I
List za učitelje, odpjitelje in šolske prijatelje.
Izhaja l., 10. in 20. vsakega meseca in velja "> gld. za vse leto, l gld. 50 kr. za pol leta. Učiteljskim pripravnikom se daj a za 2 gld. na leto. Spis« , dopise in naročnino sprejema Ivan 1-upa j ne, nadučitelj v Ljutomeru na Štajerskem. Oznanilu, reklamacije in druge administrativne reči nuj se blagovolijo pošiljati »Narodni tiskarni el’* v Mariboru v koroški ulici hiš. štev. 22‘J.
Štev. 27. V Mariboru 20. oktobra 18713. I. letnik.
Prijateljska beseda staršem.-)
Že lani sem hotel v šolskem poročilu z Vami jako potrebno besedo spregovoriti v zadevi Vaših in naših otrok, to je v zadevi šolske mladine. Letos se ta moja prisrčna želja vendar izpolnuje. Šolska mladina so, kakor sem rekel — Vaši in naši otroci. Vaši so doma, kedar je rabite pri delu, naši, t. j. učiteljevi, kedar jo pošljeto v šolo. Skupna dolžnost staršev in učiteljev je torej, da skrbč za otroke, to je, da je izrejejo in podučujejo. Da bodemo pa starši in učitelji to dolžnost ložo izpolnovali in da nas trud ne bode zabadav, treba je, da sc med seboj lepo porazumemo. Zavoljo tega mi dovolite, da jaz v imenu vseh učiteljev Vam razodenem, kako naj bi se starši in učitelji med seboj pri izreji in podučevauji otrok podpirali.
Iz ljubezni do otrok Vam sledeče priporočujem:
1.	Pošiljajte v šolo vse svoje otroke, ki so za šolo godni, in ktere veže postava v šolo hoditi! Da vsi Vaši otroci v šolo hoditi morajo, to terja državna (cesarska) postava. Kdor svojega otroka v šolo ne pošilja, tega utegnejo šolske gosposke kaznovati. To postavo so dali sam presvitli cesar in zastopniki ljudstev v Boči in velja za vse avstrijske dežele. Pa vsaj pameten človek pošilja otroka v šolo brez ozira na postave, ker vč, da je dandanes poduka in odgoje vsakemu tako silno treba. Za šolo pa so po postavi ugodni vsi otroci od 6. do
14.	leta. Tisti otroci, ki so v 13. iu 14. letu, smejo poleti izostati, ako so do tega časa pridno v šolo bodili in se dobro učili; a po zimi morajo zopet šolo obiskovati. Še le po dovršenem 14. letu smo otrok popolnem iz šole ostati. Ako pa je
SLOVENSKI
*) Iz letnega poročila ljutomersko šole.
med tem časom slabo v šolo hodil, in se v tem dolgem času vsled lenobe in nemarnosti le malo, morebiti še dobro pisati in čitati ni naučil, smejo ga učitelji še dalje v šoli pridržati.
2. Pošiljajte otroke sploh in marljivo v šolo. Brez vzrokov in brez opravičenih izgovorov ne pridržujte otrok doma. Po postavi sme otrok doma ostati samo takrat, če iz-boli; če izbolč njegovi starši, ki ga za postrežbo potrebujejo; če je tako slabo vreme, da bi otrokom na zdravji škodovalo, in če so taki slabi potje, da se po njih ne more hoditi.
Da bi otroci zavoljo obilega deia pri gospodarstvu doma ostajali, tega bi šolske gosposke in učitelji ne smeli dopuščati. In vendar smo dosedaj dostikrat pri takih zamudah molčali. Nadjamo se, da se v prihodnje to ne bo tolikokrat pripetilo, ker bi sicer šolske gosposke take starše ostro opomniti ali še celč kaznovati morale. Ker pa morate tako ali tako šolnino plačevati, je gotovo pametnejše, da se za plačano šolnino Vaši otroci kaj naučč.
3. Skrbite, da se Vaši otroci doma to učč, kar jim v šoli učitelji naložimo. V šoli si sicer pazljivi otrok mnogo nauči, ali vendar kdor doma tega ne ponavlja, kdor doma ne izdeluje nalog, ta je le na pol učenec, ta se vse le na pol nauči, in s takim učitelj nikoli ni zadovoljen. Ne čudite se temu kar se Vaši otroci učč, in nikdar jim tega ne odgovarjajte! Učitelji učimo otroke to, kar nam postave velevajo. Po postavah se moramo pa vsi ravnati, toliko otroci, kakor starši in učitelji. Vse, kar se otroci v šoli učč, jim utegne le koristiti, škodovati nikoli ne, ako bodo le pridobljene uauke na svojo pravo korist obračali. Kdo ve, kaj postane iz mladega človeka, iz otroka?! Torej se mora otrok kolikor le mogoče na vse pripravljati.
