199
Etnolog 27 (2017)
NOVE PRIDOBITVE
NEW ACQUISITIONS
KULTURNA DEDI[^INA PODJETJA [UMI V SEM
V Slovenskem etnografskem muzeju smo leta 2009 vzpostavili uspe{no 
sodelovanje z nekaterimi gospodarskimi podjetji, ki v Sloveniji gradijo na uspe{nih 
in prepoznavnih blagovnih znamkah ter so del na{e kulturne dedi{~ine. V sklopu 
kustodiata za duhovno kulturo tako zbiramo razli~ne, tudi sodobne predmete 
slovenskih blagovnih znamk. Med zbiranjem gradiva za razstavo o podjetju [umi se 
je pojavil pomislek o smiselnosti zbiranja sodobnih predmetov. Toda `e 40 let star 
model SAMDOK, ki so ga razvili na [vedskem za na~rtno sodobno dokumentacijo 
predmetov in ljudi v sodobni potro{ni{ki dru`bi, opozarja na dejstvo, da marsikdo ne 
opazi, da »so predmeti mno`i~ne proizvodnje po uporabi oz. iztro{enosti zavr`eni. 
Opazili so tudi, kako hitro so se stvari spreminjale, ̀ ivljenjska doba predmetov se je 
kraj{ala in predmeti so izginjali. Predmetov mno`i~ne potro{nje niso shranjevali.«1 
Predmeti mno`i~ne potro{nje so pri muzejskem zbiranju marsikdaj spregledani, 
kar se izrazito ka`e pri rekonstruiranju zgodovine prehrambnih blagovnih znamk. 
Tako smo z razstavo Bonboni vseh generacij: 140 let [umija,2 ki je nastala ob 140. 
obletnici [umija, `eleli opozoriti na pomembnost ohranjanja dedi{~ine slovenskih 
blagovnih znamk. Kajti z vsako menjavo lastni{tva, lokacije, zaposlenih se izgubi 
del te dedi{~ine. 140 let [umija je dolga doba, ki jo je te`ko v celoti rekonstruirati; 
v celotnem mozaiku vedno zmanjka kak{en del~ek: nekateri so ve~ji, drugi spet 
manj{i. Predstavljena zgodba o [umiju na razstavi je temeljila na znanih podatkih 
in informacijah, za katere upamo, da bodo spodbudili nadaljnje zbiranje delov te 
sestavljanke o danes edini slovenski tovarni vsakovrstnih bonbonov.
Podjetje [umi je v vsej svoji zgodovini iz dru`inske obrti preraslo v tovarno 
bonbonov. Izdelovali so malinovec, marmelado, napolitanke, ~okolado, bonbone, 
`ve~ilne gumije in {tevilne druge izdelke. Do danes pa se je tradicija izdelave 
bonbonov ohranila v [umijevi tovarni v Kr{kem, kjer jih letno izdelajo okoli 5000 
ton. V 140 letih se je nabralo veliko raznovrstnega gradiva: ~asopisni, televizijski 
1 Malin Johnsdotter: Sodobna dokumentacija vsakdanjega `ivljenja. V: Muzeoforom: zbornik 
muzeolo{kih predavanj 1993/1994. Ljubljana: Zveza muzejev Slovenije, 1995, str. 67.
2 Razstava Bonboni vseh generacij: 140 let [umija je bila na ogled v Slovenskem etnografskem 
muzeju od 17. 11. 2016 do 19. 1. 2017 in je nastala na pobudo podjetja @ito, d. o. o. 
200
Adela Pukl, Miha [pi~ek
in radijski oglasi, promocijsko gradivo, embala`e, stroji, fotografije in dokumenti. 
Pred razstavo smo pripravili poziv o zbiranju predmetov povezanih s [umijem 
in pridobili {tevilne zanimivosti. V zbirke kustodiata za duhovno kulturo smo 
od podjetja @ito prejeli ve~ kot sto razli~nih embala`, polnih ali praznih, ve~ 
kot dvajset razli~nih promocijskih izdelkov, {tevilne predloge za promocijske 
predmete in idejne zasnove. Fototeka SEM pa je bogatej{a za 241 fotografij in 
63 diapozitivov, ki prikazujejo razli~ne dogodke in proslave v podjetju [umi ter 
njihove izdelke. Poleg tega smo dobili {e 34 internih glasil in pet pravilnikov 
o varstvu pri delu v razli~nih [umijevih obratih, ki so dober vir o proizvodnji 
bonbonov v sedemdesetih letih 20. stoletja.
