno našajo težave, a vsi hrepene domov, bliže; slednjič je udarilo več krogel saj sliši njihove pogovore. Kadar se v sredo straže. Ena je odletela od pa oglasijo topovi, pozabijo na dom < Tonkove železne čelade, poleg nje- in so samo vojaki — ljudje brez: ga pa je Bolte zastokal. duše. Z mislimi se je zgubil na po- »Ali si ranjen?« ta, ki so se vedno bolj motala, ia »V desno stegno sem, au ...!« slednjič zadremal... Bilo je več ranjenih in eden mr- Nenadoma, proti jutru... alanru tev od sosednje čete. Ranjenci so alarm! Sovražnik je v jarkih! Šinil hrabro zadrževali bolečine, nihče ni je po konci, po žilah je zadrvela kri, zastokal, da se ne bi izdali. Italijan zgrabil jepuškoinpozabil natistega I je streljal in zadel na slepo srečo, Tonka, ki je pred kratkim domne- 1 še nekaj šrapnelov je poslal, potem val, da je drugačen kot drugi. Na- \ pa utihnil in usmeril žaromet dru- prej! Skozi ozki izhod se niso mogll ¦ gam. Proti jutru so privlekli ranjen- hitro pretlačiti in preden so ga do- ce in mrtveca v jarke. Tonku se je segli prvi, je že zletela med nje ita- mrtvec zdel nekam znan; sklonil se lijanska ročna granata, se razletela je k njemu. S komolcem mu je ob- in morila. Divji kriki — avanti — risal strnjeno kri z lic in se zdrznil so se razlegali iz jarkov sem, Itali- — bil je šofer Jože, mrzel in trd. jani so jih neopaženo zavzeli, po-Globoko pretresen mu je zatisnil bili straže in drveli proti vhodom,, j steklene oči in odmolil molitev za metajoč vanje granate, kakor jajce j dušni mir dobrega znanca. Strgarju velike. Strašno razdejanje so pov- je sporočil žalostno vest, sam pa je zročile. V kaverni so pokale grana- bil zelo potrt. Še nikoli ga ni smrt te in rušile po tleh tovariše. Tonek tako pretresla. Dva meseca je bil je čutil vroče puhe in slišal koščke pri četi, marsikakega mrtveca je že železa, ki so frčali vse navzkriž. — videl, a bili so mu vsi tuji. Jože je Stokanje in tulenje ranjenih je bi- bil pa del njegove mladosti. čalo njegove živce, da je podivjal. Sedel je v kot in se zamislil. Ka- Zgrabil je granato, se ril naprej, iz- ko je mogoče, da se ljudje tako so- pulil netilno vrv iz granate in jo vražijo in pobijajo? On, na primer, zagnal proti vhodu, ki ga je zasedel sovraži samo enega — Pičina; Bolte sovražnik. Divje je zatulil: pravi, da jih pobija zato, ker bi dru- »Fantje, naprej, za menoj! Hura gače oni njega. Naša vojna da je — hura — po njih!« in metal in stre- pravična, ker branimo svojo zem- ljal in bil s kopitom po sovragu. ljo. No, prav, ampak je tu Štefka Sam ni vedel, kdaj, mahoma se je — žid iz daljne Poljske. Vsak dan znašel v jarku, za njim nekaj tova-pisari pisma ženi in je ves srečen, rišev in vsi so tako udrihali, da se kadar govori o njej, o rdečeličnih je zamajala živa stena napadalcev otrocih, o polju in gozdu. — Potem in se razpršila nazaj čez jarke. 1GO »Hoj! Na pomoč komandantovi šeno pogledal, tiha prošnja je zaža- kaverni!« rela v njegovih očeh, bolest in brez- Kakor nevihta so pridrveli tja, se mejen strah sta se začrtala v njego- zagozdili v gnečo, ki je metala va lica. Hripavo je zakričal: bombe in granate v vhod. Mlad Ita- »Mamma mia! Mamma mia!« lijan se je z revolverjem v roki Nikdar več je ni videl. Pred ka- obrnil proti Tonku. Ta je pridrvel, verno je obležal z razklano glavo. mu ga zbil iz rok in zamahnil s ko- Napad je bil odbit, Tonek slavljen pitom po njem. Italijanček, za vra- in predlagalra za veliko srebrno me~ tom rdeč ko čižek, ga je prestra- daljo... (Dalje prihodnjič.)