4. Pazite, da se Vaši nedolžni otroci ne bodo pohujšaliin že v mladosti popačili. Pazite namreč, da ne bodo ne od Vas ne od družine nič pohujšljivega slišali in videli. Nesrečen je otrok, ki že v mladosti svojo nedolžnost zgubi. Najslabši ljudje zrastč iz otrok, ki so že od doma popačeni. Na to glejte posebno, da ne dohajajo v slaba tovar-šija, da se ne menijo s hudobnimi pajdaši. Na potu od šole domu in od doma v šolo otroci mnogokrat kaj slabega učinijo. Zavoljo tega ne puščajte otrok prerano v šolo. Ako pa kesno domu dohajajo, pozvedite vsikdar o vzroku, n. pr. če je bil otrok v šoli zadržan ali ne.
Posebno pa Vas, dragi starši, na to opomnimo, da ne govorite v pričo svojih otrok kaj o učiteljih, kar bi utegnili o njih slišati od njihovih sovražnikov. Dau danes je svet. postal zelč nehvaležen, da ne rečem hudoben, ter obrekuje tiste, ki se za male krajcarje trudijo za blagor nedolžne mladine. Ako jemljete svojim otrokom zaupanje do učiteljev, s tem največ le
njim škodujete, učiteljem pa delo otežite. Kakor učitelji otroke le spoštovanje, ljubezen in pokorščino do staršev učimo, tako pa je tudi Vaša dolžnost, da taisto gledč učiteljev storite.
S tem sem Vam razodel želje učiteljev zastran otrok. Pa tudi Vi starši morate učitelju razodeti svoja mnenja. Zavoljo tega pridite k učiteljem, kedar Vam ni kaj po volji zastran šole, ali kedar želite kaj zvediti o obnašanji in učenji svojih otrok. Marsikteremu otroku seje včasih zgodila krivica, ko učitelj ni poznal njegovih domačih razmer. Zopet z drugim otrokom se je predobro ravnalo le zastran tega, ko učitelj ni poznal vseh okoliščin v družini. Sploh kedar kaj dvomite o šolskih zadevali, potrudite se k učiteljem ali pišite jim listek, da oni Vam stvar razjasne, dane bote po krivičnem sodili ne otroka ne učitelja. Posebno bi to koristilo, da otrokom listek napišite, kedar ni hodil v šolo in poveste, zakaj ni hodil. Na ta način ne more otrok legati, pa tudi učitelj po tem otroka zarad opravičene^ zamude kaznoval ne bo.
Se enkrat toraj ponavljam: Otrok si v svoji mladosti srečo ali nesrečo kuje za vse svoje življenje. Pri tem so mu starši in učitelji na pomoči. Pri dobrem otroku vestni starši in učitelji veliko pripomorejo do njegove sreče, brezvestni ga pa pripravijo v nesrečo.
Pa še od narave k hudemu nagnjenega otroka zamore velika skrb in ljubezen staršev in učiteljev na pravo pot napeljati. Toda pri tem važnemu opravilu, pri vzreji in podučevanji otrok morajo starši in učitelji složno, skupno in v lepi edinosti delovati, in drug druzega podpirati. Lo po tem bode trud obeh imel dober vspeh, le po tem bodemo mladino prav izredili in tako podučili, da bode ona enkrat srečna in nam hvaležna za pridobljene nauke.
J. Lapajne.
Prvi zbor slovanskih pedagogov.
26., 27. in 28. avgusta bil je na Dunaju prvi zbor slovanskih učiteljev. Vdeleževalo se ga je “okoli 200 slovanskih učiteljev. Ali je bilo tudi kaj slovenskih učiteljev nazočih, nam ni znano. Toliko pa žalibog vemo, da so se bolj odlični slovenski učitelji, tudi ljubljanski — malo za ta zbor brigali. Vreduik našega lista je bil pa o istem času zavoljo šole faktično zadržan in se ni mogel zbora vdeležiti. Svetovno razstavo (o kteri bodemo prihodnjič poročati začeli) si je še le tekoči mesec ogledati mogel.
Iz teli vzrokov ne moremo podajati izvirnega poročila o zboru slovanskih pedagogov, prestave iz nemških listov so pa nam tudi le malo ljube. Zavoljo tega si dovoljujemo, da iz
27*
šolskega lista „Napredaka“ v lirvatskem jeziku (vsaj jc skoraj po vsem slovenskemu podoben) podajamo poročilo prve skupščine slovanskih pedagogov. (S čitanjem se človek najložc privadi jezika, sorodnega z materinščino).