Najstarej{i predmet, ki smo ga pridobili od podjetja @ito, je originalna diploma 
iz leta 1893, ki jo je Josipina [umi prejela za svoje izdelke na mednarodni razstavi 
v Pragi. Jospina [umi je leta 1888 prevzela obrt od svojega mo`a, ki je leta 1876 
odprl sla{~i~arsko obrt v Gradi{~u v Ljubljani. Po lo~itvi je sama vodila podjetje 
in ga leta 1905 uradno raz{irila v Tovarno kanditov in sla{~i~arskih izdelkov 
Josefina Schumi. Diploma iz Prage je zato pomemben dokument za preu~evanje 
pomena tovrstne obrti s konca 19. stoletja. Natisnjena je na papirju velikosti 61,5 
x 50 cm in slab{e ohranjena, zaradi raztrganin po robovih smo jo pred razstavo 
predali v restavriranje oddelku za konserviranje in restavriranje Narodne galerije 
v Ljubljani. Opravili so nekaj nujno potrebnih postopkov: suho ~i{~enje lica in 
hrbta, odstranjevanje lepilnih trakov s hrbta, fiksiranje raztrganin z japonskim 
papirjem in metilcelulozo, dopolnjevanje manjkajo~ih delov z japonskim papirjem 
in metilcelulozo ter diplomo opremili s paspartujem iz kartona muzejske kvalitete.3
Najve~ji pridobljeni predmet je mali dra`irni boben na elektri~ni pogon iz 
60. let 20. stoletja, ki so ga uporabljali za dra`iranje bonbonov. Med {tevil~nej{imi 
predmeti so bonboni, ki so zaznamovali otro{tvo generacije rojene v sedemdesetih 
in osemdesetih letih 20. stoletja, kot so Visoki C, [{{um jabolko, Frufru, Softbon, 
penene `ivali in alpski mle~ni bonbon. V zbirki hranimo embala`o bonbonov 
Visoki C iz za~etka devetdesetih let 20. stoletja. Kljub temu, da nimamo prvotne 
embala`e teh bonbonov, ki so jih razvili leta 1968 in so bili v jugoslovanskem 
merilu prvi z zares teko~im polnilom (do takrat so bili bonboni polnjeni z gostimi 
marmeladnimi polnili), je `e ta embala`a odsev ~asa, saj je bila v preteklih 
dvajsetih letih spremenjena vsaj petkrat. Tako so ohranjene {tevilne embala`e, 
ki so se s ~asom spreminjale in so zanimiv vir za preu~evanje razvoja. [umi je 
izdeloval tudi lizike, plo{~ate z narisanimi `ivalmi, imenovane Poli, in okrogle, 
ki so postale del zbirke. Iz starej{ega obdobja, ko se bonboni in ostale sla{~ice {e 
niso prodajali v vnaprej dolo~enih embala`ah, temve~ po kosih oz. na kilo, imamo 
ohranjeno stojalo za lizike. V sodelovanju z nekdanjo oblikovalko Sa{o Kokol 
smo dobili tudi vpogled v nastajanje vre~k in drugih embala` za bonbone, saj so 
le-te risali, oblikovali in na~rtovali ro~no, kar je razvidno iz zasnove oblikovanja 
embala`e za Cafe bonbon. Najmanj{i predmet, ki smo ga prejeli po po{ti z radijske 
postaje Capris, je `ve~ilni gumi Bazooka. [umi je v vsej svoji zgodovini deloval 
3 Podatke o postopku nam je posredovala Tina Buh, konservatorsko-restavratorska svetovalka v 
Narodni galeriji v Ljubljani.
201
Kulturna dedi{~ina podjetja [umi v SEM
na {estih razli~nih lokacijah. V [tepanji vasi v Ljubljani so leta 1963 za~eli s 
proizvodnjo kandiranega sadja, za katero so prejeli posebna finan~na sredstva iz 
Sklada Borisa Kidri~a. Ker so morali zaradi finan~ne neuspe{nosti proizvodnjo 
ukiniti, so tri leta kasneje v tem istem obratu za~eli s proizvodnjo `ve~ilne gume. 
