PROSTORI ZA MLADE Fizični in virtualni Ljubljana 2022 KAZALO 5 Dr. Igor Papič, 57 MC BOB minister za izobraževanje, znanost in šport BOB, zavod za izobraževanje Skrb za prostore za mlade je tudi in kulturne dejavnosti, Ljubljana skrb za našo prihodnost 59 LivadaLAB 7 Mag. Tina Kosi, BOB, zavod za izobraževanje v. d. direktorice Urada za mladino in kulturne dejavnosti, Ljubljana Mladi potrebujejo urejene, dostopne in varne prostore 61 ULCA BOB, zavod za izobraževanje 11 Anja Fortuna in kulturne dejavnosti, Ljubljana Predsedovanje Slovenije Svetu EU in državljanski prostori za mlade 63 Center mladih Koper - CMK Zavod za mladino, kulturo 14 Doc. dr. Milko Poštrak, in turizem Koper Fakulteta za socialno delo Prostori za mlade in/ali prostori 67 Center za mlade Domžale - CZM mladih 69 Center za pomoč mladim - CPM 19 Mojca Vojska Društvo Center za pomoč mladim Primer dobre prakse - prenova 73 CID Ptuj in vzpostavitev prostorov Center interesnih dejavnosti Ptuj Centra mladih Koper 25 Sabina Belc (vodja projekta), 75 DrogArt Matej Cepin (direktor), Združenje DrogArt Socialna akademija Digitalni prostori - iz prostora 79 EPEKA poslušanja v prostor ustvarjanja Združenje EPEKA, so.p. in pobudništva 81 EKTC Maribor Evropski kulturni in tehnološki center 31 Maša Pušnik, Metoda Zalar, Maribor, so.p. Jasmina Tirović in Neža M. Slosar Taborniški prostori za mlade 83 Hostel MC Brežice 36 Tadej Božak 85 Hostel MC Krško Risalnica 87 Hostel Pekarna 43 Vesna Skubic 89 MH Punkl O tem, kaj sploh je začasna raba Mladinski hotel Punkl oziroma kje vse so prostori za mlade 93 Impact hub Ljubljana 49 Marko Puschner, 95 IndiJanez Točka osveščanja o varni rabi interneta Društvo za mlade IndiJanez Safe.si, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani 99 IRDO Virtualno okolje interneta Inštitut za razvoj družbene mladostnike obremenjuje odgovornosti z negativni izkušnjami, 101 KamRa a je prostor, kjer želijo biti Mladinski dnevni center KamRa 52 Igor Jurišič 105 Katoliška mladina Mladinska prenočišča oziroma 107 KUD Pozitiv Youth Hostli kot podpora mobilnosti mladih 111 LokalPatriot LokalPatriot - Mladinski klub DNŠ 113 MC Brežice 165 Mladi Zmaji DigiMC Zavod za podjetništvo, turizem in mladino DigiMC . digitalni mladinski center Brežice (enota: Mladinski center Brežice) Javnega zavoda mladi zmaji 117 Celjski mladinski center 167 Mladi zmaji Ljuba in Drago Celjski mladinski center, javni zavod Javni zavod Mladi zmaji, Mobilni za mladinsko kulturo, izobraževanje, mladinski center Ljuba in Drago informiranje in šport 171 Mladi zmaji Šiška 121 MC Idrija Javni zavod Mladi zmaji, Četrtni Zveza društev Mladinski center Idrija mladinski center (ČMC) 125 MC Kotlovnica 173 Mladi zmaji Zalog Zavod Mladinski center Kotlovnica Javni zavod Mladi zmaji, Četrtni Kamnik (MCK) mladinski center Zalog 127 MC Krško 176 MCDD Slovenske Konjice Mladinski center Krško Mladinski center Dravinjske doline, Zavod za razvoj kreativnosti, 131 MC Oton inovativnosti in socialnega podjetništva Zavod Novo mesto, Mladinski center Oton Slovenske Konjice, so.p. 133 MC Prlekije 179 Mladinski center Ormož Mladinski center Prlekije – Pokrajinski Ljudska univerza Ormož z enoto center NVO, slovensko nacionalno Mladinski center Ormož združenje, delujoče v javnem interesu, socialno podjetje 182 Mreža MaMa 137 MC Velenje 185 Nova generacija SLS Mladinski center Velenje 187 Popotniško združenje Slovenije 139 Hiša bendov 191 Radio Študent Mladinski center Velenje Zavod Radio Študent 141 Letni kino ob Škalskem jezeru 193 Galerija in Info Škuc Mladinski center Velenje Društvo ŠKUC 143 Nova pekarna 197 Tiffany in Monokel Mladinski center Velenje Društvo ŠKUC 145 MC Žalec 199 Socialna akademija Mladinski center Žalec Socialna akademija – zavod za izobraževanje, raziskovanje in kulturo 149 MC Železniki Javni zavod Ratitovec 202 TiPovej! 151 MDC Blok TiPovej!, Zavod za ustvarjalno družbo Mladinski dnevni center Blok 205 Zavod MISSS 155 MKC Maribor Mladinsko informativno svetovalno Mladinski kulturni center Maribor središče Slovenije – Zavod MISSS 157 Mladi zmaji Bežigrad 209 Javni zavod Sotočje Medvode Javni zavod Mladi zmaji, Četrtni Javni zavod za šport, turizem, kulturo, mladinski center Bežigrad mladino in socialno varstvene storitve Sotočje Medvode 160 Mladi Zmaji Borc Kašelj Javni zavod Mladi zmaji, Skupnostni 211 ZMŠ Trbovlje center Borc Zavod za mladino in šport Trbovlje 163 Mladi Zmaji Črnuče 215 Zveza tabornikov Slovenije Javni zavod Mladi zmaji, Četrtni 217 www.mlad.si mladinski center Črnuče 3 Dr. Igor Papič, minister za izobraževanje, znanost in šport Skrb za prostore za mlade je tudi skrb za našo prihodnost Pred nami je še en pomemben zbornik o mladinskem sektorju in mladih, ki ga je pripravil in izdal Urad za mladino. Tema prostori za mlade je na tako slikovit in vsebinsko poln način predstavljena prvič v Sloveniji. Četudi se tema tesno navezuje na predsedovanje Slovenije Svetu EU na področju mladine (PSEU), katere glavna vsebina je bila namenjena državljanskim prostorom za mlade, gre za opazen prispevek Slovenije oz. Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v evropskem letu mladih. Publikacija je nabor različnih prispevkov mladinskih organizacij, ki s sliko in besedo prikazujejo svoje fizične in virtualne prostore, v uvodu pa so dodani prispevki avtorjev iz različnih strokovnih področji na temo vprašanja in pomena prostorov za mlade v Sloveniji. Pričujoči zbornik pa ni pomemben zgolj zaradi dodatne promocije ideje iz časa PSEU, ampak tudi oz. predvsem zaradi tega, da izpostavlja pomen in vlogo fizičnih in spletnih prostorov za razvoj mladih. Hkrati je zbornik tudi opozorilo ali celo opomin lastnikom na lokalnem in državnem nivoju na pomen vlaganja sredstev v infrastrukturo za mlade ter v varna virtualna okolja in izobraževanje za digitalne kompetence mladih. Veseli me, da na uradu z vso zavzetostjo širijo glas o mladih v evropskem letu mladih. Splošna ugotovitev držav članic v času PSEU za področje mladine je bila, da se državljanski prostori za mlade krčijo in da imajo mladi vse manj priložnosti, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju svoje prihodnosti. Evropska unija in države članice so se strinjale na področju mladinskega EU sodelovanja, da podprejo prizadevanja Slovenije in zagotovijo mladim varne, zdrave in urejene prostore, kjer lahko organizirana mladina, pa tudi takšni z manj priložnosti, izvajajo številne dejavnosti in se opolnomočijo za vstop v odraslo dobo. Vsi so si bili enotni, da mladi potrebujejo vključujoče, varne in odprte državljanske prostore, v fizični kot tudi v virtualni obliki, in da je to predpogoj, da lahko postanejo aktivni državljani. Še posebej pandemija je povzročila zapiranje odprtih prostorov s hudimi posledicami na mladih, kar je tudi dokaz, kako pomembno je ohranjati in vzdrževati prostore, kjer se mladi svobodno zadržujejo, počutijo varne in dobro sprejete. Prostori za mlade so lahko tudi spodbuda za formalno in neformalno izobraževanje, ki se izvaja tudi marsikje v Sloveniji, v veliki meri tudi v prostorih, ki so predstavljeni v zborniku. 5 Prostorska stiska mladih ni le eksistenčna stiska v zvezi s stanovanji, ampak je zadnje čase vse bolj aktualna tema o nujnosti urejanja javnih prostorov za mlade, ki jih ni dovolj, niso povsod ustrezno urejeni in primerni za mladinske prostočasne dejavnosti. Zato je povsem upravičen namen izdaje tovrstnega zbornika tudi kot sporočilo lastnikom in lokalnim skupnostim, da se prostore za mlade obravnava prednostno, se jih posodablja in ustrezno opremlja in obnavlja. Zato je tudi vsebina predstavitev prostorov za mlade, predvsem fizičnih, takšna, da stvari ne olepšuje, ampak prikazuje dejansko stanje, ki marsikje kliče po obnovi. Ponekod so težave tudi v zvezi z velikostjo prostorov, zato bi tam morali poskrbeti za ustrezne nove prostore. Skrb za prostore za mlade je del skrbi za našo prihodnost, kajti vse zasilne ali celo nasilne vselitve niso rešitev problema. Najprej se moramo osredotočiti na pomen prostorov, jih ustrezno obravnavati in identificirati kot neko novo nišo, ki kliče vse odgovorne k pozornosti. Podobno velja tudi za virtualne prostore, čeprav tam ne gre za vlaganje v infrastrukturo. Vsi vemo, da je varno spletno okolje danes še kako pomemben vidik odraščajoče mladine, zato je izražena skrb tudi za to področje več kot na mestu. Besedilo je nastalo novembra 2022. Mag. Tina Kosi, v. d. direktorice Urada za mladino Mladi potrebujejo urejene, dostopne in varne prostore Pred nami je še en iz serije zbornikov, ki jih Urad za mladino pripravlja in izdaja o mladinskem sektorju in organizacijah za mlade v Sloveniji. Po Zgodbah o uspehu s primeri dobrih praks mladinskih organizacij in nato prisotnosti mladinskega sektorja v šolah smo se tokrat odločili raziskati področje prostorov za mlade. Tema, ki je bila tudi prioriteta na področju mladinske politike v času predsedovanje Slovenije Svetu EU, je razkrila pravo malo bogastvo mladinskih prostorov in tudi namembnosti le teh – pa naj bo to v fizični ali virtualni obliki. 56 prostorov za mlade, vsaka s svojo zgodbo, sliko notranjščin ali spletnih okolji, ki jih mladi večinoma ustvarjajo sami po svojih zamislih in s podporo mladinskih delavcev. Naš namen je bil že od začetka jasen. Želimo prispevati k varovanju in ustvarjanju odprtih, dostopnih, vključujočih in varnih državljanskih prostorov za mlade, ki olajšajo smiselno participacijo mladih. Ob tem pa želimo v praksi k izraženi pobudi pritegniti predvsem lokalne skupnosti, ki so v veliki meri lastniki prostorov mladinskih organizacij, da podprejo tudi ta segment včasih pozabljene infrastrukture kot pomemben in tako zagotovijo mladim osnovne pogoje za družbeno in politično sodelovanje v vseh procesih družbenega življenja. Uredniški koncept zbornika je zastavljen na način, ki je omogočal predstavitev prostorov takšnih, kot so, brez olepšav, zato smo vključili tudi predloge o načrtih in morda celo sanjah, kaj bi storili, če ne bi bilo (finančnih) omejitev. Presenečena sem na skromnostjo in realnostjo zapisanega – kako malo bi bilo še potrebno, da bi imeli vsi prostore urejene in dovolj prostorne, kot si želijo po lastnih zamislih za dosego zastavljenih ciljev. Mladi se v skupnih in ne zasebnih prostorih, kjer se srečujejo, povezujejo, zabavajo in izobražujejo, tudi rastejo in se razvijajo. Tako varni in urejeni kot so prostori za mlade (fizični in virtualni), tako varna in urejena bo tudi njihova prihodnost, saj jim bo ta izkušnja ostala za vselej kot nek standard, ki ga bodo ponotranjili in nosili s seboj. Vsi potenciali mladih se lahko ob družini in šoli razvijajo prav v mladinskih prostorih, ali celo bolj intenzivno, saj so to prostori svobode in izražanja lastne volje in uresničevanja skritih idej, ki se lahko samo v takšnih okoljih uresničijo in »dobijo krila«. 7 Aktivna, dobro informirana in opolnomočena mladina je skupaj z mladinskimi organizacijami eden od pomembnejših zagotovil za prihodnost naše družbe, zato smo želeli prostore izpostaviti tudi na simbolni ravni kot tisti delček v mozaiku življenja mladih, ki naj bo lep, prostoren, čist in trajnostno usmerjen, takšna kot naj bo tudi naša prihodnost. Vabim vas, da se prepustite opisanim doživetjem o prostorih za mlade v sliki in besedi, ki jih spremljajo tudi poglobljeni uvodni teoretski razmisleki in dva primera dobre prakse fizičnega in virtualnega prostora. 11 Anja Fortuna Predsedovanje Slovenije Svetu EU in državljanski prostori za mlade 14 Doc. dr. Milko Poštrak, Fakulteta za socialno delo Prostori za mlade in/ali prostori mladih 19 Mojca Vojska Primer dobre prakse - prenova in vzpostavitev prostorov Centra mladih Koper 25 Sabina Belc (vodja projekta), Matej Cepin (direktor), Socialna akademija Digitalni prostori - iz prostora poslušanja v prostor ustvarjanja in pobudništva 31 Maša Pušnik, Metoda Zalar, Jasmina Tirović in Neža M. Slosar Taborniški prostori za mlade 36 Tadej Božak Risalnica 43 Vesna Skubic O tem, kaj sploh je začasna raba oziroma kje vse so prostori za mlade 49 Marko Puschner, Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani Virtualno okolje interneta mladostnike obremenjuje z negativni izkušnjami, a je prostor, kjer želijo biti 52 Igor Jurišič Mladinska prenočišča oziroma Youth Hostli kot podpora mobilnosti mladih 9 Anja Fortuna Predsedovanje Slovenije Svetu EU in državljanski prostori za mlade »Državljanski prostor je prostor, fizični, virtualni in pravni, kjer ljudje uresničujejo svoje pravice do svobode združevanja, izražanja in mirnega zbiranja. Z ustanavljanjem združenj, z javnim nastopanjem in izpostavlja-njem vprašanj in dilem, ki zadevajo javnost, z zbiranjem na spletnih forumih in forumih zunaj spleta ter s sodelovanjem v javnem odločanju, posamezniki uporabljajo državljanski prostor za reševanje problemov in izzivov za izboljšanje življenja. Robusten in varen državljanski prostor je temelj odgovorne, odzivno demokratičnega upravljanja in stabilne druž- be« (Civic Space Watch, 2021). O državljanskih prostorih za mlade je govora že vrsto let. O prostorih, ki mladim tako v fizični kot tudi nefizični obliki omogoča aktivno udejstvovanje v družbi, je bilo napisanih kar nekaj besed. Največ poglobljenega razmisleka in dela pa je bilo na tem podro- čju narejenega v 8. ciklu Evropskega mladinskega dialoga, med julijem 2020 in decembrom 2021, ko so Svetu Evropske unije predsedovale Nem- čija, Portugalska in Slovenija. V 6. ciklu takrat še Strukturiranega mladinskega dialoga so mladi oblikovali enajst Evropskih mladinskih ciljev. De-veti med njimi je cilj Prostor in participacija za vse. Cilj naslavlja tako fizične kot tudi digitalne prostore ter možnosti za aktivno udejstvovanje mladih v družbi. Okrepiti demokratično participacijo in avtonomijo mladih ter zagotoviti namenske prostore za mlade na vseh področjih družbe (Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine: strategija Evropske unije za mlade 2019–2027, 2018) je cilj, ki stremi k oblikovanju prostorov v različnih oblikah, ki mladim omogočajo, da so aktivni del druž- be in, da lahko udejanjajo svoje potenciale in gradijo svoje kompetence. Ključni rezultat 8. cikla Evropskega mladinskega dialoga so priporočila mladih, ki so združila poglede in mnenja mladih v več kot eno leto dol-gem procesu. ed ključne predloge, ki so jih mladi oblikovali v priporočila so, da je potrebno zagotoviti, da imajo mladi vpliv na odločanje, da se vsem zagotovi enake možnosti za participacijo, fizične in digitalizirane prostore za mlade, trajnostno financiranje za participacijo mladih. Pomembna je udeležba mladih na volitvah in zastopanost v izvoljenih orga-nih, informiranje mladih z relavantnimi informacijami v njim razumljivih in dostopnih načinih (Skupna priporočila osmega cikla mladinskega dialoga EU, 2021) V tem obdobju se veliko govori o digitalnih prostorih, so pa iz-kušnje iz obdobja epidemije pokazale, da nikakor ne smemo podcenjevati 11 pomena fizičnih prostorov. Vloga prostorov, kjer se izvaja mladinsko delo in aktivna participacija mladih je ključna za razvoj socialnih veščin pri mladih. V tovrstne prostore, ki se med sabo morajo razlikovati, saj morajo kljub vsemu odgovarjati na različne potrebe in želje mladih, pa je potrebno vlagati. Predvsem v post-pandemičnem času je vloga fizičnih prostorov za razvoj socialnih veščin postala zelo jasna. Investiranje v fizične prostore (organizacije, mladinski centri, podpirati mladinsko delo, financi-rati infrastrukturo ...) in v podporne strukture za mlade (mladinske centre ipd.), ki omogočajo smiselno rabo teh prostorov, je pomembna in tega se zavedamo in tudi podpiramo mladinske organizacije. Hkrati pa morajo biti ti prostori vključujoči in jih moramo stimulirati. Po besedah dr. Tomaža Deželana je pojem državljanskih prostorov tesno povezan s konceptom demokracije. Je pa za razumevanje pomembno razumevanje različnih vrst demokracije kot so npr. deliberativna, parla-mentarna, participatorna. Ti demokratični prostori gredo z roko v roki z aktivnim državljanstvom.Mladi poleg fizičnih in digitalnih prostorov potrebujejo tudi intelektualni, odločevalski in politični prostor v družbi. Od-ločevalci in oblikovalci politik morajo mlade vključevati v procese, da lahko ti udejanjajo svoje ideje in motivacijo ter prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev za njih, pa tudi za celotno družbo. V odprtih in demokratičnih državljanskih prostorih lahko potekajo različne oblike udejstvovanja. Med najbolj pogostimi štejemo družbeno udejstvovanje, kjer so mladi člani in prostovoljci v civilno družbenih organizacijah, ter politično udejstvovanje, kjer so mladi člani političnih strank in se udejstvujejo v političnem aktivizmu (npr. s protesti, peticijami, bojkoti, demonstracijami itd.) (Deželan, Laker, Sardoč, 2020). Pomembni so tudi prostori za participacijo mladih v politiki. Raziskava Mladina 2020 je pokazala, da mladi menijo, da se na politiko ne spoznajo pretirano, kar pa posledično negativno vpliva na njihovo udejstvovanje v politiki (Lavrič in Deželan, 2021). Pri tem je ključnega pomena izobraževanje mladih tako v okviru formalnega kot tudi neformalnega izobraževanja, predvsem pa, da se mladim da priložnosti za aktivno sodelovanje v politiki. Politične stranke igrajo tukaj ključno vlogo, saj morajo biti tiste, ki mlade na volilnih listah postavljajo na izvoljiva mesta in jim dajo priložnosti za smiselno politično delovanje. Prav tako pa mora politika mlade informirati z resničnimi podatki in s temami, ki so mladim pomembne. Aktivno udejstvovanje mladih v državljanskih prostorih je močno povezano z neformalnim izobraževanjem, saj mlade krepi s kompetencami, da lahko smiselno sodelujejo in delujejo kot aktivni člani družbe. Zato so izjemen dosežek Slovenskega predsedovanja Svetu EU sprejeti Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o varovanju in ustvarjanju državljanskih prostorov za mlade, ki omogočajo smiselno participacijo mladih. Ti priznavajo, da »mladi potrebujejo svobodne, varne, odprte, dostopne vključujoče in reprezentativne državljanske prostore, ki jim omogočajo, da ustanavljajo združenja, se udejstvujejo na področjih, povezanih z njihovimi potrebami in interesi, ne glede na temo, izražajo svoje mnenje o javnih vprašanjih in sodelujejo pri javnem odločanju« (Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o varovanju in ustvarjanju državljanskih prostorov za mlade, ki omogočajo smiselno participacijo mladih, 2021). Viri — Civic Space Watch, 2021. https://civicspacewatch.eu/wp-content/uplo- ads/2022/03/10-Trends.pdf — Deželan, T., Sardoč, M., & Laker, J.,2020. Safeguarding civic space for young people in Europe. European Youth Forum. — Lavrič, Miran, Deželan, Tomaž. Mladina 2020. Univerza v Mariboru, Uni-verzitetna založba — Založba Univerze v Ljubljani, 2021. http://www.dlib.si/?URN=URN:NB- N:SI:DOC-4PASDZFN> — Resolucija Sveta Evropske unije in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, 2018. Uradni list Evropske unije. — https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CE- LEX:42018Y1218(01)&from=EN — Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, o varovanju in ustvarjanju državljanskih prostorov za mlade, ki omogočajo smiselno participacijo mladih, 2021.Uradni list Evropske uni- je. https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CE- LEX:52021XG1213(04)&from=EN — Skupna priporočila osmega cikla mladinskega dialoga EU, 2021, https:// mss.si/wp/wp-content/uploads/2021/10/EUYD-Skupna-priporocila-8.