Kao što je poznato štovanomu čitateljstvu sborovala jo u Beču 26., 27. i 28. Kolovoza prva skupština slavenskih pedagoga. O toj skupštini kolale su svakojake misli, gojile su se svakojake želje; nu u tom su se skoro svi slagali, da je po-misao skup^tine slavenskih pedagoga a s vrhu sporazumka za zajednički rad slavenskoga cieloga učiteljstva, ako u sebi i plemenita, ipak veoma smjela pomisao i spojena s tolikimi potež-kočami, da ib upravo svladati neče ni moguče biti. Istina je doduše, da su potežkoče za izvedenje ote pomisli ogromne bile, pa da je ona toga radi i malo pouzdanja pobudjivala u svoju izvedivost; nu neka nitko nemisli, da začetnibi sve moguče po-težkoče predvidjali uisu, prije nego li su se na rad odlučili. Oni su dobro znali, kakove če sve potežkoče, dapače i predsude imati da svladaju; a znali su i za pogibelji, kojc bi u zadnjem trenutku sve njihove trudove osujetiti mogle; pa s toga su u svem svom radu vazda veoma oprezni bili, a nada sve nasto-jali su skupštinu samu tako organizovati, da njeziu uspjch što više zajamčen bude, i da se što sigurnije budu običi mogli grebeni, o koje bi se skupština raztepsti i sva u sebi plemenita pomisao kompromitovati mogla. Zato se i nijo radilo o tom, da se sastavi bog zna kakova mnogobrojna, bučna i demonstrativna skupština, nego da se saberu ma i u malom broju samo sigurni i pouzdani elementi, s kojirni bi se osnovati dao solidan temelj, na kojem bi se tada daljnja gradnja nastaviti mogla i koji bi pobudio pouzdanja u životnost i izvedivost zasnovane pomisli. Pa to nastojanje djelujučih odbora ovjenčano je evo podpunim uspjehom: prva skupština slavenskih pedagoga pošla je tako liepo i tako sjajuo za rukom, kako se ni sami njezini začetnici nadali nisu. Do 200 učitelja i profesora (a medju njimi i tri zemaljska školska nadzornika) sabralo se bijaše sa svili strana slavenskoga svieta, te se u najljepšem skladu, a oduševljenju kakovim samo plemenita i uzvišena idea rodoljubiva srca nedalmuti može, sporazumiše glede načina i sredstava, ko-jimi se prokrčiti imaju putovi ujedinjenomu radu cieloga slavenskoga učiteljstva na polju školstva i kulturne njegove zadače. Uz to je i u sve tri svečane sjednice vladao u svem upravo uzoran red, tako da niti jedna ricč nije pala. koja bi budi po koga uvrjedljiva bila; te su i vladin povierenik i odlični predstavnici bečkih Slavena na svršetku treče sjednice predsjedničtvu srdačno čestitali i zahvalili se, što je skupština tako prekrasno za rukom pošla, i da je držanje skupštiuara u svakom pogledu posve uzorno bilo.
Tim uspjehom zadovoljila je dakle ova skupština podpuno
zadači svojoj, jer njom se je praktički dokazalo, u što premnogi nisu ni vjerovali, da je najme zajednički rad raznih slavenskili plemena sbilja mogučan, a tim da je moguče i ujedinjenje Sla-veustva na polju kulturnom i prosvjetnom. Ovo je doista re-sultat velikoga donašaja, koji neče ostati hez blagotvornih posljedica, ako se samo sada svjestno i verno izvodili budu stvoreni zaključci, kao što se to i očekuje od središnjega odbora, kojemu je ta zadaha povjerena. Napokon je uspjeh te skupštine i po torne znamenit, što je solidnim njezinim držanjem osiguran sastanak i budučim takovim skupštinam, a tim i neprekidnost započetoga rada, prama kojemu če sada biii i više pouzdanja, te če se več druga skupština slavonskih pedagoga, koja če nam ako bog da za dvie godine u zlatnom Pragu sborovati, svakako moči u puno velioanstvenijem mjerilu prirediti, nego lije to sada i moguče liilo kod prvoga ovoga pokuša.
Nu u tom je pogledu i sada uČinjeno sve, što je samo moguče bilo. Bečki rodoljubivi slavonski gradjani prirediše za vremena prijavivšim se skupštinarom bezplatne stauove; „Sla-venska besjeda'* ustupi jednu svoju sobu za sastanke i pisaruu odborom; sva slavenska družtva u Beču, njih dvadeset, odas-laše po i odaslanika na prvu svečanu sjednicu, a. g. Ptačovski pozdravi u njihovo ime skupštinu; na večer prvoga dana (2d.) priredjena je bila skupštini na slavu u sjajnoj dvorani kod jelenih vrata1* u Lercheufeldskoj ulice krasna glasbena zabava, kojom je upravljao glasoviti slavenski glasbenik Forchtgott-To-vačovski; a napokon drugi dan pribavljen je skupštinarom uz obaljenu ulazninu za dvie trcčine pristup na koncert u tako zvauih „Blumensaele“ c. kr. vrtlarskoga družtva, gdje se sada najelegantnije bečko občinstvo svake večeri sastaje. A uada sve iztaknut mi je još i izvanrednu pripravnost i ljubeznost, kojom je carska akademija znanosti, jedan od najviših znanstvenih zavoda ne samo naše carevine nego može se reči i cieloga naobraženoga svieta, jednu od svojih sjajnih dvorana bezplatno ustupila, da u ujoj sborovati može skupština slavonskih pegagoga. Ovim je činom visoka carska akademija sjajno dokazala, da ona ne samo težnje slavenskoga učiteljstva nezameče, nego da ona pučku školu u obče smatra pravom karikom u dugoj povorci ob razo vanili faktora, kojim ona ua čelu stoji.