V tistem ~asu so kot prvi v Jugoslaviji na treh najmodernej{ih linijah izdelovali 
`ve~ilno gumo v obliki cigaret. @ve~ilni gumi Bazooka so izdelovali v [umiju kot 
licen~ni proizvajalec vse do leta 2006. 
    
Mali dra`irni boben na elektri~ni pogon, 60. leta 
20. stol. (foto: Miha [pi~ek, 2016) 
O trendih na tr`i{~u pri~ajo tudi sodobni promocijski izdelki, kot so 
svin~niki, majice, kresni~ke, medvedki, skodelice, zvezki, urniki, pobarvanke, 
ravnila in koledarji, ki so prav tako postali del zbirke slovenskih blagovnih znamk. 
Ob odprtju razstave smo prejeli tudi aktualne na trgu dostopne bonbone: [{{um 
jabolko, Frufru, Mega Tattoo, bonbone Herba razli~nih vrst, `eleje in karamele, ki 
jih @ito prodaja pod blagovno znamko [umi ali pod drugimi trgovskimi blagovnimi 
znamkami. Kljub temu, da ne vemo kaj se bo s tovrstnimi predmeti dogajalo v 
prihodnosti (obstoj materialov, hranjenje prehrambnih izdelkov), smo se odlo~ili, 
da jih inventariziramo in stalno nadziramo v depoju. 
Poleg podjetja @ito smo ob razstavi prejeli tudi nekaj donacij zasebnikov, 
ki so nam podarili predmete, kot npr. {katlico za ~okoladne piruhe (pirhe) in 
napihljivo otro{ko blazino za v vodo. Pomembna pridobitev za na{o zbirko je 
embala`a za sadni ̀ ele, ki jo je oblikovala in podarila oblikovalka Majda Dobravec 
Lajovic. Le-ta je leta 1960 oblikovala celostno grafi~no podobo podjetja [umi, 
202
Adela Pukl, Miha [pi~ek
katere logotip v obliki tulipana se {e danes uporablja kot za{~itni znak blagovne 
znamke [umi. Veliko receptur za bonbone v drugi polovici 20. stoletja je zapisala 
Minka Grablovic, ki je muzeju po zaklju~ku razstave podarila elaborat z naslovom 
[tudija za proizvodnjo kandiranega sadja, ki so ga v [umiju pripravili leta 1963 
in za~eli s proizvodnjo v [tepanji vasi. Elaborat je sedaj del knji`ni~nega gradiva 
knji`nice SEM. 
Zbirka je bogata z gradivom iz ~asa po letu 1974, ko se je proizvodnja preselila 
na [martinsko cesto v Ljubljani. Starej{e embala`e bomo za dopolnitev zbirke v 
prihodnosti morali dokupiti pri zasebnih zbiralcih. Najbolj prepoznavno starej{o 
embala`o z motivom deklice, ki jo je posebej za 80-letnico [umija oblikoval Boris 
Jurkovi~, smo `e uspeli pridobiti. Prav tako smo pridobili njeno repliko, ki so jo v 
@itu naredili ob 140-letnici podjetja [umi. 
Pomemben vidik, zakaj zbirati predmete slovenskih blagovnih znamk, je 
tudi to, da se izredno hitro spreminjajo. »Pomembno jih je zbirati, kajti leto, dve 
pozneje, jih je nemogo~e dobiti.«4 Prav tako je lahko zbiranje embala`e na dolgi 
rok problemati~no, saj je vpra{ljiva obstojnost materialov, iz katerih so predmeti 
narejeni. Zato je potrebno dobro dokumentiranje in analiza zbranih predmetov in 
njihovih kontekstov, kar smo sku{ali narediti v katalogu5 ob razstavi. 
 
Adela Pukl, Miha [pi~ek
    
Lesen podstavek za lizike [umi 
(foto: Marko Habi~, 2016) 
4 Johnsdotter, nav. delo, str. 74.
5 Adela Pukl, Miha [pi~ek: Bonboni vseh generacij: 140 let [umija. Ljubljana: Podravka, Slovenski 
etnografski muzej, 2016.