-ci- kla-mladinskega-dialoga.pdf 13 Doc. dr. Milko Poštrak, Fakulteta za socialno delo Prostori za mlade in/ali prostori mladih Uvod Osrednja tema predsedovanja Slovenije Svetu EU na področju mladine je bila državljanski prostori za mlade. Ne pa recimo državljanski prostori mladih. Vprašanje participacije mladih, sodelovanja mladih, torej skupnega ustvarjanja, soustvarjanja mladinskih prostorov, je sicer - vsaj imanentno - prisotno v večini pogovorov o mladinskih prostorih. Eno bolj temeljnih novejših besedil te vrste je Kam z mularijo (Mrgole 2003), ki postavi dovolj dobre temelje za nadaljnje razprave o mladih, njihovih mladinskih prostorih in o mladinskih delavcih, ki delajo in na različne načine sodelujejo z mladimi na mnogih področjih njihovega življenjskega sveta. Isti avtor se je nekaj let prej, sicer v nekoliko drugem kontekstu, ukvarjal z odnosom odraslih, predvsem strokovnjakov različnih družboslovnih področij, do mladih v delu s pomenljivim naslovom Malopridna mladež med zaščitniki in preganjalci (Mrgole 1999). Prav to vprašanje, namreč razklanost med skrb-jo, podporo in pomočjo mladim v času prehodnega obdobja, imenovanega mladost (Ule, Miheljak 1995) po eni strani, in nadzorom, obsojanjem in kaznovanjem nekaterih neustreznih poskusov spoprijema in reševanja stisk in težav, s katerimi se soočajo mladi med odraščanjem, po drugi strani, je vsebovano tako v diskurzu pedagogov, psihologov, sociologov, kot tudi ali predvsem socialnih delavcev. Seveda se temu ne morejo izogniti niti mladinski delavci. V kontekstu razmišljanja, načrtovanja in ustvarjanja državljanskih prostorov z in za mlade se to vprašanje zgolj reproducira. Kratek zgodovinski pregled organiziranja državljanskih prostorov za mlade v Sloveniji po drugi svetovni vojni V Sloveniji v okviru Jugoslavije je neposredno po drugi svetovni vojni »socialistična oblast /…/ v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja spodbujala gradnjo in ustanavljanje zadružnih domov, ki sicer niso bili namenjeni le mladim, so pa ti v njih /…/ prevzemali večino dejavnosti in tako izrabili priložnost za neformalno druženje.« (Muršič 2011, str. 29) Naslednje obdobje predstavljajo šestdeseta leta, ko so »zaradi uspešnosti zadružnih domov in pomanjkanja podobnih prostorov v urbanem okolju, zlasti zaradi vse večjega razkola med generacijami v 60. letih, /…/ socialistične oblasti začele načrtno in množič- no ustanavljati mladinske klube.« (prav tam). Muršič dodaja: »Glavni motiv ustanavljanja klubov je bil nadzor nad mladimi, vendar so ti postali ne le ključna prizorišča razvoja mladinske kulture, temveč tudi prostori, kjer se je kovala nova javnost in to, kar lahko imenujemo socialistična civilna družba.« (prav tam). Pomemben je še naslednji podatek: »Podeželske mladinske klube ali mladinske prostore v manjših mestih so si praviloma z nekaj prosto-voljnega dela urejali in opremljali mladi sami.« (prav tam, str. 31). Muršič dodaja: »V 70. letih je tudi mladinska organizacija, do sprejetja ustave leta 1974 Zveza mladine Slovenije, nato pa Zveza socialistične mladine Slovenije, postajala vse bolj vpeta v delovanje »podružbljene« oblasti, delovne akcije v njeni organizaciji pa so bile valilnica pravovernih državljanov. Politična oblast jo je pooblastila za spremljanje dogajanja na lokalni ravni.« (prav tam, str. 31). Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja je veliko mladinskih klubov, ki so bili zelo dejavni v šestdesetih, zapiralo vrata, tudi zaradi »menjave generacij«, saj so se tisti mladi, ki so pred tem delovali v mladinskih klubih, zaposlili, ustvarili družine in prenehali obiskovati mladinska prizorišča. Muršič v zvezi s tem navaja: »V 80. letih je ta vnema popustila, »dostojna raven« zabave pa ni ravno privlačila mladih, ki so iskali ter zasedali bolj avtonomna prizorišča in jemali usodo klubov v lastne roke. Ob propadu socialistične ureditve in preoblikovanju mladinske organizacije v politično stranko je prišlo do tega, da so se dotedanji mladinski klubi, ki so delovali v okviru dotedanjih osnovnih organizacij mladinske organizacije (OO ZSMS), morali preoblikovati. V marsikaterem kraju so – ponekod že pred letom 1991 – ustanovili društvo in tako organizacijsko prebrodili čas sprememb.« (prav tam, str. 32). Spreminjalo se je tudi financiranje mladinskih prostorov: »V prvi polovici 90. let so dogajanje na prizoriščih druženja mladih najbolj spodbujali študentski klubi z dotokom stalnih sredstev na podlagi Zakona o študentskih skupnostih iz leta 1994 in študentskega organiziranja, hkrati pa je s financiranjem dejavnosti mladih nadaljnji razvoj mladinskega nevladja narekoval ustanovitev Urada RS za mladino, ki naj bi usmerjal nadaljnji razvoj na tem področju.« (prav tam, str. 32). Mladi, ki so se udejstvovali v klubih v šestdesetih in v začetku sedemdesetih let, so odrasli, naslednja generacija, tudi vezana na druge načine od-raščanja ali subkulture, je deloma prevzemala obstoječe prostore in v njih obnovila dejavnosti, deloma pa je iskala in zasedala nove prostore. Po osa-mosvojitvi Slovenije 1991. leta »…do leta 1994 so se trudili legalno pridobiti v rabo izpraznjene vojašnice v Ljubljani, Mariboru, na Ptuju (prim. Beranič, Hedl in Muzek 1994) in v nekaterih drugih slovenskih mestih.« (Muršič 2011, str. 32). Muršič navaja: »V 90. letih, po ustanovitvi Urada RS za mladino, se je začel prvi val ustanavljanja javnih zavodov v krajih, kjer so občine izkazale interes za podporo mladinskemu sektorju.« (prav tam, str. 9). Tu Muršič vidi izhodiščno točko, od katere »…spremljamo dvotirnost nastajanja in razvoja mladinskih centrov in prizorišč ustvarjanja mladih: na eni strani so nevladna prizorišča in središča, med katerimi so nekatera preživela socializem ter ponovno uvajanje kapitalizma, in samonikla prizorišča, ki so nastajala v tem času, bodisi z zasedbo razpoložljivih prostorov bodisi v dogovoru za njihovo uporabo, in delovala na podlagi teženj in potreb uporabnikov, torej od spodaj navzgor, hkrati pa so nastajali in se razvijali 15 mladinski centri, ki so jih ustanavljali od zgoraj navzdol, s sklepi občinskih svetov, ki so se odločili poskrbeti za mladino.« (prav tam, str. 9). Muršič nadaljuje: »Javni zavodi še najbolj spominjajo na déjà vu tistega, kar smo v socializmu poznali kot »organizirano mladino« v okrilju ZSMS, skupaj z bi-rokratskim aparatom in izvrstnimi materialnimi možnostmi delovanja, samonikla prizorišča pa kažejo čisto drugačno podobo: so neodvisna od lokalnih oblasti in avtonomna v delovanju, vendar večinoma delujejo v nezavidljivih materialnih razmerah, ki se nanašajo na tako elementarne zadeve, kot so voda, elektrika in kurjava, kljub temu pa pripravljajo pester in odmeven program za mlade in širšo javnost.« (prav tam, str. 9-10). Organizirani in samonikli državljanski prostori mladih Muršičevo tezo o »dvotirnosti nastajanja in razvoja mladinskih centrov in prizorišč ustvarjanja mladih« lahko vzamemo kot izhodišče za razmišljanje o državljanskih prostorih mladih in za mlade vsaj na dveh ravneh. Prva je prej omenjeni dualizem, ki se kaže kot težnja po nadzoru po eni, in pomoči, zaščiti, podpori po drugi strani. Zdi se, da je vloga mladinskih delavcev, tudi socialnih delavcev, pedagogov, sociologov in sorodnih poklicev, tukaj jasna: smo spoštljivi in odgovorni zavezniki, mladi pa so eksperti iz izkušenj. (Čačinovič Vogrinčič et. al. 2005: 8). To je videti kot dober temelj za participatorne, sodelovalne, vključujoče, soustvarjalne pristope, metode, tehnike in oblike dela z mladimi. Ko mlade imenujemo za »eksperti iz izkušnje«, mislimo na to, da mladi najbolje vedo, kaj se jim dogaja v njihovem življenjskem svetu. A to vedo na izkustveni, doživeti ravni, ne pa na analitski, znanstveno ali strokovno re-flektirani ravni. So torej tisti, katerih glas moramo poslušati, ga spoštovati in upoštevati. Odgovornost mladinskih delavcev pa je, da jim – kot spoštljivi in odgovorni zavezniki - dajemo ustrezno podporo in pomoč na podlagi naših strokovnih znanj. Tu se kajpak odpira vrsta vprašanj, ki presegajo okvir tega skromnega pri-spevka. Zgolj omenil bom vprašanje relevantnosti, zanesljivosti - včasih bi rekli »objektivnosti« - znanstvenega spoznanja in nanj oprtih strokovnih znanj po eni strani, in zanesljivosti, uporabnosti vsakodnevne – »subjek-tivne« - vednosti akterjev, v tem primeru mladih, po drugi strani. Če damo tovrstna vprašanja za trenutek v oklepaj, se lahko tukaj in zdaj posvetimo vsaj razpravi o najbolj ustreznih in učinkovitih pristopih pri delu z mladimi. Vsekakor ne bomo uporabljali pokroviteljskih, avtokratskih pristopov, prav tako pa ne vse dopuščajočih, permisivnih pristopov. Naš pristop bi torej moral biti participatoren, soustvarjalen. (Poštrak 2015). Tu lahko nadaljujemo z drugo razsežnostjo, ki jo vzpostavlja Muršič: Govori o dveh vrstah mladinskih prostorov: na eni strani so »nevladna prizorišča in središča« in »samonikla prizorišča«, na drugi pa »mladinski centri, ki so jih ustanavljali od zgoraj navzdol, s sklepi občinskih svetov«, med katere šteje tudi »javne zavode« (Muršič 2011, str. 9 – 10). Med »nevladni- mi, samoniklimi prizorišči in središči« je vrsta mladinskih klubov in prostorov. Izpostavimo vsaj tri indikativne sli označevalne prostore: mariborski MC Pekarna (www.pekarna.net), ljubljanska AKC Metelkova Mesto (www.metelkovamesto.org) in – pred časom »začasno« ukinjeni ali »za-mrznjeni«? – Avtonomna Tovarna Rog (atrog.org). Na tem mestu ni časa in prostora za poglobljeno razpravo o teh državljanskih prostorih mladih. V njih in okoli njih se ponovno postavljajo vedno prisotna, čeprav občasno odrinjena vprašanja razmerij družbene moči, vezane na strokovnjake s področja mladinskega dela in družboslovja na-sploh, vprašanja razmerja med oblastjo in strokovno sfero, vprašanja odnosa med aktivizmom in strokovnim delom in podobno (Hrvatin 2016). Vsekakor je ključno, da so mladi kot aktivni in dobro obveščeni državljani (Schutz 1987) en temeljnih pogojev za delujočo demokracijo. Vsa ta in druga vprašanja so se ostrila tudi ob dogodkih, povezanih s prenovo prostorov nekdanje tovarne Rog. V zvezi s tem lahko omenim vsaj, da nestrpno čakamo na obnovo prostorov, kjer je delovala Avtonomna Tovarna Rog. Prenova bi se naj zaključila leta 2023. (www.ljubljana.si/sl/ moja-ljubljana/kultura-v-ljubljani/projekt-center-rog; www.ljubljana.si/sl/ moja-ljubljana/ljubljana-zate/projekti-mol/obnova-roga). Videli bomo, kako se bo takrat obnovil, prenovil ali spremenil državljanski prostor za mlade (imenovan Center Rog) ali državljanski prostor mladih (imenovan Avtonomna tovarna Rog) ... Vsebine državljanskih prostorov mladih in za mlade Ko govorimo o državljanskih prostorih za mlade ali o državljanskih prostorih mladih, je pomembno vprašanje tudi, kaj se v teh prostorih dogaja, kaj je njihov namen, kaj so cilji, programi, ki se udejanjajo v teh prostorih. Prejle smo se dotaknili aktivističnega vidika političnega udejstvovanja mladih, ki je pomembna razsežnost socializacijskega vidika odraščanja, ki je vezan tudi na načine preživljanja prostega časa mladih (Gril 2006, Poštrak 2019) in njihovih iskanj načina življenja, ki smo jih poimenovali tudi subkulture (Poštrak 1994). Mladost kot prehodno obdobje med otro- štvom in odraslostjo (Ule, Miheljak 1995) pomeni, da se svet odraščajoče osebe širi preko meja otroškega sveta družine. Pomembno, večkrat ključ- no, vlogo dobi vrstniška skupina. Z vrstniki se lahko mladi srečujejo v raznih inštitucijah, recimo šolah, lahko na ulici, v lokalih in v drugih prostorih, ki jih prepoznavajo ali si jih naredijo za svoje. Muršič (2011) je govoril o dveh vidikih, o »samoniklih« prostorih, ki so si jih ustvarili ali prilastili mladi sami, in o formalno organiziranih prostorih, ki s(m)o jih za mlade vzpostavili strokovnjaki in drugi odgovorni odrasli. Z vidika podpornih poklicev, ki se ukvarjamo z mladimi, torej mladinskih delavcev, socialnih delavcev, pedagogov itd., so prostori za mlade kraj, kjer lahko omenjeni strokovnjaki udejanjamo svojo vlogo spoštljivih in odgovornih zaveznikov, ki imajo vzpostavljen sodelovalni odnos z mladimi, s katerimi soustvarja-mo rešitve, povezane z vprašanji izzivov odraščanja. 17 Literatura in viri — Beranič, G., Hedl, D., Muzek, V. (ur.) (1994). Bili ste zraven: Zbornik o rock kulturi v Severovzhodni Sloveniji. ZKO Pesnica, Frontier, KID Ptuj. — Bibič, B. (2003). Hrup z Metelkove: tranzicije prostorov in kulture v Ljubljani. Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije, zbirka Politika. Ljubljana. — Čačinovič Vogrinčič, G. et. al. (2005). Vzpostavljanje delovnega odnosa in osebnega stika. Fakulteta za socialno delo, Ljubljana. — Gril, A. (2006). Prosti čas mladih v Ljubljani. Pedagoški inštitut, Ljubljana. — Hrvatin, A. (2016). Socialno delo v avtonomnih prostorih: vloga socialnega dela pri graditvi kontramoči. FSD, Ljubljana. — Mrgole, A. (2003). Kam z mularijo?: načela kakovosti neformalnega dela z mladimi. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad Republike Slovenije za mladino. Ljubljana. — Mrgole, A. (1999). Malopridna mladež med zaščitniki in preganjalci: k nastajanju mladinskega prava. Založba *cf. Ljubljana. — Muršič, R. (2011). Napravi sam: nevladna samonikla prizorišča, tvornost mladih in medgeneracijsko sodelovanje. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zbirka Kulturna dediščina. Ljubljana. /e-knjiga: e-knjige.ff.uni-lj.si/znanstvena-zalozba/catalog/view/102/194/2726-1 — Poštrak, M. (1994). Kje so subkulture danes. Socialno delo, letnik 33, številke 1 – 4. — Poštrak, M. (2015). Koncepti socialnega dela z mladimi. Socialno delo, letnik 54, številka 5, str. 269 – 280. — Poštrak, M. (2019). Socialno delo z ranljivimi mladostniki v njihovem prostem času v Sloveniji v obdobju 1975 – 1990. Socialno delo, letnik 58, številka 3/4, str. 235 - 254. — Schutz, A. (1987). Dobro obveščen državljan. Nova revija, številka 65-66, str. 1637 – 1642. — Ule, M., Miheljak, V. (1995). Pri(e)hodnost mladine. DZS. Ljubljana. — www.mlad.si/dosje-drzavljanski-prostori-za-mlade (pridobljeno 8. 9. 2022) — mss.si/novice/vabilo-posvet-mladinskega-sektorja-o-drzavljanskih-pro- storih-za-mlade (pridobljeno 8. 9. 2022) — www.gov.si/novice/2021-08-11-ob-mednarodnem-dnevu-mladih-2021-v- -ospredju-drzavljanski-prostori-za-mlade (pridobljeno 8. 9. 2022) — www.mreza-mama.si/dobre-prakse-solidarnost-v-mladinskih-centrih- -in-med-mladimi (pridobljeno 8. 9. 2022) — atrog.org (pridobljeno 8. 9. 2022) — www.pekarna.net (pridobljeno 8. 9. 2022) — www.metelkovamesto.org (pridobljeno 8. 9. 2022) — www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/kultura-v-ljubljani/projekt-center-rog (pridobljeno 8. 9. 2022) — www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/ljubljana-zate/projekti-mol/obnova- -roga (pridobljeno 8.9.2022) Mojca Vojska Primer dobre prakse - prenova in vzpostavitev prostorov Centra mladih Koper V Mestni občini Koper, čeprav spada med večje občine v Sloveniji, veliko let nismo imeli klasičnega mladinskega centra, ki bi ponujal prostore tako za prireditveno dejavnost, kot tudi za neorganizirano druženje mladine v okolju, ki spodbuja kreativno razmišljanje. V letu 2014 se je Mestna občina Koper odločila, da v središču mesta popolnoma prenovi in na novo zasnu-je prostore, ki bodo služili v namene mladinskega centra pod imenom Center mladih Koper (CMK). Prostori v mestnem jedru obsegajo skupaj nekaj več kot 400 m2 notranjih površin in 100 m2 zunanjih atrijev. Glede na lokacijo in velikost prostorov je sprva kazalo, da bo vzpostavitev mladinskega centra zelo enostavna. Pred začetkom prenove se je v prostorih že nahajala prireditvena dvorana, ostali prostori pa so potrebovali razmislek glede vsebin. Sama obnova prostorov je temeljila na izkoristku potenciala že obstoječih prostorov z nekaj manjšimi, vendar za varnost ali uporabnost pomembnimi spremembami. Kljub temu je bila investicija v prenovo zaradi težkega dostopa za gradbene delavce in posebnosti, ki jih stara gradnja ima, velik zalogaj. Med prenovo samo smo se soočali z novimi izzivi in reševanjem le teh, kar je obnovo podaljšalo za nekaj mese-cev. Večji izziv od prenove same pa je predstavljalo mnenje mladine in vprašanje, ali bodo prostore v novi preobleki sprejeli ali ne. Prvi odzivi na prostore, ki so bili predani uporabi septembra 2015, so bili zelo mešani. Mladim je bilo všeč, da je prostorov, ki so mladim na razpolago, bistveno več, hkrati pa jih je motila »sterilnost« prostorov in pomanjkanje identitete. Prostori so bili zaradi samih vsebin sicer dobro obiskani, vendar pa se mladi v njih niso neorganizirano družili. Prva preureditev prostorov je še vedno sledila razmišljanju mladinski delavci za mlade, torej sprejemanje odločitev glede na smernice in ne glede na posvet z mladimi. Odločili smo se za črno belo poslikavo prireditvene dvorane, ki je predstavljala, kaj lahko mladi delajo v prostem času. V vhodnem prostoru, kjer je bila največja kritika mladih, da je kot pri zobozdravniku, smo belo barvo zamenjali za črno in jo okrasili z nekaj belimi simboli. Odzivi mladine so bili zelo pozitivni in ugodno vplivali na večji obisk mladinskega centra. Mladini smo prisluhnili tudi glede uporabe in namena ostalih prostorov. Center poleg prireditveno – družabne dvorane razpolaga še z dvema pre-davalnicama, čajno kuhinjo, družabnim prostorom in manjšim prostorom. Ob obnovi smo v manjši prostor ob dvorani umestili opremljeno vadnico za mlade glasbene skupine. Tako vadnica, kot predavalnici sta hitro zaživeli z raznimi programi, izkazalo pa se je, da je vadnica, ki je postavljena ob bok večji predavalnici zelo moteča ob sočasni uporabi. Družabni pros-19 Foto: Jaka Ivančič Foto: Jaka Ivančič Foto: Jaka Ivančič tor, v katerem se je nahajal namizni nogomet, in prostor za družabne igre je s strani enega od uporabnikov kmalu dobil v dar biljard, ki je zelo pope-stril popoldansko dogajanje v centru, vendar je skozi čas terjal zelo velike stroške rednega vzdrževanja ob igranju mladine brez znanja biljarda. Mladinski center je od same vzpostavitve deloval kot podporno okolje za mladinske programe in vsebine in je tako nudil podporo pri organizaciji različnih dogodkov v centru s strani mladih in mladinskih organizacij ter organizacij za mlade. Vsi prostori so bili že od odprtja dalje popolnoma opremljeni. V priredit-venem prostoru je na voljo ozvočenje z vso potrebno opremo, hišni bobni, prireditvene luči in projektor s platnom. Možna je postavitev 100 stolov, ali kavarniška postavitev z mizicami, vse to brez stroškov uporabe. V predavalnici večji zaslon služi kot nadomestek projektorja, na voljo je tudi tabla, uporaba večjih miz ali postavitev stolov. Čez celotno dolžino pre-davalnice so postavljena ogledala, ki omogočajo izvedbo določenih prostočasnih aktivnosti. Prostor, ki je bil polno opremljen na voljo brez plačila najemnine, je doživel izjemen uspeh in kmalu smo opazili, da so prostori za potrebe in želje, ki jih zaznavamo, premajhni. Tako smo že v letu 2017 na Mestno občino Koper naslovili pobudo za vzpostavitev dodatnih mladinskih prostorov na Markovcu v Kopru. Pobuda je bila sprejeta in začeli smo z intenzivnim is-kanjem primernih prostorov in prostore v letu 2018 identificirali v zaklonišču, ki razpolaga tudi z zunanjo travnato površino. Ideja o tem, da oživimo prostore, ki so sicer nujno potrebni, ampak večino časa prazni, pa je predstavljala tudi svoje izzive. Prostori so po prenovi še vedno morali po-nujati zaklonišče v svoji polni funkciji, med uporabo v namene mladinskih programov pa je bilo potrebnih kar nekaj prilagoditev. V sodelovanju s Civilno zaščito smo prišli do rešitev, ki ustrezajo obema namenoma in tako v letu 2019 začeli s prilagoditvijo prostorov v namene mladinskega centra. Zaradi otežene dobave materialov med pandemijo v letu 2020 so bili prostori predani uporabi šele konec leta 2020. Pri vzpostavitvi novih prostorov smo izhajali iz principa mladi za mlade, ki se je v Centru mladih Koper izkazal kot zelo učinkovit pri izvajanju vsebin centra. Tako so pri oblikovanju podobe centra povabili mlade umetnike in ostale prostovoljce, da v prostoru pustijo svoj pečat. Rdečo nit poslikav, ki so mesece nastajale v centru, je zaznamovala tudi pandemija, in tako kot temo centra določila notranjost računalnika, ki ga pred vdorom virusa zaščiti vhod v zaklonišče. Poslikave so nastajale v času zaprtja družbenega življenja v letu 2020, ko smo mladim pod varnimi pogoji omogočili, da izražajo svojo kreativnost, kljub veljavnim omejitvam. Prednost novih prostorov predstavlja tudi zunanja travnata površina, ki omogoča sproščeno druženje, ki je v Kopru zaradi ugodne klime mogoče čez celo leto. Prvi odzivi glede novih prostorov so bili odlični in center je bil takoj zelo dobro obiskan, ampak je bil zaradi omejitev kmalu po otvoritvi ponovno zaprt za javnost. Pri novih prostorih smo popolnoma sledili konceptu mladi za mlade, tudi pri izbiri imena smo se zavezali k objavi natečaja leto po otvoritvi prostora. 