Tako je dakle u svakom pogledu učinjeno sve, što se uči-niti dalo, a u svakom je pogledu postignut takodjer i resultat, kojim svaki iskreni rodoljub, svaki prijatelj slavonske uzajam-nosti za sada podpuno zadovoljan biti može Mirno i radostnom sviešču možemo reči, da je ovom skupštinom slavonsko učiteljstvo dostojno nastopilo rad najuzvišenije svoje zadače, rad kojim mu je krčiti puteve kulturnomu ujedinjenju cieloga Slavenstva; a da li če ono u tom ogromnom radii i uspjeti, toneče odvisiti samo od njega, nego takodjer od simpatija te moralne i materijalnc
podpore, koja če to mu njegovu radu u dio pasti od svili naroda slavonskih.. Dao bog da se u tom obziru izpune mnogobrojni srdačni pozdravi, koji se osobito iz Hrvatslce i Slavonije skupštini za njezina sborovanja odazvaše!
Ovoliko smatramo za svetu dužnost, da za sada priobčimo štovanomu čitateljstvu o uspjeliu sborovanja prve skupštine sla-venskili pedagoga. Potanje izvješče o sarnom sborovanja, t. j. o razpravah skupštinskih, kao i o stvorenih zaključnih priobčit če na skoro u ovom listu jedan član skupštine, a napokon če i središnji odbor, čim prije hude moguče, u posebnoj knjiži izdati podpuno izvješče svega skupštinskoga rada, da tako svakomu što izvjestuijimi i što jasnijimi budu sve težnje i namjere sla-venskoga učiteljstva.	(Dalje prih.)
Zemljepisje v ljudskej soli.
Govoril gosp. Jamšek, e. k. okr. šol. nadzornik, (> avgusta na Bizolskem.
Avstvijaneo ima očovino in jo ljubi, in ima tudi vzrok jo ljubiti.
Schiller.
III.
V prvem svojem zemljepisnem govoru na Vidtuu hotel sem imenitnost in potrebo zemljepisnega poduka v ljudskej šoli dokazati ; in ker nam postava od 14. majuika 1809 1. ta novi predmet naravnost nalaga, sem skušal v svojem drugem govoru v Podsredi častitim članovom pokazati pot, po katerej bi se ta veda prisvojiti dala, opiraje se na izrek :	„Česar	sam	nemam,
tega tudi drugemu dati ne morem. “
S pomočjo ene navpičnice, ene vodoravuice iu dveh popreč-uic, ktere smo potegnili črez sredino zemljevida, zemljo štajersko predstavljajočega, dobili smo 4 glavne in 4 vmesne strani sveta. Vsako polovico zemljevida — vzhodno in zahodno — smo potem raziuerili z navpičnicami v 5 enakih špranj (skladov); iz teh 10 predalov smo napravili po vodoravnicah same štirijačekc (kvadrate) in tako se nam je naša dežela pokazala pod štirijaško mrežo. — Se svetlobelimi zastavicami zaznamovali smo v duhu vode, — z rudečimi ceste iu se sivimi pa vrhove hribov iu planin. — Dalje smo dajali mestom, trgom, vasem, cerkvam, šolam in gradovom svoja lastna znamnja, iz črnega papirja izrezana. Tudi sem Vam priporočal lastnoročno risanje našega vojvodstva na poštirijačeui list. itd.
Našo ožjo domovino tedaj poznamo, ali to za sedanjega ljudskega učitelja še zadosti ni, on mora meje svoje ožje domovine nil ySe — glavne in vmesne strani prekoračiti iu opazovati vsaj v duhu tudi ostale kronovine našega prelepega in bogatega ee-
sarstva v porečji (Flussgebiet) donavskem, ktero cesarstvo deli reka Litava (Leytlia) v dva dela: a) v dežele ogerske krone, b) v kraljestva in dežele takraj Litave. Novo ime našega ce-earstva je: Avstro-ogerska država. Vladar je Njili veličanstvo cesar Frane Jožef L iz hiše liabsburško-lotarinske, ktcri vlada ustavno s pomočjo treh odgovornih ministerstev: eno jo v Beču za kraljestva in dežele takraj Litave, drugo v Buda Pesti za dežele ogerske krone in tretje na Dunaji za obe državne polovici in t. j. skupno ali državno ministerstvo (das gemeinsame oder Reiclisministerium). Ta dualismus se je 1. 1867 uvel.
Postave za kraljestva in dežele takraj Litave daje državni zbor, kteri obstoji iz poslauiške in iz gosposke zbornice (aus dem Hause der Abgeordneten und aus dem Herrnhause). Načrt kake nove postave za omenjene dežele predloži ministerstvo zbornici poslancev in če je ta osnovano postavo po generalnej in specia'nej debati opilila in sprejela, pride potem v roke gos-poskej zbornici, v kterej sedi 12 polnoletili princev cesarske hiše, 53 najodličnejših plemenitašev avstrijskih, 9 nadvladik in 7 kuezo-vladik in še 94 drugih odličnih mož, ktere je cesar za čas življenja v to zbornico pozval. In še le potem, če je tudi gosposka zbornica omenjeno postavo sprejela, jo predloži ministerstvo vladarju, da jo potrdi ali sanktionira.
Takisti pot delajo tudi od ministerstva osnovane postave za dežele ogerske v Buda-Pešti.
Potrjene ali sankcionirane postave se imajo potem v določenem času razglasiti v vseh deželnih jezieih.
Iz sredine državnih zborov na Dunaji in v Buda-Pešti se še odbero posebni poslanci (reče se jim delegati), kteri pridejo skupaj za nekaj tednov, eno leto na Dunaji, drugo leto pa v Buda-Pešti. Vsaka državna polovica voli po svojih državnih zastopnikih po 60 članov v delegacijo; iz avstrijskega državnega zbora se jih odbere 40 iz poslauiške in 20 iz gosposke zbornice. Štajerski državni poslanci volijo iz svoje sredine dva delegata v delagacijo. To se ponavlja vsako leto.
Delegacija ima nalogo sklepati o rečeh, ktere zadevajo obe državni polovici in te so: 1. unauje zadeve; 2. vojaštvo (toda brez dovoljenja novincev); 3. finance za skupne stroške. — Vse to spada v področje skupnega ministerstva.
Od skupnih stroškov plačujejo takraj-litavske dežele 700/0 in unkraj-litavske 30°/#.
Kdor se hoče o deželnem in državnem zastopu in sploh o našem ustavu (Verfassung) temeljito podučiti, kar je prav za prav vsakega državljana dolžnost, zakaj nevednost postav nikogar ne izgovarja, ta naj premišljeno čita državni zakonik (das Reichsgesetzblatt), kferega vsaki župan od vlade v deželnih jez-cih dobiva. Priporočati pa moram tudi vsakemu učitelju ne samo strokovnjaških listov, ampak tudi kakega priljubljenega —
seveda naprednjaškega političnega lista, kterih denes ne manjka. ^Slovenskega gospodarja11, „Novic“, „Glasa“, „Grazer Volks-blatt-a11, „Vaterlanda“ i. t. d., bi Vam že ne mogel priporočati, ker ti listi so klerikalni in novim šolskim postavam, tedaj tudi ljudskim učiteljem nasprotni. Naročujmo si toraj kakor omiko-valci in učitelji ljudstva časnike, kteri so učiteljstvu prijazni, ter se iz prepričanja bore za omiko in svobodo, zakaj omikano in svobodno ljudstvo bo tudi vedelo in znalo svojo domovino in njene svetinje varovati. Toda zadostilni politični list ne velja malo, in pičla plača ljudskega učitelja ne pripušča takib stroškov; ali kar ni enemu mogoče, to dosežejo združene moči: po dva, po trije sosedni učitelji naj en iztis bero, danes A, jutri Ji, pojuternjem C; drugo leto danes B, jutri C, pojuternem A; tretje lete danes C, jutri A, pojuternem B. Zadnji čitatelj naj liste obdrži. — Tovarši, storite tako!
Zdaj se pa prestavimo k posameznim kronovinam cesarstv a. Tukaj Ti bo dobro služil kak jasni zemljepisni atlas, v kterem je vsaka avstro-ogerska kronovina na posebnem listu narisana, in pa kaka priporočena zemljepisna knjiga, n. pr.: „Die oster-reichisch-ungarische Monarchie11 od Rozenna, 30 kr. — Zakaj pa priporočam v ta namen nemško knjigo, ko pa vendar imamo slovensko pod imenom: „Kratek popis cesarstva avstrijanskega splob in njegovih dežel posebej.11 Sostavil Ludovik vitez Heufler, poslovenil M. Cigale.? — Zato ker je ta knjiga, izdana na Du-naji 1. 1861, v večih ozirih pomanjkljiva. Želeti bi bilo, da bi se po potrebi predrugačila, če bi potem tudi več nego 85 kr. veljala. Vsakako pa jo učitelju slovenske mladeži priporočam, da jo primerja z Kozeunovo, in da si lepe slovenske zemljepisne, izraze v njej se nahajajoče, prisvoji. *)
Pri premišljevanji poediuih kronovin drži se tistega pota, kterega sem v svojem zadnjem govoru pokazal, in poslužuj se tistih znamenj, ktere sem tam omenil.
a. V državnem zboru na Dunaji zastopane kraljestva in deželi so:
1. Nadvojvodstvo avstrijsko pod Anižo (Nižje-Avstrijsko.) Deželni zastop zboruje na Dunaji in šteje 68 dež. poslancev. V državni zbor pošlje ta kronovina 37 posl. Beč je obenem glavno in prestolno mesto cesarstva.