21 Natečaj smo tudi izvedli in izbiro imena tako popolnoma prepustili mladim. Med prostori v zaklonišču je mladim na voljo družabni prostor z VR tehnologijo, dve vadnici, izmed katerih se ena spremeni v »green room« za snemanje različnih vsebin in predavalnica. Hodnik, ki povezuje prostore, služi kot mini galerija, v predprostoru pa najdemo še čajno kuhinjo s sanitarijami, ki so umeščene izven zaklonišča. Medtem je pri mladih, ki so bili aktivno vpeti v sooblikovanje programov Centra mladih Koper, nastala pobuda, da tudi CMK doživi preobrazbo v smislu poslikav in postane tako res »njihov« prostor. Na pobudo smo se z veseljem odzvali in pozvali mlade k ustvarjanju koncepta in kasneje izvedbi poslikav CMK-ja. Glede na razpršenost prostorov so se mladi odločili za rdečo nit časovnega stroja in oblikovali poslikave v različnih časovnih ob-dobjih. Vhodni prostor je tako postal časovni stroj z vsemi elementi, ki omogočajo izbiro obdobja potovanja, dobili pa smo tudi srednji vek, ki po-udarja viteštvo in boj z zmaji, pradavnino z dinozavri in pogled v prihodnost. V tem času se je z vzpostavitvijo prostora na Markovcu spremenila tudi funkcionalnost in oprema nekaterih prostorov. Ker se je vadnica pre-selila na Markovec, smo v njej vzpostavili profesionalno opremljen glasbeni studio, predavalnico, ki se ga drži, pa opremili tako, da je zvočno primerna za snemanje cele glasbene skupine v živo, še vedno pa služi v vmesnem času tudi kot predavalnica. V glasbenem studiu lahko mladi glasbeniki svoje demo posnetke pod mentorstvom našega tehnika posnamejo povsem brezplačno, nudimo pa jim tudi ugodno sodelovanje z lokalnim priznanim producentom za končne, kvalitetne izdelke. V namen spodbujanja glasbene ustvarjalnosti že nekaj let izvajamo tudi glasbeni natečaj, v sklopu katerega zmagovalec dobi brezplačno snemanje avtorske glasbe s producentom. Oprema studia je vrhunska, kar dokazuje tudi to, da so bili v njem posneti tudi nekateri glasbeni izdelki znanih glasbenih skupin npr. Zmelkoow. Tudi družabni prostor je dobil nove vsebine, saj smo glede na želje mladih nabavili Air hockey in dodatne družabne igre. Poslikavo prostorov smo izvajali v letu 2021 in na tak način tudi v letu 2021, kljub veljavnim omejitvam, mladim omogočali, da zmanjšujejo svoje stiske skozi kreativno ustvarjanje. V poslikavo je bilo vključenih preko 30 mladih, ki so v delo v skupnem seštevku vložili preko 8000 ur. Poslikava centra predstavlja enega izmed večjih prostovoljskih projektov, ki smo jih izvedli v našem centru. Spremembe pa niso doživljali le prostori, v katerih živijo mladinski programi in vsebine, ampak tudi sama oblika organizacije pod katero prostori delujejo. Ob odprtju Centra mladih Koper je le ta spadal pod Zavod za šport in mladino Koper, vendar se je kmalu izkazalo, da taka umeščenost predstavlja več ovir kot priložnosti. Že v letu 2016, le leto po odprtju, smo podali pobudo za odcepitev zavoda v samostojen zavod, ki bo bolj agilen in prilagojen potrebam mladih. Pot do samostojnega zavoda se je zaključi-la že v naslednjem letu, ko je bila odcepitev dela zavoda in vzpostavitev samostojnega javnega zavoda sprejeta na občinskem svetu konec leta 2017, v praksi pa zaživela z januarjem 2018. Odcepitev je prinesla nov zagon, nova sodelovanja in povezave. Povečalo se je število mladinskih delavcev, ki so lahko nudili boljšo podporo mladim, vzpostavil se je program klasifikacije prostovoljstva, ki je mladim ponujal neko obliko pripravništva oz. nudenje pridobivanja delovnih izkušenj skozi različne profile prostovoljstva s točno določenim točkovanjem in opredelitvijo nalog. Uvedli smo tudi obliko participativnega proračuna v obliki javnega razpisa, na katerega lahko mladi do 29 let prijavljajo svoje vsebine. Za razliko od večine razpisov se lahko na tega prijavijo mladi kot fizične osebe. Odobrena sredstva črpajo na način, da račune, ki nastanejo v sklopu programa, krije zavod. Po uspešnih dveh letih delovanja v sklopu samostojnega zavoda se je v lokalnem okolju prebudila potreba po odcepitvi Turistične organizacije Koper iz sklopa občinske uprave in dodatni umestitvi kulture v javni zavod. K pobudi smo pristopili z veliko mero previdnosti, saj pri takih združitvah vedno obstaja pomislek, da se lahko pomen področja mladine v tako velikem zavodu izgubi. Pri spremembi oblike zavoda je bila tako zasnovana oblika s tremi samostojnimi enotami, ki imajo ločene letne proračune in vsaka ima svojega vodjo. S tem se je zagotovilo neodvisnost tako pri odlo- čanju, kot tudi pri izvajanju mladinskih programov. Ne glede na to, da direktor poda svetu zavoda predlog letnega finančnega načrta s planom dela, pa je ta po področjih predlagan s strani vodij oddelkov. V letu 2020 je tako prišlo do spremembe zavoda iz Center mladih Koper v Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper. Nova oblika je delovanju mladinskega centra po-nudila nove perspektive in razširila možnosti sodelovanja. Področja kot so mladina, kultura in turizem so v praksi v Kopru zelo prepletena in se v naravi med njimi vzpostavlja veliko sodelovanj, z zavodom pa je bilo to sodelovanje še konkretneje ojačano. Znotraj zavoda prihaja do več sodelovanj med oddelki, nastajajo skupni projekti in prihaja do prenosa znanj in dobrih praks. Mladina turizmu doda svežino, nove perspektive in vpoglede, zelo velik doprinos prinaša na področju uvajanja novih tehnologij in inovativnih rešitev, hkrati pa iz oddelka za turizem pridobiva bogata znanja s področja organiziranja večjih prireditev, podjetništva in druga dragocena znanja. Po vseh spremembah in dodatnim prostorom ter vsebinah, ki jih je mladinski center doživel v samo sedmih letih, pa se znova pojavljajo pobude za dodatne mladinske prostore na podeželju. V ta namen v centru pripravljamo projekt mobilne mladinske enote, ki bo med tednom imela tedensko stalne lokacije na podeželju in nudila podporo mladinskih delavcev, ter širila delovanje mladih za mlade tudi na krajih, kjer so zaradi slabših javnih povezav mladi izključeni iz sooblikovanja programa mladinskega centra. Na ta način bomo zmanjševali socialne in druge razlike ter omogočili vključitev širšega kroga mladih in še nadaljnjo rast mladinskega dela, mladinskih vsebin in programov v Mestni občini Koper. Verjamemo, da bo naša občina pobudo pozitivno ocenila in v naslednjih letih pristopila k realizaciji. V sklopu vzpostavitve prostorov mladinskega centra je Mestna občina Koper izvedla najprej investicijo v prenovo prostorov Centra mladih Koper, 23 za katero je namenila malo manj kot 200.000 €, za prenovo centra na Markovcu pa približno 124.000 €. Od odprtja do danes je bilo izvedeni tudi več manjših investicij v skupnem seštevku približno 100.000 €, od katerih smo pretežni del pridobili z Mestne občine Koper, nekaj pa tudi s strani sponzorjev. Največji, neprecenljiv del, pa so dodali mladi prostovoljci, ki so vnesli prostoru svežino in identiteto s svojim prostovoljskim delom v preureditev prostorov. Da je danes mladinski center druga dnevna soba mladim, kjer se ne udeležujejo samo organiziranih vsebin, ampak se družijo po šoli, skupaj ustvarjajo programe in aktivno pristopajo k oblikovanju lokalnega okolja, je bila prehojena dolga pot. Ključna za dosego takega rezultata pa je bila sprememba mišljenja iz tega, da mi delamo nekaj za mlade, v to, da mi sploh vemo ne, česa si mladi želijo in da je bolje, da ob primerni spodbudi in podpori mladi izvajajo programe in vsebine za mlade. S tem se je ojačala prisotnost mladih v centru, njihova aktivnost v lokalnem okolju in zavedanje, da njihovo mnenje šteje. Želeli bi si, da bi se po celi Sloveniji razširila zavest v to, da so mladi pomemben gradnik naše družbe, vredni zaupanja in ob primerni podpori sposobni realizacije neverjetnih stvari. Mladinski prostor je prostor, kjer je mlad lahko aktiven in ga sooblikuje, vse ostale oblike delovanja so le prostori za mlade. Sabina Belc (vodja projekta), Matej Cepin (direktor), Socialna akademija Digitalni prostori - iz prostora poslušanja v prostor ustvarjanja in pobudništva Ste že prišli na mladinski dogodek, na katerem so bile le gole stene in ni bilo na voljo nobenih didaktičnih materialov? Kjer ste prisostvovali enosmernemu predavanju, participacija pa je bila omogočena le na koncu? Kjer je bilo veliko tehničnih zapletov, ki so vzeli pozornost vsebini? Kjer ni bilo poskrbljeno za sprejem udeležencev, za njihove osnovne biološke potrebe ali pa ni bilo prostora za neformalno druženje in povezovanje s soudeleženci? S kakšnimi občutki ste ga zapustili? Ste bili razočarani, utrujeni, nemotivi-rani in jezni, ker ste imeli občutek, da niste ničesar dobili od udeležbe - ne novih stikov, ne navdiha? Ste imeli občutek, da ste bili vključeni? Pandemija koronavirusa je povzročila, da so se prostori, v katerih bi se lahko mladi družili, aktivno soustvarjali in se družbeno udejstvovali, drastično skrčili, hkrati pa je razkrila tudi nepripravljenost številnih sektorjev, posebej tistih, ki temeljijo na druženju, za delovanje v digitalnem okolju. Kot da bi vedeli, kaj nas čaka čez nekaj let, je 2. evropska konvencija o mladinskem delu leta 2015 v deklaraciji izpostavila dejstvo, da se je bilo mladinsko delo tudi v preteklosti vedno sposobno prilagajati številnim spreminjajočim se okoliščinam in obenem ostati zvesto svojim temeljnim načelom. In k temu smo stremeli tudi v času pandemije. Nova realnost nas je postavila pred vprašanja, kako uspešno prenesti načela mladinskega dela na splet, kako vzpostaviti prakse spletnega mladinskega dela ter kako krepiti kakovost in učinke le-tega. Z namenom raziskovanja odgovorov na ta vprašanja smo na Socialni akademiji skupaj s partnerji zasno-vali projekt Creative Digital Spaces, na katerem smo v središče postavili vprašanje, kako doprinesti k višji družbeni participaciji mladih preko razvoja ustvarjalnih digitalnih prostorov. V članku bomo raziskali, na kaj vse moramo biti pozorni, ko snujemo in uporabljamo ustvarjalne digitalne prostore, v katerih lahko mladi razvijajo svoje pobude. Kaj mislimo, ko rečemo digitalni prostor? Pri svojem razumevanju koncepta digitalnega prostora znotraj mladinskega dela smo se oprli na definicijo Jane Melvin (2018)1, ki opredeli digitalni prostor 1 Melvin, J. (2018). Digital tools, spaces and places - mediators of youth work practice. Coyote, 26. Dostopno na: https://pjp-eu.coe.int/en/web/coyote-magazine/digital-tools-spaces-and-places 25 kot računalniško okolje, v katerem se zbirajo mladi in mu s svojo prisotnostjo dajejo pomen. Tam ustvarjajo spomine in občutke ter tako gradijo pripadnost in navezanost. Za mlade je pripadnost običajno povezana s fizičnim občutenjem prostora, ki ga ustvarijo srečanja s prijatelji v okoljih, kot so dom, šola, mladinski prostori in parki, vse bolj pa tudi v računalni- ških okoljih, kot so Facebook, YouTube, Instagram ali gamerska računalni- ška okolja (ang. platform). Pripadnost opisujejo kot prileganje (ang. fitting) in občutek sprejetosti, kar se povezuje s prostori preko v njih sklenjenih prijateljstev, podpore in pristnega stika. Mladinsko delo ima velik potencial za ustvarjanje tega digitalnega prostora. Kaj sestavlja kakovosten digitalni prostor? Kako vzpostaviti prostore, ki bodo mladim omogočali gradnjo skupnosti in občutke pri- padnosti? V projektnem partnerstvu smo našli odgovor na vprašanje v načrtovanju uporab- niške izkušnje preko štirih razsežnosti - splet no okolje, metode dela, (digitalne) kompetence izvajalcev in udeležencev ter skrb za dobro počutje. Oglejmo si na kratko pomen vsake razsežnosti. Prva razsežnost je spletno okolje. Izberimo ta- kega, ki bo omogočilo tip aktivnosti, ki jo načr- tujemo. Spletno okolje sestavlja kombinacija platforme, kjer se srečamo, in orodij, ki lahko podprejo proces. Izbor spletnega okolja definira, kako raznolike aktivnosti lahko v njem gostimo. Druga razsežnost so kompetence vseh vključenih. Le-te vplivajo na izbiro okolja, kjer se srečujemo, ter na kakovost zasnove procesa, ki omogoča participacijo in dobro počutje vključenih. Za soočanje z novo realnostjo smo bili prisiljeni v letu 2020 hitro nadgrajevati znanja in digitalne veščine, tretji del kompetence - odnos - pa je ostal podhranjen. Velik del mladinskih delavce ne verjame, da uporaba spleta prinaša dodano vrednost in da bo razvite prakse vredno obdržati tudi ko bo pandemija samo še slab spomin. Le-to je razlog, da pogosto ni bilo motivacije, da bi naše aktivnosti prešle iz kulture izvajanja spletnih dogodkov do celostnega mladinskega dela. Tretja razsežnost so spletne metode. Mladinsko delo in njegova metodolo-gija se razvija že več kot sto let, z dejstvom, da bi bilo dobro razviti repertoar spletnih metod, pa smo bili (povečini) soočeni šele v letu 2020. Na začetku smo vnašali dinamiko srečanj preko dela v skupinah in z uporabo digitalnih orodij, ki smo jih kar enačili z metodo. V naslednjih letih je naloga sektorja, da naredi korak naprej pri razvoju in implementaciji metod, ki bodo omogo- čale podoben občutek, kot ko se srečujemo v živo. Kot četrto razsežnost pa smo identificirali skrb za dobro počutje. Pomembno je, da povabimo mlade, ki želijo aktivno sodelovati, saj je na aktivnostih z nizko partcipacijo težko ustvariti domač občutek in varnejši prostor. Nekaj časa je potrebno nameniti snovanju skupnega dogovora ter usmeriti fokus na vzpostavljanje stika med ljudmi pred vsebino. Ustvariti moramo prilož- nosti za neformalno druženje in zabavo, ki deluje povezujoče. Poleg tega pa je za daljše sodelovanje ključno, da ne pozabimo na potrebo po smiselni udeležbi, ki motivira udeležence tudi na daljši rok. Če pozornost namenimo vsem štirim zgoraj opisanim razsežnostim, lahko ustvarimo prostor za navdihujočo izkušnjo, ki je povezujoča, zabavna, opogumljajoča, spodbuja kreativnost in pobudništvo ter ima mesto v mladinskem delu. 27 Kako to izgleda v praksi? Razsežnosti kakovostnega digitalnega prostora smo identificirali na podlagi pogostih napak in izzivov, s katerimi se soočamo na poti, ter iskanja rešitev zanje. V tem poglavju pa si bomo ogledali nekaj trikov in nasvetov, ki nam lahko pomagajo pri transformaciji našega mladinskega dela v spletno obliko. — Kompetence Digitalne kompetence so osnova za vse ostale tri dimenzije, zato bo tudi pogled nanje razporejen čez več podpoglavij. Zakaj so kompetence pomembne? Ker definirajo, kako raznolike spletne aktivnosti lahko ponudimo v izbranem spletnem okolju ter koliko pozornosti nam poberejo orodja, koliko pa nam je ostane za gojenje pristnih stikov. Na spletnih aktivnostih smo verjetno že izkusili neutemeljeno pritoževanje nad (zmožnostmi) orodij zaradi pomanjkanja znanja izvajalca. Pogovori na spletnih srečanjih so pogosto zatavali v deljenje želje po zaključku spletnega srečavanja, kar ni ravno doprineslo k pozitivnemu dojemanju srečanja in potenciala digitalnega prostora. Pomembno je, da mladinski delavci (o)krepimo digitalne kompetence. Bodimo pozorni na naš odnos do tehnologije. Obdržimo kritično držo, a gradimo razumevanje, kje nas lahko podpre. Če se sami počutimo udobno v digitalnem prostoru, lahko to navdušenje in občutke prenesemo. Izzivajmo status quo. Na splet prinesimo več participativnih aktivnosti in vnašajmo novosti, ki dvigujejo kakovost. Za motivacijo nam je lahko vodilo: naredi 90% tako, kot si prejšnjič, 10% pa izboljšaj. Učenje uporabe novih tehnologij vključuje nekaj ranljivosti, zahteva pogum, saj dokler okolja res ne uporabljamo, ne znamo reševati izzivov, ki se pri njegovi uporabi pojavljajo. V izogib tehničnim težavam lahko vključimo kot digitalno podporo mlade, ki poznajo okolje, nam pa omogočijo, da se osredotočimo na proces in ne izgubimo stika s sodelujočimi. Prvič gostiti npr. konferenco prek spleta je strašljivo, a če želimo narediti korak naprej, moramo kdaj tudi zaorati ledino. — Spletno okolje Spletno okolje vpliva na to, kakšne aktivnosti lahko gostimo ter na stopnjo interakcije med mladimi. Kaj so pasti postavljanja spletnih okolij? Če pogosto prehajamo med platformami in orodji, se nam lahko zgodi, da jih ne poznamo dovolj dobro, da bi lahko spretno navigirali po njih. To nam ponovno vzame preveč fokusa in zanemarimo človeški vidik. Zlasti, če mislimo, da lahko pokrijemo vse vidike sami - tako tehnično kot vsebinsko. Če smo » early adopterji«, se nam lahko zgodi, da nas orodja, ki so še v beta verziji, pustijo na cedilu, če pa si, po drugi strani, ne upamo tvegati, lahko ostanemo ujeti na Zoomu s tremi »evergreen« orodji. Pogosti izziv je tudi obdržati korak z novimi posodobitvami. Te nas lahko ujamejo nep-ripravljene in ne poznamo novih lastnosti ali pa jih uporabimo prehitro, ko naši udeleženci še niso posodobili svojih aplikacij na nove verzije. Bodimo pozorni, da ne izgubljamo dragocenega časa z večkratnim učenjem novih orodij znotraj ene aktivnosti. Naredimo vtis s kakovostjo spletne izkuš- nje in ne s svojim poznavanjem orodij. Število le-teh optimizirajmo. Izberimo tista orodja, ki nas lahko podprejo pri različnih procesih. V idealu okolje postavljamo skupaj z mladimi, saj je tako večja verjetnost, da ga bodo uporabljali. Uporabimo platformo, ki jim omogoča druženje tudi, ko sami nismo prisotni, ter omogoča prilagajanje, da lahko ustvarimo