2. Nadvojvodstvo avstrijsko nad Anižo (Gornje-Avstrijsko). Dež. zast. zboruje v Linc-u in šteje 50 dež. poslancev. V državni zbor pošlje ta kronovina 17 posl.
3. Vojvodstvo solnograško Dež. zast. zboruje v Solnem gradu in šteje 26 dež. posl. V državni zbor pošlje ta kronovina 5 posl.
4. Vojvodstvo štajersko. Dež. zast. zboruje v Gradeči in šteje 63 dež. posl. V državni zbor pošlje ta kronovina 23 posl.
*) Mej tem časom jo prišla debela, slovenska zemljepisna knjiga na svitlo, kojo je spisal Jesenko, professor v Trstu.	Pis.
5.	Vojvodstvo koroško. Dež. zast. zboruje v Celovci in šteje 57 dež. posl. V državni zbor pošlje ta kronovina 9 posl.
(!. i. 7. Poknježena grofija tirolska in predarelska. Dež.^ zastopa zborujeta v lnnsbruck-u in Feldkircli-u; prvi šteje 68 drugi pa 20 dež. poslancev. V državni zbor pošilja Tirolska 18, Pedarelska pa 3 posl.
8. Vojvodstvo kranjsko. Dež. zast. zboruje v Ljubljani in šteje 37 dež. posl. V državni zbor pošilja ta kronovina 10 posl.
9. Poknježeni grofiji goriška in gradiška. Dež. zast. zboruje v Gorici in šteje 22 dež. posl. V državni zbor pošlje ta kronovina 4 posl.
LO. Mejna grofija istrska. Dež. zast. zboruje v Poreču in šteje 30 dež. posl. V državni zbor pošilja ta kronovina 4 posl.
11. Mesto Trst z okolico. Mestni zastop zastopa tudi okolico in ima veljavo deželnega zastopa. Trst z okolico pošilja v državni zbor 4 poslance.
12. Kraljestvo dalmatinsko. Dež. zast. zboruje v Zadar-u in šteje 43 dež. posl. V državni zbor pošilja ta kronovina 9 posl.
13. Kraljestvo češko. Dež. zast. zboruje v Pragi in šteje 241 dež. posl. V državni zbor pošilja ta kronovina 92 posl.
14. Mejna grofija moravska Dež. zast. zboruje v Brnu in šteje 100 dež. posl. V državni zbor pošilja ta kronovina 36 posl.
15. Vojvodstvo gornje- in dolnje-sleško. Dež. zast. zboruje v Opavi in šteje 31 dež. posl. V državni zbor pošlje ta kro-noviua 10 posl.
16. Kraljestvo Galicija in Vladimirija z velikim vojvodstvom Krakovskim. Dež. zast. zboruje v Lvov-u in šteje 151 dež. posl. V državni zbor pošilja ta kronovina 63 posl.
17. Vojvodstvo Bukovina. Dež. zast. zboruje v Cernovicali in šteje
30 dež. posl. V državni zbor pošilja ta kronovina 9 posl.
V Cislajtaniji bo tedaj skoraj zborovalo 17 deželnih zborov, na ktcrc se bo posebno učiteljstvo oziralo, zakaj v njihovih rokah je po večjem osoda ljudskih učiteljev, h. Dežele ogerske krone, unkraj litavske.
1. Kraljestvo ogersko. Dež. zast. zboruje v Buda-Pešti.
2. Velika knježevina erdelska. Deželni zastopniki zborujejo od 1. 1868 z ogerskim deželnim zastopom. Ti kronovini pošiljate v državni zbor v Budim-Pesto 406 poslancev iz županij (Komitatev), okrajev in svobodnih mest.
3. Kraljestvo hrvaško in slavonsko. Dež. zbor zboruje v Zagrebu in šteje razuu nadvladik, vladik, velikih županov (Obergespauen) in prvakov (Magnaten) še 66 na 3 leta izvoljenih dež. poslancev. Ta kronovina pošlje v državni zbor v Buda-Pešto 29 posl.
4.	Vojaška krajina, koja razpada a) v hrvaško-slavonsko, b) v banaško-srbsko. Tu je bil do sedaj vojak vsaki možak od svojega 20. leta do časa onemoglosti, zato je bila kro-novina pod oblastjo držvnega vojnega ministerstva. Ali na povelje cesarja se je razvojničenje že pričelo, da postane tudi vojaška krajina civilna. Proti bolehnemu Turku vojaške straže več treba ni.
Ogerski državni zbor obstoji iz dveh zbornic (iz spodnje in gornje).
(Dalje drug pot).