z mladimi skupen prostor. — Spletne metode Ko pride do spletnih metod, opazimo, da je naš nabor okrnjen. Za spremembo dinamike so se zlasti na začetku pandemije uporabljala orodja in delo po skupinah. Ni pa se razmišljalo, kako lahko prenesemo raznolike metode na splet. Ne pozabimo, da metoda ni enako orodje! Več pozornosti je potrebno nameniti razvoju in prilagoditvi metod iz offline na online svet. Bodimo kreativni, poskusimo nasloviti različne učne stile in omogočiti različne načine sodelovanja. Igrajmo se z vsemi elementi, ki so nam na voljo - kamera, mikrofon, telo, okolje. Ni nam potrebno biti vezani na računalnik, saj lahko vključimo interakcijo s fizičnim okoljem. Pri izbiri okolja bodimo pozorni, da nam omogoča raznolike metode - od spoznavnih aktivnosti do aktivnosti ob zaključevanju skupine. Manj interaktivne dele aktivnosti lahko prenesemo v asinhrono okolje, kjer ne rabimo biti sočasno prisotni, ampak lahko opravimo aktivnosti, ko imamo čas in voljo. Razmislimo za kateri del je ključno, da ga izvedemo v živo (sinhrono), teoretičen del pa pretvorimo v individualno delo, kjer si udeleženci sami diktirajo tempo. Premikajmo aktivnosti v smer projektnega dela in izzivov, ne samo dogodkov. Krepimo skupine, saj so le-te osrednji element mladinskega dela. — Dobro počutje Skrb za dobro počutje mladih mora biti v središču naše pozornosti - tako v živo kot prek spleta. Za ustvarjanje okolja, v katerem se dobro počutijo, je ključno, da so dobro pokrite tudi zgornje razsežnosti. Pri spletnih aktivnostih se pogosto zgodi, da preveč napolnimo urnik, zato nimamo časa za nepredvidene situacije in se hitro ujamemo v zanko hitenja skozi program. Neformalni trenutki se ne zgodijo, saj zanje ni omogočenega prostora. Na aktivnostih ni jasne netikete, sodelovanje je okrnjeno, pogosto se izpusti tudi check-in, ki nam že na začetku srečanja omogoča slišati vsak glas. Odsotnost formacije kroga nam vzame občutek enakopravnosti in naredi težave pri podajanju besede. Veliko izvajalcev je dalo tišini prek spleta negativni predznak, kar povzroča pritisk na udeležence in onemogoča sproš- čen razmislek pred odzivom. Pozabljamo, da je v digitalnem okolju težje vzpostavljati varnejši prostor, saj se vse lažje posname in deli. V aktivnostih pogosto primanjkuje fokusa na skupine in lepilo, ki povezuje člane. Na spletu si vzemimo dovolj časa za skupna pravila. Za začetek delovanja skupine je pomembno, da ne pozabimo na spoznavanje. Skupina se počasneje 29 oblikuje, saj nam manjka nekaj metod za podporo pri povezovanju skupine, ki ne vključujejo dotika in elementa zaupanja. Ta element lahko poskusimo nadomestiti s spletnimi (družabnimi) igrami, kjer morajo udeleženci sodelovati, da lahko dosežejo skupen cilj. Pomembno je, da gradimo skupinski duh, pri tem pa nam lahko pomagajo simboli skupine (npr. skupni filter, ozadje, ime skupine, kodeks oblačenja), ki jih ločujejo od drugih. Skupinam omogočimo tudi druženje, katerega glavni namen je zabava. Skupni trenutki vplivajo na vzpostavitev povezav med člani. Zakaj ohraniti digitalne prostore? Na posvetovanju, ki smo ga izvedli v sklopu projekta, so mladinski delavci izpostavili, da lahko s spletnimi aktivnostmi dosežemo mlade, ki so geografsko oddaljeni od naših organizacij in jim prihranimo čas za pot in stroške, ki bi nastali pri udeležbi v živo. S tem naredimo naše aktivnosti bolj dostopne mladim, ki se jih drugače ne bi mogli udeležiti (npr. mladi kmetje, mladi iz odročnih krajev s slabimi prometnimi povezavami javnega prevoza). Splet nam olajša stike, saj zahteva manj časovnega vložka, zato lahko naši sestanki potekajo bolj redno (tudi na mednarodni ravni). Lahko tudi samo spijemo kavo skupaj in imamo kratek brief, da se krepijo vezi. S spletnim mladinskim delom lahko omogočimo večjo zasebnost in anonim - nost udeležencev, saj se sami odločijo, koliko in kaj bodo delili s skupino – raven participacije je zelo raznolika: lahko samo tipkajo, lahko vklopijo ka-mero, nekateri tudi govorijo. Hkrati pa omogoča da jih nihče ne vidi vstopati v prostore, ki so povezani z določenimi skupnostmi (npr. LGBTIQA+ mladi, zlasti mladi, ki se še niso razkrili). Spletne aktivnosti so lahko prijaznejše do mladih, ki se izogibajo socialnim stikom zaradi tesnobe, fobij in drugih podobnih stanj. Prav tako so mladi lahko še vedno prisotni tudi v primeru bolezni. Spletno mladinsko delo je za mnoge le bled nadomestek mladinskega dela v živo. Če pa vanj vložimo nekaj časa in razmisleka, je lahko tudi spletna izkušnja mladinskega dela navdihujoča in povezovalna. Viri za raziskovanje — Jane Melvin - Digital tools, spaces and places - mediators of youth work practice (pjp-eu.coe.int/en/web/coyote-magazine/digital-tools-spaces- -and-places) — Priročnik (Pre)skok na splet: priročnik za pristne, sproščene in sodelovalne aktivnosti na spletu (Mladinski svet Slovenije, 2022) — Spletna stran Ustvarjalni digitalni prostori (socialna-akademija.si/creati- vedigitalspaces) — Kaj pa, če bi mi ...? : kako spodbujati pobudništvo mladih? (issuu.com/ socialnaakademija/docs/inkubator40_prirocnik) Maša Pušnik, Metoda Zalar, Jasmina Tirović in Neža M. Slosar Taborniški prostori za mlade Kdo smo in kako delujemo? Zveza tabornikov Slovenije je nacionalna skavtska organizacija. Smo pro-stovoljno, nepolitično in nepridobitno vzgojno gibanje za mlade, odprto vsem ne glede na raso, spol, prepričanje, socialni položaj ali druge osebne okoliščine. Zavzemamo se za celovito vzgojo, ki spodbuja razvoj v odgovorne, angažirane, avtonomne in solidarne posameznike. V skupnem poslanstvu povezujemo samostojne pravne enote, taborniška društva –imenujemo jih rodovi. Naša organizacija šteje 7000 članov in deluje v 70 taborniških rodovih po vsej Sloveniji. Stremimo k skupnim ciljem, izvajamo skupni potrjeni program in ob tem sledimo taborniškim vrednotam, obenem pa je vsak rod pri svojih aktivnostih avtonomen. Srce taborniške organizacije so prostovoljci, ki taborništvu namenjajo svoj prosti čas in ki s taborniškimi aktivnostmi zagotavljajo otrokom in mladim varno okolje za raziskovanje, za celovito rast in razvoj, v posameznike, ki aktivno in odgovorno sodelujejo v lokalni skupnosti in ki delujejo v dobrobit širšega okolja. Naša posebnost je prav način dela – imenujemo ga taborniški pristop. To pomeni, da znanje in spretnosti pridobivamo skozi izkušnje, v varnem okolju majhnih skupin. V skupinah so enako stari taborniki, vodijo jih vod-niki - mladi, a izkušeni prostovoljci, ob podpori odraslih tabornikov. Taborniki imamo svojo prisego in zakone ter živimo v skladu z njimi. Naše delo sicer poteka po programu, a so vse aktivnosti organizirane tako, da lahko ob skupnih ciljih taborniki sledimo svojim interesom in ob tem osebnostno rastemo. Pri izvajanju našega taborniškega programa seveda igrajo pomembno vlogo ustrezni prostori. Ker ne delujemo šolsko, temveč je naš koncept neformalno učenje, se učimo skozi izkušnje. Za izvajanje programa zato potrebujemo ustrezno okolje, ki majhnim skupinam oz. vodom nudi priložnost za raziskovanje, druženje, za prijetno učenje in ki je obenem varen prostor za razvoj ter zajema obenem vso potrebno opremo za izkustveno učenje. Če so prostori še blizu travnika in gozda, za hitre skok v našo učilnico, so pogoji idealni. V kakšnih prostorih taborniki izvajamo svoj program? Zgornji opis je tisto, k čemur stremimo, so pa med posameznimi rodovi znatne razlike, zato so tudi pogoji za izvajanje našega programa različni. Nekateri rodovi si prostore delijo z drugimi društvi in organizacijami, ki delujejo v določenem kraju, npr. z gasilci, ali pa s taborniki, ki delujejo 31 Foto: Arhiv ZTS Foto: Arhiv ZTS Foto: Arhiv ZTS v isti mestni četrti. Ponekod taborniška društva za svoje delovanje uporabljajo kar prostore lokalnih osnovnih šol. Številni taborniški rodovi imajo svoje prostore, npr. taborniške hiš(k)e in koče, taborniške sobice, v Prekmurju, in v Marindolu imajo naša društva tudi svoj mali taborniški center. Ti prostori so v nekaterih primerih lastniški, sicer pa jih taborniki bodisi najemajo od občin, bodisi jih dobijo v brezplač- no uporabo. Zveza tabornikov Slovenije je v Bohinju pred desetletji postavila tudi Taborniški center Bohinj, ki na dveh lokacijah ponuja predvsem čez poletje tabornikom in drugim mladim, tako iz Slovenije kot tujine, ugodno bivanje v srcu Triglavskega narodnega parka, tam potekajo tudi številna izobraževanja in usposabljanja za naše prostovoljce in dobrodelna taborjenja. Dovolite, da vam podrobneje opišemo nekaj konkretnih okoliščin, v katerih taborniki delujemo. 1. Taborniške hiške in sobice V društvu tabornikov Rod kraških j‘rt Sežana od Občine Sežana najemajo taborniško hišico, ki se nahaja v Parku pri Starem gradu v Sežani. Hišica ima za izvajanje taborniškega programa idealno lokacijo: stoji na robu velikega parka, ki v vseh letnih časih nudi številne možnosti za raziskovanje in učenje v naravi; prav tako pa je v centru mesta, v neposredni bližini osnovne in srednje šole – članom je tako dostopna peš, taborniško dejavnost pa že sama lokacija dela vidno in dostopno. V hiški je velika »dnevna soba« z udobnim kavčem, veliko mizo in stoli ter s tablo ter omarami, kjer imajo vodi shranjene svoje stvari, vodstvo pa vse materiale, potrebne za izvajanje programa (literatura, pisarniški materiali, kompasi, vrvi, družabne igre) – v hiški sicer ni prostora za shranjevanje opreme, ki se jo potrebuje na letnem taboru (šotori, orodje, večji kosi pro-gramskega materiala). Hiška ima tudi kuhinjo z delujočo opremo, stranišče ter podstrešje. To, da taborniška hiška stoji v centru mesta, je sicer tudi slabost – velikokrat je tarča vandalizma, za vse večje posege obnove pa je potrebno pridobivati (občinska in druga) dovoljenja, saj objekt spada pod spomeni- ško varstvo – kakršnokoli sodelovanje z Občino pa je v Sežani velikokrat zelo dolgotrajen proces. Prav tako niso mogoči posegi, ki bi hiški dodali kakšno funkcionalnost (npr. sprememba podstrešja v sobo z ležišči, ki bi omogočala nočitve tabornikom in popotnikom), saj bi bilo potrebno za ta podvig nekoliko dvigniti streho oz. spustiti strop v pritličju. Dodatna slabost je, da ima v hiški lahko srečanje le en vod naenkrat (ima namreč le en večji prostor, v katerem se lahko zadržuje več ljudi), pozimi imamo tudi konstantne težave z ogrevanjem, kar še dodatno prispeva k dotrajanosti objekta, v zimskih časih je zato sežanska taborniška hiška veliko manj prijetna za bivanje in učenje kot v toplejših mesecih. V Rodu snežniških ruševcev imamo svoje prostore oz. taborniško hiško v najemu od občine. Prednost je lokacija, saj smo tik ob Kindlerjevem parku, 33 kar pomeni, da lahko praktično vsa srečanja preživimo zunaj, v naravi. Taborniško hiško sestavljajo sicer tri sobice in stranišče. Pred nekaj leti smo v eni od sobic uredili še kuhinjico, ki tako omogoča kuhanje čaja za zimska srečanja. Problem, ki ga imamo, je velika vlaga, kar ponekod rezultira v plesni. Prav tako v hiški ni tople vode. Vsakršno vzdrževanje je v domeni rodu, kar pomeni dodatne stroške, pri čemer občini plačujemo mesečno najemnino za prostore. Prednost, ki jo bistriški taborniki imamo, je to, da imamo opremo za ta-borjenje ter ostale aktivnosti lahko pospravljene v ločenih in primerno velikih skladiščih. Poleg tega imamo v začasnem najemu kočo v Črnem dolu (globoko v snežniških gozdovih), ki nam omogoča krajše večdnevne aktivnosti. Koča je sicer brez napeljane elektrike in vode. Sicer je nabor različnih prostorov prednost, vendar je po drugi strani za prostovoljsko društvo velik zalogaj vzdrževanje vsega. Pri tem je, kot že omenjeno, največji problem v »mestni« taborniški hiški, saj notranji prostori nimajo kapacitet za vsa srečanja, poleg tega se borimo z nenehno vlago in skrbi, da lahko ob vsakem podaljšanju pogodbe z občino ostanemo brez prostorov. 2. Taborniški center Bohinj: Gozdna šola in Laški Rovt Taborniški center Bohinj je že več desetletij osrednji izobraževalni center slovenskih tabornikov in priljubljen počitniški center za domače in tuje skupine tabornikov in mladih iz različnih drugih društev, ki uživajo v razi-skovanju neokrnjene narave Julijskih Alp. Hiša in tabor Gozdna šola se nahajata na gozdni jasi le nekaj metrov stran od Bohinjskega jezera, kan- ček dlje pa je še dodatni taborni prostor Laški Rovt. V Gozdni šoli je na voljo 38 ležišč, na travniku pred njo je dobrih 30 šotorov, v katerih je spanje prijetno med majem in septembrom. Na tabornem prostoru Laški Rovt pa lahko sprejmemo do 260 oseb – večinoma tam nastanimo tuje taborniške skupine, ki si želijo bivanja v najbolj neokrnjenem delu Slovenije. Taborniški center Bohinj je odprt tako za taborniška društva kot za druga društva in klube ter za vrtce, osnovne in srednje šole. V hiši so gostom na voljo večnamenska učilnica/ jedilnica, klubski prostor, manjša učilnica in terasa. Učilnice so opremljena z avdio-vizualno opremo, velikim projekcij-skim platnom ter dostopom do interneta. Na sredini tabornega prostora je centralno ognjišče, ki je nujen del prijetne taborniške izkušnje. Na tabornem prostoru je tudi tlakovano odbojkarsko igrišče z dodanimi koši za košarko. Okolica tabora ponuja obilo možnosti za planinarjenje, plavanje, balvansko plezanje, kolesarjenje, veslanje, soteskanje. Gozdna šola svojim gostom ponuja tudi vrsto samostojnih in vodenih taborniških pustolovščin. Poleti je jezero enkratno za kopanje in druge aktivnosti na vodi. Tabor je odlično izhodišče za planinske izlete in odkrivanje triglavskega narodnega parka. V neposredni bližini se nahaja tudi visokogorsko smučišče Vogel. Dotrajanost objekta in neustreznost za sodobne potrebe delovnih (taborniških) skupin. Glavni izzivi so prostorska stiska v kuhinji, sanitarijah in samih nastanitvah. Za razvoj in nemoteno delovanje bi morali izvesti ob-novitvena dela objekta oziroma za ta namen pripraviti celosten projekt, kar je zaenkrat (tržnemu delovanju in polni zasedenosti navkljub) za našo organizacijo nedosegljivo. 3. Taborniški center Marindol Zveza tabornikov občine Kranj je lastnica Taborniškega centra Marindol, za katerega pravijo, da je namenjen čisto vsem: tabornikom, različnim društvom, šolam in ostalim, ki bi svoj čas radi preživeli v stiku z naravo. Taborniški center Marindol namreč leži v neposredni bližini reke Kolpe in lahko v vsakem letnem času gosti 65 ljudi, od maja do septembra pa je mogoče bivanje tudi v šotorih, kar centru doda 66 dodatnih kapacitet; za doplačilo je možno dobiti tudi kuharja, ki skrbi za prehrano v času bivanja skupin. Mladi lahko v Marindolu svoj prosti čas preživijo v vrtači, kjer imajo na voljo nogometno igrišče, plezalno steno ter koš. V toplejših dneh se lahko kopajo v Kolpi in raziskujejo pester gozdni, travniški in vodni ekosistem. Na razpolago so tudi kolesa za izlete, ping pong miza, biljard in krušna peč. Taborniški center Marindol poleg taborniških društev gosti tudi teambuil-dinge, šole v naravi, poletne tabore, tečaje, sindikalna srečanja in poročne zabave. Njegova odmaknjenost je hkrati prednost in slabost: zagotavlja mir in stik z naravo, je pa zaradi oddaljenosti od središča Slovenije manj primeren za krajše taborniške dogodke. 35 Tadej Božak Risalnica Risalnica ali Architekturzeichensaal, Zeichensaal, kratko AZ ... je prostor, katerega prag sem prvič prestopil pred dobrimi petimi leti, ob obisku razstave v sklopu t.i. Sommerfesta - zaključka študijskega leta Fakultete za Arhitekturo na graški Tehniški Univerzi. Kako sem ga ob prvem obisku doživel, se prav zares ne spomnim. Verjetno sem, kot svež študent magistrskega študija arhitekture na mariborski FGPA, iskal predvsem primerjavo nivoja projektov, ki so jih snovali vrstniki oddaljeni kakšnih 70 km. V tistem trenutku pa si zagotovo nisem mislil, da bom isti prag, kot Erasmus študent omenjene fakultete prestopil že dobro leto za tem. Od takrat do danes so minila izjemno bogata štiri leta, ki jih je v dobršni meri zaznamovala tudi skupnost Zeichensaala. Ravno zaradi tega še kako dobro vem, kako sem se počutil pred nekaj tedni, ko sem ob začetku novega študijskega leta mlajšim kolegom tudi uradno predal svoj ključ in s tem priznal, da se bom z AZ-prijatelji sedaj večinoma srečeval nekje drugje. Morda pa ponovno najdemo kakšen super prostor! Težko je najti splošen opis - in verjetno to tudi ni potrebno - ki bi primerno povzel, kaj Architekturzeichensaal je, oziroma kaj pomeni članom te pisane skupnosti. Prepričan sem, da Zeichensaal, ki bi ga kot v začetku tega besedila dobesedno lahko prevedli z »risalnico«, vendar bomo zaradi avtentičnosti uporabljali nemški izraz, vsakemu študentu pomeni nekaj drugega. Večini verjetno predstavlja prostor dela, snovanja in raziskovanja v sklopu študija arhitekture; mnogim pomemben center socialnega življenja, neka-terim prostor umika in navdiha. Vsak ima svojo zgodbo, kako je prišel med to skupino ljudi, kjer soustvarjajo in sobivajo študenti najrazličnejsih značajev, starosti in nenazadnje nacionalnosti, kar vse pripomore k pestrosti in barvitosti toka misli, ki teče skozi prostor. Arhitekte nas pri mnogih projektih žene želja po ustvarjanju prostorov, ki bi aktivirali ljudi in v njih zbudili kreativnost. Delovne prostore predvsem v znanstvenih, izobraževalnih in na splošno ustvarjalnih panogah skušamo snovati tako, da spodbujajo inovativnost, ki v teh sferah pogosto predstav lja vsaj obljubo, če ne že zagotovila rasti in uspeha. Mnogokrat po tem, ko smo izčrpali nabor zanimivih funkcij (kotičkov sprostitve, fitnesov, igralnic, lounge-ev, oaz zelenja, čajnih kuhinj ...) ugotovimo, da se kreativnost in inovacija ne rojevata nujno v stiliziranih prostorih s podporo dovršene tehno logije ter skoraj hotelskega udobja na vsakem koraku. Marsikdaj se slednji vrlini zgodita v okolju, ki na prvi pogled ne izgleda ravno obetavno, ker samo po sebi ne omogoča nič izjemnega ... ali pač, ravno zaradi tega omogoča vse? Kljub temu, da prostori skupnosti Zeichensaalov sami po sebi niso nič posebnega, spodbudi ideja skupnosti preko avtentične narave vsakega posameznika, da pride do naključnih srečanj idej in ljudi - s čemer se (v) prosto(ru) odpirajo novi pogledi in perspektive. Lahko bi rekli, da gre za svojevrstno tržnico mnenj in trening-poligon socialnih kompetenc, ekip-nega duha, fleksibilnosti ter na drugi strani artikulacije lastnega mnenja in preizpraševanja osebnih stališč. In verjetno bo prav prihodnost gospodarstva in dela zaznamovana z resničnimi kreativnimi prostori, kjer bodo meje med delom in učenjem, med tradicionalnim védenjem ter sprejemanjem družbenega razvoja, med tišino kontemplacije in glasovi diskusije, med invididual-nostjo in skupnostjo, med strokovnim znanjem in osebnimi kompetencami pretočne, če že ne zabrisane. (Prevedeno po Zugmann, 2003). Takšno vrsto prostora zame predstavlja prav Architekturzeichensaal. Neredko in tudi ne neupravičeno se zgodi, da je človek ob prvem stiku s tem svojevrstnim prostorom nekoliko zmeden ali celo iritiran. Nered do koder seže oko v relativno velikem prostoru, ki si ga je morda najlažje predstavljati kot učilnico staromeščanske šole iz obdobja pred obema vojnama, ni prostor, ki bi ga študent s ponosom predstavil svoji babici na njenem prvem Plakat za sprejem novih člnov - »Tvoj prostor?