Dopisi. *)
Iz Šmarja pri Celju. 11. sept. smo letošnje šolsko leto z veliko svečanostjo sklenili. Ze na predvečer sc je po našej dolinici slišalo strelanje, ki je odmevalo oil hriba do hriba, naznanjajoč približujoči se praznik. Doneči glas možnarjev je vzbudil v srcih šolske mladine in jihovih prijateljev navdušenje, in mar-sikteri je v zdihnil: Bog nam daj jutri lep dau“. Ker Bog nedolžno veselje svojih otročičev ljubi, poslal nam je tedaj jako ugodno vreme.
Ob pol osmih je bila sv. maša in „Te Deum“ in potem nas je spremljala godba v solo. V vseh treh razredih smo izpraševanje končali se pred poldan. Poslušalcev se je veliko zbralo, kar nas zagotavlja, da se ljudstvo za šole interezira.
Komaj je ena minula, ko se je na trgu začelo procesija zbirati: spredej godci, potem šolska mladina^ in zadej velika množica šolskih prijateljev iz vseh stanov. Cez deset rudečo-modro-belih bander je vihralo v dolgi procesiji, pomikajoči se proti travniku, z nastavljenimi drevesci okinčanemu. Ko so se otroci postavili v vrste in se ljudstvo zbralo, povzame gosp. N. besedo in pozdravlja občinstvo ; opominja učence naj se vprihodnje še bolj marljivo učijo, ter se zahvalujc starišem, učenikom in dobrotnikom šolsko mladine za trud in vse dobrote. Živijoklicev ni bilo ne konca ne kraja; godba nas je vedno bolj navduševala in strelba je naznanjala našo radost daleč na široko. Občinstvo so kratkočasili otroci z govori, deklamacijo, petjem, telovadbo in igrami. Veselje je bilo videti kako brezskrbno so skakljali ljubi otročiči, kako jim je dišalo jesti iu piti in kako hvaležnosti navdušeni so se veruuli zopet domov.
Za šolsko svečanost se je nabralo 112 tl. 30 kr., kolačev, potic, mesa in drugih jedil pa na kupe; kar je kdo dal, dal je iz veselega srca in ni j premišljeval, koliko bi daroval, še kmeti, rokodelci in drugi so, ne da bi jih kdo prosil, podpirali nas z
*) Več dopisov smo za danes odložiti morali.	Vr.
denarji; hvala jim! — Med učence in une, ki so se šolske svečanosti vdeležili, razdelili so se nalašč za to tiskani spominki.
Po stari dobi zdihajoči X nam je prerokoval, da bomo imeli škandale, ako naredimo šolsko svečanost. Zakaj nam je tako nasprotoval in polena pod noge metal, uamesta da bi se z nami združil in nas podpiral, kar bi v prvi vrsti za njega najbolj primerno bilo, ne moremo vganiti. Škandala nij bilo. Pokazalo se je le nasprotno, namreč da ima ljudstvo že precej duha za dobre narodne šole, in da je bila le njegova opozicija — škandal za njega.
V nobeni šoli celega našega okraja nij bilo izpraševanje tako žalostno za učitelja, kakor pri sv. Leni. Ko bi ga ne bili obiskali jegovi tovariši, izpraševal bi sam za se. Kaj le dela tamošnji krajni šolski svet?
Še nekaj. V našem okraju ste dovoljeni zopet dve enoraz-redni šoli; namreč v lemberškem trgu, kjer je pred nekoliko leti že šola obstala iu na Pristovi. Lemberžani so za šolo močno navdušeni, v Pristovi pa, kakor se sliši, nasprotujejo nekteri rekši, da jih šola preveč stane.
Konečno še moram naznaniti, da smo učitelji šmarskega okraja okrajni učiteljski zbor že 10. julija imeli. (Pa zakaj niste nič poročali o njem? Vr.)
Razne novice in drobtine.
(Ivan Aleksander ltožek), profesor 2. državne gimnazije v Gradcu in okrajni šolski nadzornik, je imenovan deželni nadzornik za narodne šole na Štajerskem.
(Na Koroškem) bode postalo kmalu veliko pomanjkanje učiteljev. Piše se, daje v poslednjem času okoli 70 učiteljev v druge dežele kompetiralo. Zakaj'? si lahko mislimo.
(Z n a n e g a d u n a j s k e g a ravnatelja B o b i e s-a) je deželni šolski svet dolcnjc - avstrijski zopet priporočil, in sicer v prvi vrsti za okrajnega šolskega nadzornika. Čudne reči!
Razpisi učiteljskih služeb po Slovenskem.