« Foto: Tadej Božak 37 obisku. Visoka dvojna okna z nekdaj belimi okvirji prostor radodarno napol-nijo s svetlobo. Na vhodnih vratih na nasprotni strani visi list papirja, ki opominja na neplačane prispevke članov; oseba z najglobljim minusom prevzame vlogo pismonoše in do poravnave dolgov prevzema pošto pri portirju fakultete. Za vrati stoji star obešalnik z nekaj dežniki, ki se jim občasno pridruži kak kos obleke. Za velike lesene mize je značilno, da je načeloma dogovorjeno, kje kdo sedi in dela, vendar je to v praksi označeno šele s tem, da si na tistem mestu dejansko prisoten, ali pa da so prisotne vsaj tvoje stvari. Če te nekaj dni ni, se tvoje območje postopoma krči v prid sosedu ali trenutno navzočemu. Delavnica, ki jo manifestira velika kvadrat-na plošča v višini delovne površine, pod katero so pospravljeni orodje in stroji, v teoriji služi izdelavi arhitekturnih modelov, v praksi pa zelo pogosto poskusom izdelave vsega drugega (npr. betonskih svečnikov, katerih pones-rečeni primerki se prelevijo v dizajnersko stojalo za časopis; manjših kosov pohištva na novo vseljenega študentskega stanovanja; menjavi zračnice kolesa, ...). Prečno prostor omejujeta zadnja stena, ki je v praksi regal (bo-dočih) pozabljenih predmetov in poševna predelna stena do dveh tretjin višine prostora, za katero je težko določiti, kako je sploh pritrjena in komu je uspelo prepričati več kot polovico takratnih članov, da je bila pobarvana živo-zeleno. Za steno se nahaja za štiri stopnice dvignjena dnevna soba z nekaj srednje neudobnimi sedeži in starim kavčem, ki po potrebi nudi prijetno lezišče za popoldanski dremež ali po sili razmer nočni počitek. Nad kavčem police s knjigami, nasproti pa kuhinja, ki je ponavadi čista in pospravljena ravno toliko, da človeka apetit ne mine povsem, in v kompletu z jedilno mizo na drugi strani pulta tvori kotiček, kjer se pogosto odvije največ interakcije. Podoben kaos kot je prisoten v prostoru, opredeljuje tudi čas - ni začetka in ne konca. Vsak posameznik se ravna po svojem ritmu, ob čemer človek dobi občutek, da je vsaj v večjih Zeichensaalih skoraj vedno nekdo prisoten. Dogajanje skozi povprečen dan se pestro spreminja. Jutra so bolj zaspana, v prostoru vladata mir in vonj po kavi redkih navzočih. Po mizah ležijo odprte arhitekturne revije in dnevni časopisi, na njih modeli konceptov in printi večernih variant tlorisov, katere je naslednji dan potrebno preveriti vsaj še v prerezu in vselej zelo kritično pogledati, zaradi pozne ure ob kateri so nastali. Proti opoldnevu se v prostor priziba kakšen študent, ki bo še zadnjič pred popoldanskim izpitom preletel učno snov. V tem času je dogajanja že več - skupina lačnih se odloči, da bo kuhala skupno kosilo, česar se raz-veselijo vsi navzoči, zberejo denar in eden izmed njih skoči do prodajalne zelenjave preko ceste. Možnost soobstoja koncentracije ob učenju zgodo-vine arhitekture; preveč sproščenga klepeta ob kuhanju, katerega posledica je vonj zažgane vode za testenine, polite po vroči kuhalni plošči; glasbe na radiu, ki jo vsakih nekaj minut prekine obvestilo o zastoju na avtocesti; ter ropot modelarske žage, ki se prebija skozi leseno deščico, verjetno zveni kot scenarij popolne zmešnjave, a ravno zaradi živahnosti in nepredvidljivosti dogajanja mnogokrat pridobi celoten študentski kolektiv. Tako se učimo drug od drugega. Na vseprisoten kreativni nered - pojem, ki je zame ob sprejetju v Zeichensaal dobil povsem novo dimenzijo - pa se hitro privadijo tudi zagrizeni ljubitelji reda in čistoče. Popoldnevi pogosto predstavljajo zatiš- je pred večerno nevihto, ki je za mnoge najbolj produktiven dan dneva za ekranom, knjigami ali ob glasni izmenjavi mnenj glede koncepta svežega projekta. Včasih se pojavi kakšen (bivši) študent, ki je prišel po službi pozdravit kolege, kar lahko povzroči hiter preobrat v dogajanju, ljudje se zberejo za veliko leseno mizo, s police se potegne razglašena kitara ali pa se najde zaprašen komplet kart, ob čemer beseda teče skoraj izključno o arhitekturi. Ko se večer prevesi v noč, ostanejo le še najbolj motivirani in tisti, ki jim najbolj teče voda v grlo ali drugače povedano imajo v kratkem oddajo študentskega projekta. Zgodi se, da njihove klike miške v poznih nočnih urah zmoti trušč vrat, zaradi ugotovitve katerega izmed članov, da je lokacija AZ ugodnejša od lokacije lastnega stanovanja, do katerega bi se bilo potrebno prebiti skozi mesto, in da star pokrpan kavč ponuja več kot zadostno prenočišče v dani situaciji. Kdor zdrži do jutra, se veseli dejstva, da je soseda prodajalne zelenjave pekarna, ki s svežim pekovskim pecivom ob močni jutranji kavi vlije nove energije in dan se lahko začne znova. Architekturzeichensaali so nastali kot neodvisne samoorganizirane skupnosti študentov, ki so si v sklopu stavbe fakultete v 60-ih letih prejšnjega stoletja zaradi nezadovoljstva z načinom poučevanja na takratni Tehniški visoki šoli in arhitekturnim dogajanjem v Gradcu z uporom in lastno aktivacijo priborili prostore. Lahko bi dejali, da je v teh prostorih takrat potekala manjša arhitekturna revolucija. Ostra kritika je bila namenjena načinu poda-janja arhitekture na graški fakulteti in pod vprašaj postavljena ideja študija v smislu golega prenosa znanja s profesorjev na študente. Takratni protagonisti so razumeli, da je znanje vsekakor predpogoj, vendar so bili mnenja, da se arhitektura ne da naučiti na pamet. Koncepti, ne recepti! so zahtevali, ob tem pa sami skušali ugotoviti, na kakšen način naj se uspešno predava, da bo pozornost namenjena arhitekturnemu snovanju, diskusiji, preizpraševanju, eksperimentu ... in ne ukalupljanju študentov. Ker na svetu ni avtoritete, ki bi lahko dejala, kaj točno je prava arhitektura, je pošteno, da profesor svojim študentom odkrito pove, kako sam vidi arhitekturo in po katerih po-teh študija - ki je v glavnem »samovzgoja« - jih bo vodil. (Prevedeno po Schuster 1969) O uspešnosti generacije študentov, ki se ji imamo zahvaliti za ustanovitev Zeichensaalov, priča dejstvo, da je večina njih že v tistem času začela prakticirati arhitekturo, ki je (p)ostala poznana pod imenom Grazer-Schule (Graška šola). Ta šteje za enega najznamenitejših fenomenov avstrijske arhitekture 20. stoletja in je v strokovnih krogih tudi širse priznana in raziskovana, po mojem skromnem mnenju pa ena bolj zanimivih smeri evropske arhitekture, ki je s svojim predvsem eksperimentalim in s teorijo podprtim udejstvovanjem pustila globoke sledi po izvedenih projektih, ki so takrat spremenila podobo Gradca in se še dandanes tudi laičnemu očesu predstavljajo kot ene bolj zanimivih in v svojem namenu uspelih zgradb. (Povzeto po Giencke 2012) V kasnejših letih, predvsem po letu 1980 so Univerza in Zeichensaali vedno bolj začeli sodelovati, tako da slednji danes predstavljajo nepogrešljiv in bistven člen mozaika univerzitetne ponudbe 39 Zares sam nisi nikoli Foto: Tadej Božak Kreativni nered Foto: Tadej Božak Knjige, revije, modeli ... Foto: Tadej Božak graške fakultete za arhitekturo. Organizacija nabora dogodkov, od predavanj, razstav in diskusij na temo arhitekture, pri čemer so protagonisti praviloma izbrani iz širokega strokovnega spektra, da lahko zastopajo različna stališča, potrjuje, da so današnji AZ-študentje se vedno aktivni soustvarjalci študijskega programa fakultete. Danes obstaja se 8 javnih Architekturzeichensaalov, zaradi pomanjkanja prostora pa se je vzpostavilo tudi nekaj privatnih, ki prostore najemejo v lastni režiji. Pri organizaciji večjih dogodkov stopijo skupaj vsi AZ in tako se vsako leto organizira Sommerfest - zaključek študijskega leta - s sklopom zanimivih razstav, žive glasbe in dobre hrane (ki jo obvezno tudi skuhajo in pripravijo člani Zeichensaalov) ter dan zatem še tradicionalni nogometni turnir, za katerega bi se lahko v šali dejalo, da se vsi borijo za 2. mesto, saj zmagovalec organizira turnir prihodnje leto. Če želimo vsaj poskusiti čim bolj celostno predstaviti koncept AZ, je potrebno na vse skupaj pogledati tudi z določeno mero kritičnosti. Med pisa-njem tega besedila se zavem, da morda šele prvič zares razmišljam o na- činu sprejemanja novih članov v skupščino Architekturzeichensaala. Glede na to, da je prostora za približno 10 % vseh študentov arhitekture, je jasno, da je vsako leto na novo sprejetih zelo malo članov. Edini uradni sprejemni izpit, ki vodi do mesta v tem samem po sebi nič kaj posebnem, a na svoj način nečimrnem prostoru, pri večini Zeichensaalov predstavlja sprejemna zabava, ki je organizirana kak mesec po začetku študijskega leta, ko se vidi koliko obstoječih članov še potrebuje prostor in koliko jih je študij zaklju- čilo. Poleg obveznega dobrega vtisa na omenjeni sprejemni zabavi lahko pomaga poznanstvo kakšnega že uveljavljenega člana. Na tem mestu lahko rečem, da tak način izbire zagotovo ni najbolj pošten, tudi transparen-ten ni. Zaradi tega veseli dejstvo, da je Fakulteta pred nekaj leti z adapta-cijo podstrešja za potrebe magistrskih študentov naredila velik korak v smeri, da bi več študentom zagotovila podobne prostore. In čeprav se po načinu upravljanja in ustanovitve razlikujejo od Zeichensaalov, je ideja za vsem skupaj dobra, kar pa se v polnosti lahko v nekaj več razvije le po skupini motiviranih študentov. Druga kritika, ki jo je težko podati na način, da se ne ujamem v kakšno zanko, zaradi v širšem (globalnem?) kontekstu izrazito priviligirane situacije v kateri se kot študent, Slovenec, Evropejec nahajam, gre ravno nam, študentom in članom Zeichensaala. Če so bili (tako kot študentje na splošno) Zeichensaali skozi zgodovino izraz kritič- nega preizpraševanja avtoritet, šolskega sistema, družbe, nenazadnje sveta ... a začenši s samim sabo, se mi danes prepogosto zdi, da se v naši generaciji med seboj vse prehitro potrepljamo po rami in se zadovoljimo z doseženim oziroma z dano situacijo. Menim, da smo mnogokrat premalo kritični do svojega dela in posledično tudi neaktivni navzven. Izkušnja sa-mosvojega prostora Architekturzeichensaala potrjuje, da ni potrebno veliko, da se velike stvari - v kolektivu - dosežejo. Proaktivnost mladih tudi v kontekstu iskanja in organizacije lastnega kotička pod soncem je izjemnega pomena. Nihče razen nas samih ne ve bolje od nas, kaj želimo in potrebujemo, zato je potrebno in vredno poskusiti, uspešnost storjenega pa vedno najbolje pokaže čas. 41 Po izkušnji s tem prostorom živih (die Räume der Lebendigen), kot ga je opisal kolega, lahko rečem, da je za mlade prostor kot dobrina bistvenega pomena – pa ne toliko v smislu zgradbe same ali njene opremljenosti, temveč v tem, da imamo možnost, da nek kotiček vzamemo za svojega. Pri tem je med drugim pomembna njegova lega, ki spodbudi določeno skupino, da ga (pre)vzame za svojega in še bolj ideja, ki se včasih zgodi sponta-no kot reakcija na tok dogodkov, spet drugič pa je premišljena in načrtovana. Ko govorimo o prostoru, ki je bil v našem primeru pred aktivacijo takratnih študentov stara učilnica, je lahko v nekem drugem primeru zanimivo zasnovan trg, ki dopušča možnosti odprte rabe in ga bodo ob sonč- nih popoldnevih zasedli skejterji in bmx-kolesarji, spet nekje drugje je to stara vaška ulica, ki prenese zaprtje za motoriziran promet in postane igri- šče tamkaj stanujočih otrok in srečališče babic in dedkov, ki nanje pazijo ... V tem kontekstu tudi apel vsem nam - mladim - da (p)ostanemo proaktivni in težimo k združevanju v skupnosti in okupaciji prostorov, kjer bomo našli nekaj zase. Architekturzeichensaal (je) meni osebno predstavlja(l) živahen študentski kolektiv, pisano skupino kreativnih, kritičnih ljudi, ki so zaradi želje, potrebe, sreče ... ali pa celo po spletu naključij pristali v prostoru s kombinacijo istega imena in številke. V obdobju preselitve v tuj kraj, čeprav se tako blizu domovini in sprva mišljeno začasno, mi je dal neizmerno veliko in morda prispeval delček v mozaiku, da sem v tem omenjenem kraju in državi tudi po zaključenem študiju ostal. To kar so mi okolje oziroma ljudje v njem dali, je s skromnim besedilom in nekaj fotografijami težko orisati in verjetno bo bralcu še težje razumeti. Prostor kot je ta, ga je potrebno - kakor vsak drugi tako ali drugače zanimiv prostor - enostavno doživeti. Viri — Zugmann, J., 2003. Der Zeichensaal darf alles. v Gstöttner, A. [et al.] ur., open:24 workground playground. Dunaj: Edition selene, 2003, str. 14-16. — Schuster, F., 1969. Das Architekturstudium in Graz. v Wagner, A., Senarclens de Grancy, A. ur., Was bleibt von der »Grazer Schule«?. Berlin: Jovis Verlag GmbH, 2012, str. 85. — Giencke, V., 2012. Studium als Revolution. v Wagner, A., Senarclens de Grancy, A. ur., Was bleibt von der »Grazer Schule«?. Berlin: Jovis Verlag GmbH, 2012, str. 76-79. Vesna Skubic O tem, kaj sploh je začasna raba oziroma kje vse so prostori za mlade Že kar nekaj let se navdušujem nad mesti, še posebej nad tem, v katerem živim. O tem pričajo moja neusahljiva radovednost in poizvedovanje o Ljubljani ter zanimanje za preteklo, trenutno in prihodnje dogajanje v njej. Odkar so mi starši dovolili sami prestopiti navidezne meje domače četrti Tabor, je moja najljubša dejavnost raziskovanje javno dostopnih in nedo-stopnih prostorov. K temu me je med drugim spodbudil pomemben dogodek, ko so v četrti Tabor z ograjo zamejili javni dostop do nekaterih otroških igrišč. Takrat sem bila že tako ali tako naveličana igrišč z bolj ali manj podobnimi igrali, zato sem se odločila, da začnem raziskovati mestne prostore. Še kot gimnazijka in kasneje študentka, ko so me v res-nici bremenile le šolske obveznosti, sem se vsako popoldne podala na dolg potep po mestu, po navadi s prijateljico, ki je imela podobne izhodiščne parametre bivanja kot jaz. Ker sva takrat veliko rolali, so bila najina prva raziskovanja odvisna od vzdržljivosti majhnih koleščkov. Sprva so naju najbolj zanimale površine z gladkim asfaltom. V radiju dveh kilometrov od doma sva prerolali vse ceste in parkirišča. Nekatera so bila dostopna s ceste, druga skrita v atrijih znotraj stavbnega oboda, včasih sva zarolali tudi v podzemne garaže in garaže v nadstropjih, kadar sva bili zares pogumni, pa sva zarolali tudi v kako trgovino, od koder so naju kaj hitro odslovili. Večkrat sva prerolali tudi parkirišče Trga republike. Takrat sem izvedela, da je nekoč prav med stolpnicama potekal performans, medtem ko so gledalci sedeli v avtomobilih in na kolesih, po koncu predstave pa niso ploskali, temveč trobili in zvončkljali. Ob tem se mi je po-rodila zamisel, da bi na Trgu republike zlahka priredili kako premierno projekcijo filma. Uživali sva tudi v rolanju po Severjevi garaži pri Palači Cukrarna in se po tihem posmehovali vsem majhnim, starim avtomobilom, za katere se je zdelo, da so tam parkirani že nekaj časa, ter se čudili, zakaj so poleg av-tomobilov parkirani tudi kupi oblek in drugih stvari. Začeli sva si domiš- ljati, da bi tukaj lahko organizirali tekmovanje v rolanju, ki bi vključevalo spust od strehe do pritličja. Ob tem moram omeniti aktualni dunajski projekt Garage Grande,1 pri katerem so začasno preuredili garažo in za obdobje treh let omogočili brezplačen najem parkirnih mest. Danes gara- ža gosti razstave, vodene vadbe in popravljalnico koles, nekateri pa se ukvarjajo celo s čebelarstvom. Poleti sva se veliko potikali po mestnih gozdovih; moja najljubša destina-cija je bil šišenski stolp oziroma ostanek Bloudkove skakalnice. Vsakič 43 sem si predstavljala, kako navijam za smučarskega skakalca, ki se je rav-nokar pognal z vrha proti Vodnikovi cesti. V tistih vročih mesecih sva tudi midve sanjarili o skoku s skakalnice, vendar ne v dolino, temveč v bazen ali pa naravno močvirje. Predstavljali sva si tudi, da bi na zapuščenem stolpu lahko uredili poletno plezališče. Seveda pa nisem mogla zaobiti misli, da bi bil stolp čudovito ozadje filmski projekciji. Pogosto sva zašli tudi v staro mestno jedro. Presenečeni sva bili, da se za vhodi stavb skrivajo atriji. In ja, spet sem pomislila, da bi bila tam odlična lokacija za projekcijo filma. Ko sva obdelali vse zunanje površine, naju je začela zanimati tudi notranjost starih meščanskih hiš. Na vso moč sva se trudili, da sva bili povabljeni na vse butične hišne zabave in si tako ogledali notranjost čim več stavb. Predstavljala sem si, da bi stanovanja z visokimi stropovi zlahka gostila tudi knjižnico z mini barom. Takšno knji- žnico sem kasneje odkrila v Pragi – praški študent je namreč najemnino za stanovanje pokrival tako, da je imel v njem bar z manjšo knjižnico. Še pred nekaj leti so moje želje po izvajanju dejavnosti v prostorih, ki temu prvotno niso bili namenjeni, ostale na ravni domišljije. Vendar se je to spremenilo. Danes kot aktivna arhitektka, ki deluje na področju javnega prostora, močno zagovarjam koncept začasne rabe. To je pristop, pri katerem se lahko želene dejavnosti izvajajo v že obstoječih, bodisi delujočih bodisi zapuščenih prostorih. Začasno rabo se mi zdi pomembno izpostaviti predvsem zato, ker včasih ni treba čakati več (deset) let na nov, drag in velik objekt, ki naj bi ugodil vsem prostorskim stiskam. (Na žalost takšen objekt običajno nikoli ne zadovolji vseh specifičnih potreb mladih.) Nujno je, da mladi svoje prostorske stiske rešujemo takoj, ko jih prepoznamo. Mladi namreč čez deset let ne bomo več mladi. 1. Začasna raba garažne hiše na Dunaju Garage Grande, Dunaj. 2022. Pridobljeno s garagegrande.at Foto: Anita Gabriella Rebernig Da je začasna raba v Ljubljani in Sloveniji izvedljiva, dokazuje kar nekaj zglednih primerov. Naj naštejem le nekaj meni najljubših: kino na ladjici,2 koncert na strehi,3 razstava v zaprti gostilni,4 ustvarjalni laboratorij na mirujočem gradbišču,5 delavnice v zapuščenem lokalu6, skate park v industrijski stavbi7, romantična večerja na gasilski ploščadi ob Ljubljanici8, predstavitev unikatnih oblikovalskih izdelkov v Plečnikovi trafiki9 in gledališka predstava v trgovini. Zdi se, da se mladi ustvarjalci zavedajo svojih prostorskih potreb, jih znajo izraziti in tudi zadovoljiti. To pomeni, da se morajo v nekaterih primerih obrniti na občino ali državo in opraviti nekoliko zaplete-ne administrativne postopke, včasih pa morajo samo zelo lepo vprašati lastnika prostora. Seveda ne mislim, da je to edini pristop k reševanju prostorske stiske, menim pa, da je prav, da se poudari kot možen način. 2. Začasna raba ladjice na Ljubljanici Filmski festival EDO 2019 Foto: Osebni arhiv 3. Začasna raba strehe stanovanjske stavbe na Pražakovi Koncert Bend Over, 2022 Foto: Klavdija Žele 45 4. Začasna raba prostorov zaprte gostilne v Celju Razstava Tendence, 2019 Foto: Pia Klančar 5. Začasna raba mirujočega gradbišča Bežigrad Ustvarjalni laboratorij Krater, 2021 Foto: Amadeja Smrekar Naj za konec še povem, da sem imela pred kratkim končno priložnost uresničiti svojo dolgoletno željo po organizaciji projekcije filmov v prostorih, ki še nikoli niso bili kino. To so bili nepozabni večeri, ko smo filme gledali v prostorih, kot so ladjica na Ljubljanici, zapuščeno pritličje Me-talke, mirujoče gradbišče Krater in pritličje stanovanjske stavbe Situla. Vsi filmi so bili prikazani v sklopu filmskega festivala EDO, ki ga organiziramo v kolektivu Prostorož. Komaj že čakam naslednje leto, ko bo nova edicija festivala. Prepričana sem, da marsikoga lahko očara ideja začasne rabe, saj je ta privlačna že v osnovi zaradi svoje minljivosti in enkratnosti. Prav tako se intuitivno zdi, da se v jedru začasnega skrivata eksperiment in preizpra- ševanje, ki postavljata pod vprašaj ustaljena dognanja o arhitekturi. Menim, da vsakogar vsaj malce navduši misel na to, da bi izvajal jogo v Narodni galeriji, gledal gledališko predstavo na Trgu republike ali prerolal kultno garažno hišo pri Cukrarni. 