Na Štajerskem. Služba podučitelja (oziroma učiteljice) v U a j-henburgu (3razr. šola) s BOO gld. in stanovanjem do 28. oktobra pri kr. š. svetu v liajhenburgu. Učiteljska služba pri sv. Benediktu (3razr. šola, okr. sv. Lenart) s 460 gld. pri kraj. š. sv. do 4. nov. Učiteljska služba pri sv. Troj ici (3 razr. šola, okr. sv. Lenart) s 500 gld. pri kr. š. sv. do 28. okt. Nadučiteljska služba v Makolah (3razr. šola, okr. Slovenska Bistrica) s 450 gld. in stan. pri kr. š. sv. do 31. oktobra. Učiteljska služba pri sv. Jerneju (okraj Konjice) s 460 gld. in stanov, pri okraj. š. svetu do 28. okt. Podučiteljska služba pri N o v i cerkvi (okraj Celje) s 360 gld. in stanov, pri okr. š. sv. do 25. okt. Služba pod-nčiteljice s 400 gld. ali podučitelja s 420 gld. na dekliški šoli v L j ut orne r u.
Na Koroškem: Učiteljska služba v Gutens teinu (okraj Voliko-vec) s 400 gld. letne plačo do 20. okt.
Na Kranjskem: Učiteljska služba v Črne m v r li u, nadučitoljska in podučiteljska (ali učiteljice) služba v Planini, podučiteljska služba v Žireh, služba podučitelja ali podučiteljice v Ložu pri Starem trgu (vse v okraju Logaškem).
Premembe v učiteljskem stanu po Slovenskem.
Na Kranjskem: Gospod Jakob Smolej, c. k. šolski svetovalec, se odpove službi c. k. solskega nadzornika za Ljubljano, sl. ministerstvo v to privoli. V Strugo pride g. Matija Petrič iz Planino; na Verhniko za podučitelja g. Janez Geiger iz Preske; v Dobrepolje g. Jakob Gostiša; v Krašnjo za učitelja g. Janez Kutnar in za podučitelja v Moravče g. Anton Konc, vsi trije začasno Gg. France Cerar v Blagovici, France Gol-majer v Dobu in Peter Fleischmann pri Beli cerkvi pri Novem mestu se zatrdno vmestijo. Podučitelji ljubljanski, gg: France Kokalj, Leopold Arraič, Matej Močnik in Andrej Žumer so imenovani učitelji, in gg. France Bahovec in Anton Bazinger pa podučitelja v Ljubljani. Na moško učiteljsko izobraževališče v Ljubljani je postavljen za namestovalnega glavnega učitelja g. Jože Podgoršek, gimnazijski suplent. Na ženski va inici v Ljubljani je dobila službo namestovalne učiteljico gospodična Ljudmila Klemenčič, potrjena pripravnica. Učiteljski kandidat, g. Lah Andrej pride za podučiteljico v Ribnico, in kandidat, g. Žerovnik Ivan za podučitelja v Skofjoloko.
Listnica: Častitim gg. naročn i k o m in čitateljein „Slovenskoga učitelja" : Že v ID. št. našega lista smo povedali, s kakošnimi težavami se imamo boriti pri izdavanji „Učitclja“. Število naročnikov je sicer že takošno, da je mogoče izhajati brez materijolne škode; toda č. naročniki z naročnino jako pozno dohajajo, in treba bode, je še posebej opominjati na to. Nepreliko pa imajo tudi č. naročniki sami z našim listom. Da list no izide vsikdar ob določenem času, tega je sem ter tjo kriva tiskarna, ki jo jako z dolom obložena. Te nepreliko jo pa tudi vzrok ta okoliščina, da stanuje pravi vre-dnik v Ljutomeru, ki je 10 ur oddaljen od Maribora, kjer se list tiska. Treba je toraj rokopise tako daleč in po večkrat pošiljati že samo za eno številko. In prodno zopet popravek priroma iz Maribora v Ljutomer in zopet nazaj, minejo 3—4 dnevi — toraj se list nehotč zakasni. Od tod tudi izvirajo mnogotero tiskarne pomote, kor se zgodi, da vrednik včasih še one korekture preskrbeti ne moro. Vsled teh neugodnih razmer bi mi najrajše naš list opustili, ako bi v Mariboru, Ljubljani ali drugod kdo bil, ki bi začel tak slovensk šolski list izdavati, ki bi v resnici hasnil slovenskim šolam in učiteljem in ki bi to v resnici zastopal. Do sedaj izhaja sicer v Ljubljani „Uč. Tovariš". Pa kaj, ko zagovarja rajše duhovno nego učitelje — in rajše cerkev nogo šole, in ko slovenski učitelji vsled tega zanj tako malo morajo, kakor za nemškutarsko „Schulzeitungo“ ali za nemške, slovenskim učiteljem neprijazne liste, izhajajoče v Celovcu in Gradcu! Iz teh vzrokov bode naš list še dalje izhajal in mi se bodemo trudili, vse pomanjkljivosti „Uč.“ v kratkem odstraniti. Tedaj brez zamere! Vse se bode vredilo, zlasti zdaj, ko so je vrednik vrnil iz Ljubljane in iz daljšega potovanja na Dunaj in druga mesta, kar je tudi vzrok, da se je ta številka za nekaj dni zakasnila.
Založnik Lapajne.
Za vredništvo odgovoren F. Brcier. Tisk ,, Narodne tiskarne11 v Mariboru.