6. Začasna raba zapuščenega lokala v središču mesta Celje Črna Lukna – oživitev mestnega lokala z namenom kreativnega preživljanja prostega časa za mlade, 2019 Foto: Neža Penca 7. Začasna raba prostorov podjetja Alprem v Kamniku Zunanji skatepark, 2019– Foto: kolektiv Alprem 8. Začasna raba gasilske ploščadi ob Ljubljanici Oaze, 2017 Foto: Jošt Derlink 47 9. Začasna raba Plečnikove trafike v Ljubljani BIO 27: pop-up razstava, Garnitura, 2022 Foto: Garnitura Marko Puschner, Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani. Virtualno okolje interneta mladostnike obremenjuje z negativni izkušnjami, a je prostor, kjer želijo biti Današnji mladi so rojeni v svet, katerega sestavni del so internet in pame-tni telefoni. Telefoni in druge naprave z zasloni, ki se povezujejo v internet, postanejo pomemben sestavni del življenja že v zgodnjem otroštvu. Nekaj-letni otroci se srečajo z YouTube kot platformo, ki jim omogoča gledanje bolj ali manj kakovostnih risank in drugih video vsebin, starši jim omogoči-jo igranje različnih videoiger, katerih didaktičnost je pogosto vprašljiva, kasneje, v osnovni šoli, pa se srečajo z družabnimi omrežji in aplikacijami za sporočanje ter številnimi videoigrami. Pri stiku s spletom so izpostavljen različnim vsebinam, ki imajo lahko nanje pozitiven učinek, pa tudi takšnim, ki nanje vplivajo negativno in puščajo posledice. Vpliv interneta na počutje Vsebine na spletu imajo vpliv na samopodobo mladostnikov, saj so izpostavljeni nemogočim lepotnim standardom, idealiziranim in seksualiziranim podobam ljudi in njihovih življenj. Nedoseganje lepotnih idealov, ki jih vsiljujejo nerealne in pogosto grafično obdelane spletne objave, ima lahko slab vpliv na počutje in duševno dobrobit mladostnikov, ki so v občutljivem obdobju glede odnosa do in sprejemanja svojega telesa in razvijanja občutka lastne vrednosti. Postanejo lahko obsedeni z zunanjim videzom, nezadovoljni s svojim telesom, imajo občutke manjvrednosti, so pod pritiskom, razočarani in nesproščeni. Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Univerze v Ljubljani, Fakultete za družbene vede je v okviru aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta 2022 v februarju in marcu 2022 izvedla anke-to med osnovnošolci in srednješolci, s katero smo skušali ugotoviti kakšen je vpliv vsebin na internetu na mladostnike. Anketo je izpolnilo 486 učencev zadnjega triletja osnovne šole in 246 dijakov, rezultati pa so skrb vzbujajoči. Najstniki primerjajo svoje telo s podobami na spletu V osnovni šoli že 45 % najstnikov primerja svoj obraz in telo s popolnimi podobami vplivnežev in vplivnic ter zvezdnic in zvezdnikov na spletu in je zaradi tega nezadovoljnih s svojim videzom. Skoraj petina (18 %) jih poro- ča, da to počne pogosto. V srednji šoli je ta delež še višji, saj se kar 59 % najstnikov primerja z vplivneži in skoraj četrtina (23 %) jih to počne pogosto. Vpliv na dekleta je večji kot na fante, saj se jih v zadnjem triletju osnovne šole s popolnimi podobami primerja 63 %, srednji šoli pa 74 %. 49 Kadar mladostniki gledajo slike svojih prijateljev na spletu, se 47 % osnovnošolskim najstnikom ter 61 % srednješolcem včasih ali pogosto zdi, da so življenja drugih boljša kot njihova. Zato ne preseneča, da 31 % osnovnošolskih najstnikov včasih, 12 % pa pogosto svojo sliko, ki jo naredijo z mobilnim telefonom, opremi s filtri in jo drugače izboljša, da bi bil na njej videti čim boljše. Deleži pri dijakih so podobni. Skrb vzbujajoče je, da kar tretjina dijakinj razmišlja o izboljšanju videza z operativnim pose-gom, medtem ko je takih učenk v zadnji triadi osnovne šole četrtina. Pri fantih je nekoliko drugače, saj o spremembi videza v zadnji triadi osnovne šole razmišlja 10 % fantov, v srednji šoli pa se ta delež zmanjša na 6 %. Izključenost iz družbe na internetu najpogosteje razlog za slabo počutje najstnikov Iz rezultatov ankete je razvidno, da na počutje najstnikov tako v osnovni kot v srednji šoli najbolj negativno vplivajo situacije na internetu, kjer se počutijo izključeni iz družbe (vrstnikov) ali so žrtve spletnega nasilja. Najslabše se počutijo, če so izključeni iz zasebne skupine sošolcev na dru- žabnem omrežju ali aplikaciji. 53 % osnovnošolskih najstnikov in 57 % srednješolcev se v takem primeru počuti slabo. V primeru, da se nekdo norču-je iz njih na spletu, se neprijetno počuti 42 % najstnikov v osnovni šoli in 51 % v srednji. Skoraj polovica (45 % osnovnošolcev tretjega triletja in 49 % srednješolcev) se počuti slabo, če na spletu vidijo slike zabave, na katero niso bili povabljeni. Če nekdo dolgo ne odgovori na sporočilo, ki so mu ga poslali, se slabo počuti 44 % osnovnošolskih najstnikov in 42 % srednje- šolskih. Če pa prejmejo negativen komentar na svojo objavo na spletu je delež takih, ki se počutijo slabo med osnovnošolskimi najstniki 31 % med srednješolci pa 38 %. To, da nihče ne všečka njihove objave, povzroča slabo počutje pri 28 % vprašanih najstnikov v osnovni šoli in 36 % v srednji šoli. Zanimiv je še primer, kako na počutje najstnikov vpliva gledanje slik s počitnic in izletov sošolcev. Delež najstnikov, na katere to vpliva slabo, in delež, na katere vpliva dobro, sta popolnoma enaka. V obeh primerih okrog petine vprašanih, na ostale tri petine pa to nima vpliva. S starostjo se povečuje delež negativnih izkušenj Vpliv interneta je odvisen tudi od starosti. Velika razlika po starosti se pokaže pri manku spanca zaradi uporabe interneta. Medtem ko je o tem v anketi poročalo le 37 % sedmošolcev, je pri učencih 8. razreda ta delež že 44%, pri devetošolcih 54%, pri dijakih pa kar 64 %. Podobno je pri strinjanju s trditvijo Na internetu so ljudje bolj nesramni in zlobni drug do drugega kot v živo. V 7. razredu se s trditvijo strinja 42 % učencev, v 8. razredu 56 %, v 9. razredu 60 %, pri dijakih pa se jih s trditvijo strinja 67 %. Dojemanje, da je pritisk vrstnikov na spletu velik prav tako raste s starostjo najstnikov. V 7. razredu to občuti manj kot petina učencev (17 %), v 8. razredu 28 % učencev, v 9. razredu tretjina (33 %), pri dijakih pa 36 %. Mladostniki virtualni prostor interneta doživljajo, kot prostor, kjer so deležni različnih oblik nasilja. Internet jim tudi predstavlja okolje za druženje z vrstniki, zato čutijo potrebo in željo, da so v tem okolju dejavni in tudi prisotni, kar pa jih še dodatno obremenjuje. Dodaten izziv predstavlja odprtost interneta in pomanjkanje starostnih omejitev pri dostopu do platform in vsebin. Neke nasilne vsebine najstnikom starim 12 ali več let ne predstavljajo večje težave, ker jih razumejo, za stare 7 let ali manj, pa je lahko sre- čanje s takšnimi vsebinami huda travmatična izkušnja. Čeprav odgovornost za zaščito otrok in mladostnikov prelagamo predvsem na starše, delno pa tudi na šole, pa bi pravzaprav ponudniki spletnih storitev in ustvarjalci sple-tih virtualnih okolij morali poskrbeti, da se njihovi uporabniki počutijo varno. Problematike varnega spletnega okolja za otroke in mladostnike se zaveda tudi Evropska komisija. Maja 2022 je Komisija sprejela novo evropsko strategijo za boljši internet za otroke (BIK+). Glavni namen strategije je izboljšati digitalne storitve primerne za posamezno starost otrok in poskrbeti, da je vsak otrok na spletu zaščiten, opolnomočen in se ga spoštu-je. Strategija določa vizijo digitalnega desetletja za otroke in mlade, ki temelji na treh ključnih stebrih: — 1. Varne digitalne izkušnje za zaščito otrok pred škodljivimi in nezako-nitimi spletnimi vsebinami, ravnanjem in tveganji ter za izboljšanje njihove dobrobiti z varnim in starosti primernim digitalnim okoljem. Da bi digitalni svet postal varen prostor za otroke in mlade, bo Komisija spodbujala uvedbo kodeksa EU za starosti primerno zasnovo in do leta 2024 zahte-vala evropski standard za preverjanje starosti na spletu. — 2. Digitalno opolnomočenje, da bi otroci pridobili potrebna znanja in spretnosti ter kompetence za informirano odločanje ter varno in odgovorno izražanje v spletnem okolju. Da bi spodbudila opolnomočenje otrok v digitalnem okolju, bo Komisija organizirala kampanje za medijsko opisme-njevanje otrok, učiteljev in staršev prek mreže centrov za varnejši internet, ki je ogrodje strategije. Pripravila bo tudi učne module za učitelje prek por-tala betterinternetforkids.eu. Mreža centrov za varnejši internet v državah članicah, ki so dejavni na nacionalni in lokalni ravni, bo okrepila podporo otrokom v ranljivem položaju in pomagala odpraviti digitalni razkorak na področju znanj in spretnosti. — 3. Dejavno sodelovanje, ob spoštovanju otrok, tako da se jim omogoči možnost odločanja v digitalnem okolju, z več dejavnostmi, ki jih vodijo otroci, za spodbujanje inovativnih in ustvarjalnih varnih digitalnih izku- šenj. Da bi povečala sodelovanje otrok v digitalnem okolju, bo Komisija podpirala otroke z več izkušnjami, da z drugimi otroki delijo svoja znanja o spletnih priložnostih in tveganjih, ter vsaki dve leti organizirala oceno strategije pod vodstvom otrok. Z novo evropsko strategijo za boljši internet za otroke naj bi se zagotovile dostopne, starosti primerne in informativne spletne vsebine in storitve, ki so v najboljšem interesu otrok. Prav tako pa bi se zagotovilo uveljavljanje otrokovih pravic. 51 Igor Jurišič Mladinska prenočišča oziroma Youth Hostli kot podpora mobilnosti mladih Popotniško združenje Slovenije nadaljuje dolgoletno tradicijo spodbujanja mobilnosti mladih, ki sega 130 let v zgodovino, ko so slovenski študenti v Ljubljani 3.8.1892 na ustanovnem zboru ustanovili Ferijalno društvo Sava z namenom spodbujanja mobilnosti. Navkljub vsem pretečenim letom je poslanstvo Popotniškega združenja Slovenije ostalo nespremenjeno in sicer spodbujanje mobilnosti mladih, mladinskega popotništva in prostovoljstva ter vzpostavitev kakovostne mreže mladinskih prenočišč s ciljem izboljšanja medkulturnega sodelovanja in dialoga ter krepitve vrednote miru. Podobno kot v Sloveniji, se je ideja o spodbujanju mobilnosti krepila tudi drugod po Evropi in svetu in tako so nastajale sorodne organizacije po vseh državah, ki so se nazadnje združile v Mednarodno federacijo mladinskih prenočišč oziroma IYHF (International Youth Hostel Federation) na ustanovnem srečanju leta 1932. IYHF od takrat dalje izpolnjuje poslanstvo, ki je zapisano tudi v temeljnem aktu in glasi: »Spodbujati izobraževanje mladih vseh narodnosti, še posebej mladih z omejenimi sredstvi, tako da pri njih spodbujajo večje poznavanje, ljubezen in skrb za podeželje ter spoštovanje kulturnih vrednot mest v vseh delih sveta in zagotoviti hostle ali druge nastanitve, v katerih ne bo razlikovanja glede na raso, narodnost, barvo kože, veroizpoved, spol, razred ali politična prepričanja, in s tem razviti boljše razumevanje soljudi, tako doma, kot v tujini.« Za zagotavljanje tega poslanstva smo v Popotniškem združenju Slovenije zavezani k razvoju mreže mladinskih prenočišč v Sloveniji, ta pa delujejo tako v dijaških domovih, v Mladinskem letovišču in zdravilišču Rdečega križa na Debelem rtiču, v invalidskem Zavodu Ars Viva, v okviru zasebnih prenočišč ter v mreži mladinskih prenočišč, ki se nahajajo v okviru Javnih zavodov – mladinskih centrov. Prav Youth Hostli, ki delujejo v okviru mladinskih centrov, ki imajo tudi status delovanja v javnem interesu v mladinskem sektorju, so tisti, ki so bili že v nastajanju zasnovani kot nastanitev za podporo mobilnosti in tako kar najbolje dopolnjujejo aktivnosti mladinskih društev in zavodov, ki v teh Youth Hostlih izvajajo številne projekte in usposabljanja in so tako nenadomestljiv del mreže. Zgodba se začne leta 2008, ko je Urad RS za mladino (URSM) objavil javni razpis za sofinanciranje investicij za mladinsko infrastrukturo, v okviru katerega so se načrti izgradenj in obnov uresničili do leta 2012. Nastale kapacitete mladinskih centrov hostlov omogočajo izvajanje večdnevnih, tudi dolgoročnih (mladinskih) programov, prav tako pa so prostori na voljo društvom in podjetjem, ki za svoje programe potrebujejo nastanitvene kapacitete, ter posameznikom, ki si želijo na svojih potovanjih odkrivati neodkrite plati Slovenije, predvsem tiste, ki še niso popolnoma zasičene s turisti. Mladinski centri hostli s svojimi programi popotnikom na njihovem potovanju ponujajo edinstveno izkušnjo interakcije z lokalno mladino ter vpogled v aktivnosti mladih v kraju, kjer se hostel nahaja. V Posavju najdemo dva; družinam in kolesarjem prijazen MC hostel Brežice, ki gosti tudi velike skupine in udeležence raznih konferenc in Mladinski hotel Krško, ki nas opominja na dejstvo, da imajo Krčani še kaj drugega kot nuklearno elektrarno. Krško je znano tudi kot majhno slovensko središče glasbene zvrsti hardcore, sam mladinski center v katerem je svoj dom našlo mnogo društev, pa je sinonim za gostoljubje in prijazno in ustrežljivo osebje. Zasavje je dom Mladinskemu centru in hostlu Trbovlje (MCT), ta kontem-porarno zasnovan objekt je lociran v središču mesta, polnega zapuščin svoje rudarske preteklosti, ki je tudi sicer v Sloveniji dobro znano po svoji alternativni kulturi. Na Štajerskem je v mestnem okolju Maribora, poleg avtonomne cone in nenehnega dogajanja skvota kontrastno v celoti prenovljen Hostel Pekarna, ki spada v kompleks objektov, zgrajenih za peko kruha v 19. stoletju s strani Avstro-Ogrske vojske. Sosednjega »Štajerca« lahko obiščemo že v Celju. MCC Hostel - Hiša legend je popolnoma zavita v zgodbe mesta iz srednjeveških časov legend in nedavnih mestnih posebnežev. Vsaki sobi so v skladu z legendami svoj pečat dodali mladi Celjski umetniki, zato nič čudnega, da je hostel navdušil tudi Lonely Planet. Če nadaljujemo svojo pot odkrivanja neodkritega in se pomikamo proti Koroški nas na poti do Koroške zagotovo navduši Youth hostel Velenje, katerega gosti lahko obiš- čejo tudi koncerte in gledališke igre v eMCe placu. Sama Koroška pa ponuja Mladinski hotel Punkl v Ravnah na Koroškem, ki si je s svojo zeleno gradnjo prislužil tudi nagrado; je namreč prvi nizkoenergij-ski ekološki leseni hostel v državi. Zaradi svojih številnih športnih kapacitet je tudi Punkl primeren za skupine športnikov, gosti pa se lahko odpravijo na posebno kolesarjenje po jami, kot nikjer drugje v Sloveniji. V Slovenj Gradcu se mladinski center s hostlom nahaja na levem bregu reke Suhodolnice, v mirnem delu Ozar pod Rahtelovim vrhom, ki je od centra mesta oddaljen le pet minut hoje in poleg nastanitvenih kapacitet nudi tudi možnost najema dveh konferenčnih dvoran s kapaciteto 250 in 60 obiskovalcev. Kot edini hostel v mreži projekta MCHT na zahodni strani države je Mladinski hotel Ajdovščina, postavljen v zelenje Športnega parka Pale, ker je sedeva vedno dobro imeti prijatelje na gostoljubnem Primorskem, kjer ti sekira ne pade v med, ampak v kraški pršut in je odlično odmaknjen od mesta za nemoteno izvajanje projektov, hkrati pa dovolj blizu, da lahko brez težav peš skočimo do trgovine. V nadaljevanju vam posebej predstavljamo tiste, ki so se odzvali povabilu in hkrati delujejo v javnem interesi v mladinskem sektorju. 53 PROSTORI ZA MLADE 57 MC BOB 59 LivadaLAB 61 ULCA 63 Center mladih Koper - CMK 67 Center za mlade Domžale - CZM 69 Center za pomoč mladim - CPM 73 CID Ptuj 75 DrogArt 79 EPEKA 81 EKTC Maribor 83 Hostel MC Brežice 85 Hostel MC Krško 87 Hostel Pekarna 89 MH Punkl 93 Impact Hub Ljubljana 95 IndiJanez 99 IRDO 101 KamRa 105 Katoliška mladina 107 KUD Pozitiv 111 LokalPatriot 113 MC Brežice 117 Celjski mladinski center 121 MC Idrija 125 MC Kotlovnica 127 MC Krško 131 MC Oton 133 MC Prlekije 137 MC Velenje 139 Hiša bendov 141 Letni kino ob Škalskem jezeru 143 Nova pekarna 145 MC Žalec 149 MC Železniki 151 MDC Blok 155 MKC Maribor 157 Mladi zmaji Bežigrad 160 Mladi Zmaji Borc Kašelj 163 Mladi Zmaji Črnuče 165 Mladi Zmaji DigiMC 167 Mladi zmaji Ljuba in Drago 171 Mladi zmaji Šiška 173 Mladi zmaji Zalog 176 MCDD Slovenske Konjice 179 Mladinski center Ormož 182 Mreža MaMa 185 Nova generacija SLS 187 Popotniško združenje Slovenije 191 Radio Študent 193 Galerija in Info Škuc 197 Tiffany in Monokel 199 Socialna akademija 202 TiPovej! 205 Zavod MISSS 209 Javni zavod Sotočje Medvode 211 ZMŠ Trbovlje 215 Zveza tabornikov Slovenije 217 www.mlad.si 55 Foto: Anna Benháková Foto: Katia Castro Martínez MC BOB BOB, zavod za izobraževanje in kulturne dejavnosti, Ljubljana w Mladinski center Bob www.zavod-bob.si Robbova 15, Ljubljana E 225 m2 info@zavod-bob.si mladmcbob@gmail.com virtualni Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostori prostor svojstven in drugačen od drugih: Zavod Bob razpolaga s prostori na treh lokacijah. Vsi prostori so na voljo v uporabo vsem mladim. Prostori so namenjeni druženju, aktivnemu udejstvo- vanju ali pa samostojnemu preživljanju prostega časa. Prostori na Robbovi 15, kjer deluje Mladinski center Bob, obsegajo več prostornih sob. V prostoru je na voljo tudi kuhinja, kjer si lahko udeleženci pripravijo obrok. Prostori so primerni za skupinsko delo, sestanke, delavnice in izobraževanja ter za preživljanje prostega časa in učenje. V času odprtosti mladinskega centra je vedno prisoten mladinski delavec, na katerega se mladi lahko obrnejo. Izven terminov odprtosti mladin- skega centra pa je prostor na voljo za uporabo po predhodnem dogovoru. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Prostori so mladim na voljo brezplačno. V njih potekajo redne aktivnosti za mlade in vsi prostori mladim nudijo varen pristan, ko ga potrebujejo a hkrati tudi prostor kvalitetnega preživljanja prostega časa. Ker je prostor razdeljen na več prostorov, omogoča potek več aktivnosti naenkrat. Hkrati je na voljo tudi manjša učilnica, ki je primerna za učenje in srečanja manjših skupin. Kuhinja omogoča tudi izvedbo delavnic z mladimi, prav tako pa si sami lahko pripravijo kaj za pod zob. V sanitarnih prostorih je na voljo tudi delujoč tuš. 57 Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Želja je obnova kuhinje, vhodnih vrat in oken. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: V virtualnih prostorih animiramo mlade k udeležbi v aktivnostih Zavoda Bob, beležimo pretekle aktivnosti in dobre prakse in z mladimi sodelujemo preko splet- nih komunikacij ter jim nudimo podporo in nasvete. Promocijske aktivnosti na socialnih omrežjih koordinira skupina mladih, mladim, ki pa nas kontaktirajo preko socialnih omrežji, pa mladinski delavci nudimo spletno svetovanje, ki pa v večini primerov preraste v svetovanje v živo. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Izzivi so: zagotavljanje avtonomnih prostorov za aktivno udejstvovanje mladih; ponuditi prostor, ki ima kuhinjo, kopalnico, pralni stroj, ki ga lahko koristijo mladi, ki so v stiski; omogočanje uporabe boljše tehnične opreme. LivadaLAB BOB, zavod za izobraževanje in kulturne dejavnosti, Ljubljana w Dolgi Breg 56, 1000 Ljubljana www.zavod-bob.si 6000 m2 E — urbana zelena površina info@zavod-bob.si — zunanji prostor livada.bob@gmail.com virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Zavod Bob razpolaga s prostori na treh lokacijah: Mla- din ski center Bob, Mladinski center ULCA in LivadaLAB. Vsi prostori so na voljo v uporabo vsem mladim. Pro- stori so namenjeni druženju, aktivnemu udejstvovanji ali pa samostojnemu preživljanju prostega časa. LivadaLAB je urbana zelena površina za kreativno preživ ljanje časa mladih. Je zelen kotiček, mala oaza (skoraj) sredi Ljubljane. Je prostor veselja in sprostitve, poligon za igranje, učenje, ustvarjanje, vrtičkanje. Prostor in aktivnosti, ki se tam odvijajo, imajo poudarek na trajnostnem življenjskem slogu. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Prostor je zelena oaza poleg mestnega središča in je zunanji prostor. Na prostoru potekajo razne aktivnosti, ki so usmerjene v spodbujanje trajnostnega življenjskega sloga pri mladih. Mladi tukaj lahko vrtičkajo in pridelajo svoje pridelke, lahko se družijo in učijo o skrbi za rastline. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Na prostor si želimo pripeljati sončne celice za elektriko in zagotoviti dovoljšno količino vode, da zdrži poletno sušno sezono. 59 Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: LivadaLAB upravlja z dvema računoma na socialnih omrežjih, kjer ozavešča o spodbujanju trajnostnega življenjskega sloga ter promovira dogodke, ki se bodo na LivadaLAB odvijali. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Postaviti želimo streho, da bi aktivnosti lahko potekale tudi ob slabem vremenu in pridobiti več dobrega orodja za delo na vrtu in delo z naravnimi materiali. Foto: Katia Castro Martínez ULCA BOB, zavod za izobraževanje in kulturne dejavnosti, Ljubljana w Trg OF 10, 1000 Ljubljana ulca.si www.zavod-bob.si 100 m2 E info@zavod-bob.si Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš mladinskicenterulca@gmail.com prostor svojstven in drugačen od drugih: virtualni Zavod Bob razpolaga s prostori na treh lokacijah: prostori Mladinski center Bob, Mladinski center ULCA in Livada LAB. Vsi prostori so na voljo v uporabo vsem mladim. Prostori so namenjeni druženju, aktivnemu udejstvo- vanji ali pa samostojnemu preživljanju prostega časa. Prostor Mladinskega centra ULCA je skoraj 100 m2 velik in urejen prostor. Primeren je izvedbo plesnih in gleda-liških delavnic, umetniških razstav, izvedbo izobraže- vanj, skupinsko delo in preživljanje prostega časa. Poleg tega, da je prostor dobro ozvočen je opremljen tudi z mizo za ročni nogomet in namizni tenis. V prostoru so tudi velika ogledala, ki omogočajo izvedbo plesnih in gledaliških delavnic. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Prostori so mladim na voljo brezplačno. V njih potekajo redne aktivnosti za mlade in vsi prostori mladim nudijo varen pristan, ko ga potrebujejo a hkrati tudi prostor kvalitetnega preživljanja prostega časa. Največji doprinos ULCE je, da je mladim omogočen brezplačen najem prostora za ples in druge kulturne dejavnosti. Nekatere aktivnosti se nanašajo tudi na urbano kulturo in hip-hop. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Želimo si tehnično še boljše opremiti prostor. 61 Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: V virtualnih prostorih animiramo mlade k udeležbi v aktivnostih Zavoda Bob, beležimo pretekle aktivnosti in dobre prakse in z mladimi sodelujemo preko splet- nih komunikacij ter jim nudimo podporo in nasvete. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Želeli bi urediti drugačno ogrevanje, tehnično bolje opremiti prostor, izboljšati čajno kuhinjo in spremeniti stavbno pohištvo. Foto: Katia Castro Martínez Center mladih Koper - CMK Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper w (1) Center mladih Koper (CMK) www.cmk.si Gregorčičeva ulica 4, 6000 Koper Velikost prostora je 450 m2, obnovljen leta 2015. E Obsega tudi teraso, ki je dostopna skozi MC. info@mladi-koper.si (2) Mladinski center Markovec City virtualni Cesta na Markovec 65a, 6000 Koper prostori Se nahaja v zaklonišču, odprt leta 2020. Velikost 200 m2, pred zakloniščem je še travnik. Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: (1) CMK nudi 6 prostorov, ki so na voljo mladim: dvorana (za 200 oseb), predavalnica (50 oseb), snemalni glasbeni studio CMK studio, družabni prostor, terasa in bar. Edinstven je po svoji tematski poslikavi: časovni stroj/ potovanje v času. Vsak prostor mladinskega centra je svojevrstno porisan z grafiti in prikazuje enega od zgo-dovinskih obdobij. Pomemben je tudi snemalni glasbeni studio, ki je namenjen mladim, neuveljavljenim glasbenikom, za katere je uporaba studia tudi brezplačna. Opremljen je s snemalnim programom, mešalno mizo, mikrofoni in kompletom bobnov. Končni produkt je kvaliteten demo posnetek. (2) Mladinski center Markovec City sestavljajo štirje prostori: dvorana, družabni prostor ter 2 glasbeni vadnici. Pred zakloniščem se nahaja tudi travnik s kotičkom, kjer mladi lahko preživljajo svoj prosti čas. Edinstven je po svoji tematski poslikavi: vstop v digi- talni svet/notranjost računalnika. Pomembni pa sta tudi glasbeni vadnici, ki sta namen- jeni mladim glasbenikom in glasbenim zasedbam, ki si želijo glasbenega ustvarjanja. 63 Foto: Jaka Ivančič Foto: Jaka Ivančič Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Koprska mladinska centra sta namenjena starejšim osnovnošolcem, dijakom in študentom, ki potrebujejo glasbeno vadnico, šolsko učilnico, ali pa samo prostor za druženje ob knjigah, družabnih igrah, namiznem tenisu ter namiznem nogometu. Velik pomen damo temu, da mladi sami predlagajo programske aktivnosti in jih v večini nato tudi izvedejo, s pomočjo mentorstva mladinskih delavcev, ki so zaposleni v našem zavodu. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: (1) Center mladih Koper — obratovalni urnik (ob petkih in sobotah moramo zaključiti do 24.ure), (2) Mladinski center Markovec City — povečanje obiska Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Za promocijo in predstavitev naših aktivnosti uporablja-mo številne platforme: Facebook, Instagram, YouTube ter TikTok. Ustvarjamo video posnetke, objavljamo fotografije dogodkov in aktivnosti, ki se izvajajo v naših prostorih oz. zunaj njih, objavljamo pozive/pobude ... Skratka objavljamo vsebine mladih za mlade. Prisotni smo tudi na platformi Issuu, kjer že šest let objavljamo brezplačno mladinsko revijo CMK magazin. Revijo soustvarjajo in grafično oblikujejo mladi. V mese-cu juniju je zabeležila že 60. številko. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Naša mladinska centra sta vzpostavljena v mestnem središču in v bližini mesta v večjem naselju. Zaradi tega si želimo vzpostavitev mobilne enote, ki bi dosegla mlade na podeželju in jim nudila podporo, ki jo imajo mladi, ki lahko obiskujejo naše že vzpostavljene centre. 65 Foto: Janja Razpotnik Foto: Janja Razpotnik Center za mlade Domžale - CZM w Ljubljanska 58, 1230 Domžale www.czm-domzale.si domzalezamlade.si Plac za mlade (60 m2), obnovljen leta 2017 E info@czm-domzale.si Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš info@domzalezamlade.si prostor svojstven in drugačen od drugih: virtualni V CZM smo v letu 2016 dobili možnost souporabe prostori večjega prostora v stavbi, kjer se nahaja zavod. Ker je bil to edini večji prostor, ki smo ga imeli, smo CZM Domžale se nekaj časa trudili, da bi ga lahko uporabljali v več terminih in ga prilagodili mladim. V letu 2016 so nam na Občini Domžale prisluhnili in nam dovolili, da je prostor v uporabi CZM, v najem pa se oddaja le takrat, ko je prazen. To so bili začetki nastanka Placa za mla- de, ki je bil v tistem trenutku velik le 60 m2 velika soba z belimi stenami in staro pisarniško opremo. S pomočjo prosto voljcev in obiskovalcev CZM se je počasi oblikoval Plac – izdelali so se počivalniki iz palet, premične pregrade, omarice iz gajb. Mladi so prostor porisali z grafiti, kupila se je oprema – namiz-ni nogomet, ping pong miza, pikado, projektor, platno, Domžale za mlade nove zavese ... Z vsakim letom se je v prostor dodalo nove družabne igre, revije in mladinsko literaturo. Zdaj je to osrednji prostor mladih, kjer se odvija »open youth work«, hkrati pa se ga uporablja tudi za večino organiziranih dogodkov CZM. Čez vikende lahko prostor najamejo tudi lokalne mladinske organizacije in posamezniki. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Predvsem je ključno, da je to prostor, kjer se počutijo sprejete, prostor, ki je odprt za vse, je varen in ga lahko uporabljajo po svojih željah. S tem, ko mladi v tem prostoru sami oblikujejo program, se odločajo o tem, kako naj bo opremljen in je sprejemljivo tudi, če ne delajo popolnoma nič. Mladi sodelujejo in imajo mož- nost vplivanja na razvoj in vsebino prostora. 67 Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Osnovni problem je, da je prostor premajhen in kljub trudu še vedno ni dovolj uporaben za vse dejavnosti. V predkoronskem času je letno prostor obiskalo 2600 mladih. Idealno bi bilo imeti še en tak prostor ter nekaj manjših kotičkov. Tako bi imele svoj prostor za druženje različne manjše skupine mladostnikov. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: V času koronskih omejitev smo tudi v CZM del progra- ma prestavili v spletno obliko. Po večini je to pomenilo, da so se aktivnosti začele izvajati preko zooma ter da smo pripravljali on-line aktivnosti (kratke filmčke, kvi-ze, razstave, navodila, recepte), ki so si jih mladi ogledali, ko so želeli. Poskusili smo vzpostaviti čveketalni-co (druženje, klepet) preko zooma, pa kakšnega večjega odziva ni bilo. Virtualnih prostorov nismo vzpostavljali, ker nismo čutili, da je to nekaj, kar mladi potrebujejo. Druženje preko ekranov ne bo nikoli nado-mestilo stika v živo, hkrati mladi že tako ogromno časa preživijo pred ekrani. Mladinsko delo za ekipo CZM pomeni stik z mladimi v živo. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Več prostorov za druženje mladih, več manjših kotičk- ov, ki se lahko združijo v večje prostore. Modernizacija prostora, opremljenosti glede na trende. Možnost postavitve odra, ozvočenja. Zunanji prostor ter možnost izvajanja športnih aktivnosti (majhne skupine). Vzpo- stavitev »mladinskih sob« po različnih delih občine, da imajo takšne možnost druženja tudi mladi, ki sami težje pridejo v center mesta. Foto: Arhiv CPM Center za pomoč mladim - CPM Društvo Center za pomoč mladim w Trg Prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana www.cpm-drustvo.si Prostor, v katerem deluje Društvo CPM, E se nahaja v stavbi nekdanje upravne enote Šiška. info@cpm-drustvo.si Prostori zajemajo 3 pisarne – eno prehodno in dve končni, vsaka v velikosti cca. 15-20 m2. virtualni Stavba je starejša, omembe vrednih prenov ne beležimo. prostori Zunanji prostori so javno parkirišče in preddverje Kina Šiška z lokalom. Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Naša organizacija se v teh prostorih nahaja šele 2 leti (pred tem smo bili 25 let na Kersnikovi 4) in smo si v tem času (kolikor to pač dopuščajo hišni red, fizične zmogljivosti prostorov in finance) lepo uredili vse tri namenske prostore in sicer: en prostor je namenjen svetovalnim razgovorom, tam smo naredili tudi knjižni- 69 co literature; osrednji (prehodni) prostor je namenjen izvajanju skupinskih aktivnosti (delavnice, treningi, priprave na izvajanje delavnic, taborov, projektnega dela, sestankom tima, prostovoljcem, supervizijam, intervizijam ipd.); tretji prostor pa je namenjen admi- nistraciji, pisanju razpisov in poročil, skladiščenju materialov, ki jih potrebujemo za kakovostno izvedbo programa, arhivu in po potrebi tudi sestankom v manj- ši zasedbi. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Po našem mnenju so prostori (in njihova lokacija!) izjemno pomembni, ko govorimo o vplivu na mlade. Prostori ne smejo biti nikakor odrinjeni na periferijo, mladim morajo biti blizu, v objektih, ki so dovolj dostopni in vabljivi, da bodo mladi sploh želeli prestopiti njihov prag. Potem pa morajo biti še na takšnih lokacijah, kjer je mladih veliko, saj ni realno pričakovati, da bodo šli pogosto na povsem drug konec kraja kjer sicer preživijo največ časa. Če so ti pogoji uresničeni, je opravljena že tretjina poti do kakovostnega mladinskega dela. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Pred leti, ko nam je konstantno pretila izselitev, smo prostorsko stisko veliko bolj občutili kot sedaj, ko imamo urejeno pogodbo za 5 let z možnostjo obnovitve in po neprofitni ceni najema. Menimo, da je to kar optimalna okoliščina za organizacije našega kova, saj delujemo v družbeno korist in smo neprofitni. V danih okoliščinah bi si lahko zaželeli le še dodaten prostor za shranjevanje materialov, pripomočkov, orodij, iger, igral ipd. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: V »korona času« smo seveda okrepili naše delovanje na spletu. Nekoliko smo povečali dejavnost na naših družbenih omrežjih, predvsem pa smo se osredotočili na kompletno migracijo domala vseh naših programov na splet ter uvedli povsem nov program, ki je odgovarjal neposredno na potrebe tistega časa. Na socialnih omrežjih ohranjamo ažurnost, obenem pa se z veseljem odpovedujemo virtualnim izvedbam programov – veliko raje to počnemo v živo. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Huh, to so male sanje ... Naše želje, če ne bi bilo omejitev, so vsekakor znatno večje kot trenutno stanje. Sanjarimo o Centru za neformalno izobraževanje, kjer bi lahko (brez, da plačujemo vse dražje najemnine) nemoteno izvajali naš program in ga še krepili; tako bi lahko tudi povečali ekipo, ustvarili socialno podjetje znotraj centra in postali še bolj neodvisni in blizu mladim. Vsekakor pa (to pa resnično upamo, da ne bodo zgolj sanje) bi si želeli okrepiti ekipo zaposlenih, saj povpra- ševanje, potrebe in številke izvedb programa nenehno rastejo iz leta v leto, zaposlitev pa beležimo enako število že preteklih 15 let. 71 Klubski prostor, Izmenjevalnica (izmenjava rabljenih oblačil in dodatkov) Foto: Arhiv CID Ptuj Mestni kino Ptuj, dogodek Soustvarjamo Evropo Foto: Leon Roškar CID Ptuj Center interesnih dejavnosti Ptuj w CID Ptuj www.cid.si Osojnikova cesta 9, Ptuj spc-cid.si Trenutna lokacija se nahaja v središču mesta. www.kinoptuj.si Prostori so v velikosti cca 320 m2. V te prostore se je mladinski center naselil leta 2004. E cid@cid.si Mestni kino Ptuj Cvetkov trg 1, Ptuj virtualni CID Ptuj upravlja tudi Mestni kino Ptuj v velikosti prostori cca 800 m2. CID Ptuj Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Mladinski center CID Ptuj je eden prvih mladinskih centrov v Sloveniji. Ustanovljen je bil v letu 1994, v sedanje prostore na Osojnikovi cesti 9 pa smo se preselili leta 2004. Osnovna dejavnost zavoda je področje mladinskega dela. Zavod je bil ustanovljen z namenom, da mladim ponudi priložnost za druženje, kakovosten izbor interesnih dejavnosti in različne druge aktivnosti za mlade, ki jih šole in druge institucije ne izvajajo. Z naštetimi področji se ukvarjajo v info točki, v obliki izvajanja programov in projektov za mlade in z mladimi, s klubskimi programi in s programi neformalnega izobraževanja. Od leta 2008 CID Ptuj upravlja tudi Mestni kino Ptuj. Kot aktivnega člana Art kino mreže Slovenije in med- narodne mreže Europa Cinemas ga vodijo naslednja načela: spoštovanje filmske umetnosti in promoviranje filmske kulture, prikazovanje višjega deleža kakovost- nega filmskega programa (t.i. art kino), organiziranje zanimivih spremljevalnih aktivnosti za različne ciljne skupine (t.i. event cinema), namenjanje posebne po- zornosti filmski vzgoji otrok in mladostnikov ter skrb za filmsko izobraževanje in vzgojo vseh starostnih skupin občinstva. 73 Facebook skupina Ocena povezanosti prostorov in učinkov Jaz tebi ti meni na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Prostorsko je mladinski center dobro umeščen v lokalno okolje. Se pa kaže v njih veliko slabosti, predvsem v sami izvedbi gradnje. Konec leta 2022 je načrtovana selitev v nove prostore, Insta pomoč v sam center mesta. Prostori so sodobno načrtovani in verjamemo, da bo učinek prostora in lokacije resnično dodana vrednost in velik doprinos k delu z mladimi. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Mestni kino Ptuj Posebnost našega primera v povezavi s prostori je, da se bomo v začetku prihodnjega leta selili v nove prostore, v središče mesta v objekt pod imenom Stara steklarska delavnica. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Spletna družbena omrežja in spletne strani redno in ažurno uporabljamo za promocijo svojih aktivnosti ter širjenje informacij sorodnih programov in projektov. Prisotni smo na Facebooku, Instagramu, Twitterju in YouTubu. V času pandemije COVID-19 smo v virtualni prostor prenesli tudi nekaj naših rednih aktivnosti, kot so razstave, posveti in izobraževanja ter koncerte mladih glasbenikov. Za lažje nadaljevanje projektov in aktivnosti smo se posluževali Zoom aplikacije. Ustvarili smo tudi novo spletno platformo Sejem prostega časa, na kateri se predstavljajo ptujske organizacije, ki ponujajo prosto- časne aktivnosti različnim generacijam. Tudi zaradi posledic pandemije COVID-19 smo ustvarili novo sve- tovalnico za mlade, ki mlade aktivno osvešča o dušev- Kino brez stropa nem zdravju preko socialnega omrežja Instagram in ponuja tudi brezplačna spletna svetovanja. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Če sredstva ne bi bila ovira, bi nove prostore, v katere se selimo, opremili popolnoma funkcionalno potrebam mladinskega dela, v razponu od klubskega, izobraže- valno – kulturnega do mednarodnega dela z mladimi. DrogArt Združenje DrogArt w Prečna ulica 6, 1000 Ljubljana www.drogart.org velikost površine: 155 m2 E zunanji prostor: balkon dnevnasoba@drogart.org zadnja obnova: ni znano virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Pri prenovi prostora smo spodbujali uporabnike, da ga soustvarjajo z nami. Pohištvo je reciklirano in narejeno iz odpadnih palet. Prostor je opremljen tako, da ima občutek domačnosti (velik kavč z blazi- nami, police s knjigami in družabnimi igrami, sobne rastline, umet niška dela, ...). Potrudili smo se ustvariti prostor, ki bi spominjal na dnevno sobo. Iz glavnega prostora je možnost izhoda na balkon, kar nam omo- goča dru ženje na svežem zraku s pogledom na mirno notranje dvorišče. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Zaradi zgoraj opisane domačnosti prostora se uporab- niki počutijo prijetno in varno. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Trenutno je na voljo samo ena soba, potrebujemo večji prostor. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Na Instagramu objavljamo informativne vsebine in nudi- mo storitev informiranja ter krajših svetovalnih pogovorov. Na spletni platformi Discord so ustvarjeni različni ka- nali, kjer se mladi lahko povezujejo med sabo, izražajo 75 svoja čustva in kreativnost, delijo svoje dileme in dobi-jo podporo tako s strani zaposlenih kot tudi drugih uporab nikov. Enkrat tedensko imamo tudi organizirano ustvarjalno delavnico (risanje anime-jev), ki jo vodi naša uporabnica. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Večji prostori na boljši lokaciji, več zabavnih pripomoč- kov in opreme (namizni nogomet, projektor, opremljena kuhinja, ...) ter širitev ekipe, ki bi lahko zagotovila daljši odpiralni čas. Foto: Dijana Džamastagić 77 Mladinski center EPEKA Foto: Jerica Lorenci EPEKA Minigolf Foto: Jerica Lorenci EPEKA Združenje EPEKA, so.p. w Mladinski center EPEKA www.epeka.si Gorkega ulica 34, 2000 Maribor E 300 m2 prostorov za izobraževalne dejavnosti epeka@epeka.si in kakovostno preživljanje prostega časa virtualni prostori EPEKA Minigolf Na poljanah 20, 2000 Maribor EPEKA Zunanji prostori, kjer mladim zraven igre minigolfa nudimo še izobraževalne aktivnosti Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Mladinski center EPEKA je večnamenski prireditveni prostor namenjen organizaciji delavnic, izobraževanj ter programov neformalnega izobraževanja nevladnih kulturnih organizacij in posameznikov, pa tudi rojstnih dni in drugih dogodkov mladih. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Mladinski center, ki deluje v mestni četrti Magdalena Postaja 1 v Mariboru, posebej naslavlja potrebe v okolici živečih mladih s poudarkom na romski skupnosti. Prostor mladi koristijo tako za izobraževalne in prosto- časne aktivnosti, poseben poudarek pa je na individu- alnem usmerjanju in pomoči mladim. Mini golf Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Združenje EPEKA, so.p. v virtualnih prostorih promovira in vabi k aktivnostim mladinskega centra, hkrati pa mlade izobražuje z informiranjem o rezultatih različnih projektnih aktivnosti. 79 Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: V Združenju EPEKA, so.p. si želimo dolgoročnejših rešitev za prostore mladinskega centra. EKTC Maribor Evropski kulturni in tehnološki center Maribor, so.p. w Zagrebška cesta 18, 2000 Maribor www.ektc.si Evropski kulturni in tehnološki center se je v avgustu E 2022 preselil na novo lokacijo na industrijsko področje cem@ektc.si na Tezno v Mariboru. Dostopni so tako z avtobusom kot z vlakom, v bližini je veliko parkirišče. Prostori virtualni so obnovljeni. Za izvajanje mladinskega programa prostori je na voljo 270 m2 projektnih prostorov in učilnic in dodatnih 60 m2 pisarniških prostorov in prostorov za pripravo delavnic ter 30 m2 sanitarij in garderob ter 20 m2 razstavnih prostorov in 20 m2 vstopnih prostorov z info točko. Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Lokacija novih prostorov Evropskega kulturnega in tehnološkega centra Maribor je na prostoru nekdanje največje tovarne strojne opreme v državi, Metalne. Okrog nas so industrijski objekti in obiskovalci lahko opazujejo žerjave. To je nadvse zanimivo tudi za naše mlade obiskovalce in se povezuje s tematiko naravo- slovnih delavnic, ki jih izvajamo in problematike zapo- slovanja s katero se ukvar jamo v našem mladinskem centru. Osnovno vodilo v našem mladinskem centru je namreč povezovanje mladih z industrijo. Velik razstav- ni prostor pa je na razpolago mladim ustvarjalcem, da se lahko predstavijo širši javnosti s svojimi umetniški-mi izdelki. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Z novo lokacijo smo pridobili mnogo večji prostor za izva janje različnih aktivnosti za mlade in jih bomo lahko spodbujali k večji odzivnosti in povezovanju. Tako bomo lahko organizirali okrogle mize, strokovna 81 predavanja, razne razstave, delavnice iz različnih pod- ročij in številne druge dogodke. Lokacija industrijskega okolja pa predstavlja dodano vrednost za razvoj in poklicne usmeritve mladih. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Komunikacija z mladimi, promocija mladinskega centra Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Če bi imeli več sredstev na razpolago, bi še bolj moderno opremili prostore z uporabo najnovejših tehnologij in mlade popeljali v različne virtualne svetove. Prostor fizikalnega laboratorija Foto: Jelena Gornik Hostel MC Brežice Član mreže Popotniškega združenja Slovenije w Gubčeva 10a, 8250 Brežice www.youth-hostel.si www.mc-hostel.si 2400 m2 Spremljevalni prostori: učilnice, sejna soba, E večnamen ska dvorana, telovadnica, glasbena vadnica) info@youth-hostel.si in atrij, mestni park in zunanje igrišče. hostel@mc-brezice.si Obnova je bila izvedena leta 2012. Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: MC Hostel Brežice se nahaja v objemu mestnega parka in ne nudi le nastanitvenih kapacitet, ampak skupaj s spremljevalnimi prostori tudi odlične pogoje za izvedbo številnih aktivnosti, mreženje, bogata doživetja in sprostitev. Sam hostel gostom ponuja 17 sob, kuhinjo, jedilnico, pralnico za pranje perila, športno dvorano, zunanje igrišče, zunanji fitnes ter letno teraso. Spremljevalni prostori (učilnice, sejna soba, večnamenska dvorana, glasbena vadnica) so opremljeni z moderno in tehnično opremo, ki omogoča izvedbo najrazličnejših delavnic, konferenc, predavanj ... MC Hostel Brežice je sodoben in trajnostno usmerjen objekt z vizijo, da je trajnostni razvoj skupaj s povezovanjem in sodelovanjem edina dolgoročna pot k sonaravnemu razvoju. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Različni prostori, ki se nahajajo v Mladinskem centru, so lahko namenjeni samostojnim dogodkom ali pa do- godkom, ki se med seboj povezujejo. Prostori omogo- čajo druženje, mreženje, hkrati pa se uporabljajo kot učni prostori, ki omogočajo mladim in ostalim deležnikom 83 iz okolja, možnost koriščenja prostorov. Za mlade je večina uporabe prostorov brezplačna. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: V skladu z vizijo trajnostnega razvoja si želimo urediti zunanji prostor, ki bo namenjen različnim skupinam ljudi in učilnico na prostem, kjer bi lahko izvajali različne delavnice, neformalna izobraževanja in predavanja. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Če sredstva ne bi bila ovira, bi nadgradili ponudbo hostla z eko-posteljami, eko-posteljnino in eko-brisa- čami ter prehranskimi eko-izdelki. Nadgradili bi tehnič- no opremo prostorov, ki bi omogočala izvedbo hibridnih dogodkov in aktivnosti. Foto: Arhiv ZPTM Brežice Hostel MC Krško Član mreže Popotniškega združenja Slovenije w Cesta krških žrtev 105, 8270 Krško www.youth-hostel.si mc-krsko.si/hostel Deluje na 370,30 m2 objekta MC Krško, v mansardnem delu. Ponuja brezplačno uporabo parkirišča. E info@youth-hostel.si Nazadnje obnovljen leta 2011. hostel@mc-krsko.si Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: MC hostel Krško ponuja ležišča za kar 30 gostov. Na razpolago so 4 večposteljne sobe (3-posteljna, 4-post- eljna, 8-posteljna in 9-posteljna soba), apartma z dve- ma enoposteljnima sobama in apartma z dvema dvo- posteljnima sobama. Na voljo so tudi dodatna ležišča. Hostel je primeren tako za mlade kot tudi za starejše ter za različno velike skupine. V MC hostlu so poleg ležišč na voljo 2 skupni kopalnici (moška in ženska), skupna kuhinja in pralnica (pralni stroj ter sušilni stroj). Enoposteljni in dvoposteljni apartma sta v ločenem delu mansarde in sta opremljena z manjšo skupno kuhinjo in skupno kopalnico. Oba apartmaja sta med seboj povezana preko skupnega dnevnega prostora, kjer je na voljo tudi uporaba televizije in brezplačnega interneta. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Povezanost prostorov bi ocenili kot dobro, saj imajo naši gostje dostop tudi do drugih prostorov v MC Krško, kjer lahko načrtujejo svoje projekte ali sodelujejo pri drugih aktivnih dogodkih. V naših prostorih lahko preko različnih projektov spoznajo nove ljudi in ustvarijo nova poznanstva skozi mednarodne projekte, ki vklju- čujejo nočitev v MC hostel Krško. 85 Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Želimo urediti parkirišče za kolesa z nadstreškom in prizidek, s čimer bi pridobili dodatne kapacitete, predvsem več eno- ali dvoposteljnih sob. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Večje število tušev v MC hostel. Prizidek mansarde za pridobitev več eno- in dvopost- eljnih sob. Foto: Arhiv Hostel MC Krško Hostel Pekarna Član mreže Popotniškega združenja Slovenije w Ob železnici 16, 2000 Maribor www.youth-hostel.si www.hostelpekarna.eu Hostel Pekarna, 718,02 m2, dve skupni terasi in dostop do parka pred vhodom, 2012. E info@youth-hostel.si hostelpekarna@mkc.si Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Prostori hostla Pekarna so živo obarvani ter se pona- šajo s smiselno uporabo prostora, od raznih stalnih talnih poslikav za namene igranja družabnih iger na tleh hodnikov, do živahnih razstav. Hostel ponuja veliko prostorov za druženje, kot sta skupna jedilnica in kuhinja, ki obenem nudita tudi svojo lastno dobro oprem- ljeno manjšo sobo za druženje in počitek, z dobro za- loženo knjižnico in igrami. Poleg tega sta gostom na voljo tudi dve prostorni skupni terasi z ležalniki in stoli, ter družabni prostor v tretjem nadstropju tik ob stekle-ni steni, ki ponuja izjemen razgled na bližnji park. Vsi skupni prostori se ponašajo z bujnim okrasnim rastli-njem, sten skimi poslikavami in pohištvom izdelanim iz odpadnih materialov, ki v svoji novi funkciji ponovno zaživijo kot mize, oglasni panoji in še več. Vse sobe, od skupinskih spalnic do studiev z zakonsko posteljo, lastnimi balkoni in kuhinjami, so živahno obarvane vsaka soba v svoji barvi, temu, kateri sledita tudi mo- deren dekor in oprema. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Hostel se nahaja neposredno nad Mladinskim kultur- nim centrom Maribor, v hostlu se izvaja večje število seminarjev, izobraževanj in druženj v sklopu mladin- skega dela in kulture. Izvajajo se programi izposoje koles in športnih rekvizitov. Hostel sodeluje z več nevladnimi organizacijami v okviru mladinskega dela 87 in kulture. Poslikave in grafična podoba hostla so v veliki meri rezultat dela mladih umetnikov, nekateri so svojo umetnost tu prvič predstavili. Bližnji Kulturni center Pekarna je zbirališče za mlade. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Selektivna prenova nočitvenih kapacitet in skupnih prostorov ter opreme zaradi delne dotrajanosti. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Zaradi poznih prihodov gostov: močna recepcijska ekipa, 24h odprta recepcija. Zaradi povpraševanja po nudenju obrokov skupinam na dogodkih: ponujanje večerji in kosil gostom v lastni režiji. Okrepitev mladinskega in kulturnega dela: financiranje dogodkov za mlade in kulturnih dogodkov v lastni režiji. Skupni prostor s pogledom na park Foto: Boštjan Lah MH Punkl Mladinski hotel Punkl (deluje v okviru javnega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti ZKŠTM Ravne na Koroškem) w Gozdarska pot 18, 2390 Ravne na Koroškem www.youth-hostel.si www.punkl.si Je prvi slovenski mladinski hotel, ki je zasnovan www.visitravne.com kot nizko energijska lesena gradnja v skladu z naravnimi in bio klimat skimi danostmi okolice. Zgrajen je bil leta 2012, gostom pa nudi 48 ležišč na površini 570 m2. Gostje lahko prenočijo v 2, 4 ali 8- posteljnih sobah (skupaj 9 sob). E Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš info@punkl.si prostor svojstven in drugačen od drugih: info@youth-hostel.si MH Punkl nudi gostom različno velike sobe, ki so vse info@visitravne.com opremljene z lastnimi sanitarijami. Obiskovalci si lahko pripravijo obroke v skupni kuhinji, ki nudi vso potrebno kuhinjsko opremo. Za druženje je na voljo večji osrednji Slika skupnih prostorov Foto: Tim Kolar-Erat 89 MH Punkl od zunaj Foto: Arhiv ZKŠTM Soba Foto: Arhiv ZKŠTM prostor, kjer lahko obiskovalci igrajo družabne igre, berejo knjige, ki jih imamo v knjižnem kotičku ter uporabljajo računalnik in karaoke. S pomočjo projektorja si lahko pripravijo kino večer. Za večje skupine ali posebne dogodke je možna uporaba konferenčne dvorane v našem kulturnem centru. Obiskovalci MH Punkl-a pa lahko ob pred- hodni najavi koristijo tudi športne objekte, saj se MH Punkl nahaja v osrčju enega izmed najmodernejših in največjih športnih centrov v Sloveniji, kjer je v obsegu 500 m na voljo vsa športna infrastruktura (wellness center – notranji bazen in savne, večnamenska dvorana, judo dvora- na, namiznoteniška dvorana, fitnes, kegljišče, masaže, zunanja igrišča za odbojko, košarko, odbojko na mivki, nogomet, badminton, kolesarski park, adrenalinski park za otroke, smučišče, pokrita in zunanja tenis igrišča ...). Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: V okviru našega zavoda v prostorih MH Punkl deluje tudi oddelek za mladinske dejavnosti. Pri pripravi letnega programa mladinskega dela sodelujejo vse mladinske orga- nizacije v občini. Mladi se aktivno vključujejo v aktivnosti neformalnega učenja, usposabljanja in pridobivanja kompetenc ter so aktivni na področju prostovoljstva. Poleg prostorov, kjer lahko mladi nemoteno ustvarjajo, MH Punkl mladinskim organizacijam ponuja tudi tehnično, strokovno, organizacijsko ter kadrovsko pomoč pri izvajanju njihovih dejavnosti in programov. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Prostorske težave bi želeli rešiti s širitvijo - povečanjem naših prostorov oz. novogradnjo prostorov. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Posamezne aktivnosti iz programa mladih v občini pa naš javni zavod – Oddelek za mladinske dejavnosti (MH Punkl) v okviru proračunske postavke že sofinancira. Poleg zgoraj omenjenih aktivnosti naš oddelek mladinskim organizacijam omogoča brezplačno uporabo prostorov in jim nudi vso organizacijsko in tehnično podporo za izvedbo njihovih aktivnosti kot tudi kadrovsko pomoč. Če sredstva ne bi bila ovira, bi želeli našo aktivnost razširiti in povečati tudi na regijsko raven ter z organizacijo novih projektov. 91 Foto: Arhiv Impact Hub Ljubljana Impact Hub Ljubljana w Slovenska cesta 56, 1000 Ljubljana ljubljana.impacthub.net Impact Hub Ljubljana je co-working prostor E s površino 350 m2 in se nahaja na bivšem trgovalnem support.ljubljana@impacthub.net parterju Ljubljanske borze v centru Ljubljane. virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Impact Hub Ljubljana je co-working prostor, del global- ne mreže Impact Hub Global, katera združuje več kot 100 lokacij po vsem svetu. Namen Impact Huba Ljublja- na je spodbujanje socialnega in impact podjetništva v Sloveniji, predvsem med mladimi. Globalna mreža in kvaliteta podpornih programov na področju socialnega podjetništva za člane so njegova ključna dodana vrednost. Co-working prostor vključuje pisarne, lounge sedišča, polno opremljeno kuhinjo, sejne sobe, za invalidske vozičke dostopne sanitarije in veliko več. Naša raznolika članska baza pa omogoča sodelovanje med člani in ponuja možnost medsebojne izmenjave znanja in izkušenj. Impact Hub Ljubljana predstavlja stičišče nevladnega, socialno podjetniškega, podjetniško podpornega in institucionalnega okolja. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Prostori so bili načrtovani z mladinskim delom v mislih. V fazi adaptacije, ki se je zgodila leta 2021, smo upoštevali potrebe mladih, saj so kar trije od štirih ustanoviteljev mladinske organizacije oz. organizacije za mlade. Trenutni najemniki so tudi nevladne organizacije, od mladinskih organizacij, do organizacij, ki deujejo na področju mladine. To pomeni, da tudi aktivnosti, ki jih ponujamo so prilagojene in namenje- ne mladim, kar dodatno obogati ponudbo dejavnosti za člane Impact Huba Ljubljana. Naš prostor predsta- vlja stimulativno okolje za mlade, kjer lahko razvijajo svoje ideje, se povezujejo in skupaj spreminjajo svet na bolje. 93 Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Ključni namen prostora je mladim ponuditi stimulativen prostor za razvoj in implementacijo socialnih in impact podjetniških zgodb. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Impact Hub Ljubljana je prisoten na vseh večjih družbe- nih omrežjih in na spletnem mestu ljubljana.impacthub. net. Poleg prisotnosti na spletu in rednih objav, Impact Hub Ljubljana izvaja izobraževalne in povezovalne aktivnosti tudi preko spleta. Na tak način dosežemo širšo in bolj heterogeno ciljno skupino ter tako dodatno razširimo naš vpliv. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Ključni izziv je mlade spodbuditi k razvoju organizacij, ki bodo delovale za dobrobit okolja in družbe in bile pri tem podjetne ter s tem samooskrbne. Foto: Arhiv Impact Hub Ljubljana IndiJanez Društvo za mlade IndiJanez w Ob Železnici 16, 2000 Maribor www.indijanez.si www.pekarna.net V multifunkcijskem prostoru MC Pekarna poleg kon- www.steker.si certne dejavnosti izvajamo aktivnosti na področju kul- ture, mladine, sociale, zdravja in umetnosti. E Obsega več kot 500 m2. pisarna@indijanez.si virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: IndiJanez Stavba, kjer se sedaj nahaja MC Pekarna, je bila zgraje-na leta 1897 in je služila kot pekarna prepečenca; na to zgodovino še dandanes spominjajo originalne peči. Prostor programsko ne privilegira določene subkulture, temveč se trudi nasloviti vse tiste, ki niso podprte s strani komercialnih ponudnikov. Poleg kluba gre tudi za priljubljen prostor za druženje in produkcijo mladih al-ternativcev. Aktivnosti so zelo raznolike, saj v dnevnem času med drugim deluje kot kavarna, razstavišče, infor-macijska točka in družabna igralnica. V bližini klubskega prostora razpolagamo še z večjo sprejemno/produkcij-sko pisarno, dvema manjšima prostoroma- svetovalni- Mc Pekarna Maribor cama in drugimi prostori, ki so v souporabi. Statusno vprašanje kompleksa Pekarna še vedno ni re- šeno. Mestna politika pa ne ustavlja ustvarjanja množice kreativnih ljudi, ki tukaj delujemo na različnih področjih: kultura, izobraževanje, ekologija, sociala, šport in še mnogo več. Vse skupaj seveda nekoliko drugače – neko-mercialno, neinstitucionalno, alternativno. Vsaj trudimo se, da bi ostalo tako. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in Center Šteker doprinos k delu z mladimi: Funkcija mladinskega centra je za mlade preventivna, informativna, izobraževalno-vzgojna in tudi servisna, obenem pa center (skozi programe in kot kompleks z raznolikimi prostorskimi kapacitetami) deluje kot pod- 95 Predprostor kluba Foto: Društvo IndiJanez Zunanji predprostor mladinskega centra. Foto: Društvo IndiJanez porna točka in platforma za kreativno delovanje mladinskim skupinam in posameznikom ter ostalim orga- nizacijam, ki delujejo na mladinskem področju. Mladi se v mladinskem centru družijo s prijatelji, koristno preživljajo prosti čas, pridobivajo nova znanja in vešči-ne za prepoznavanje osebnih sposobnosti, boljše ko- munikacijske sposobnosti, boljšo samopodobo, boljšo samozavest in so izpostavljeni novim izzivom. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Ureditev podstrešja in sprememba njegove namem- bnosti. Ureditev svetovalnic. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Digitalne oblike komunikacijskih kanalov in sredstev: spletne predstavitvene strani, internet, digitalne predstavitve, e-pošta, e-bilten, blogi, forumi, družbena omrežja idr.; Virtualni prostori so učinkoviti predvsem zaradi do-seganja mladih in preko katerih potekajo prenos infor- macij in osveščanje, ustvarjanje dogodkov, oglaševanje aktivnosti ter druge neposredne oblike komunikacije. Prisotnost na spletu in socialnih omrežjih: — osrednja spletna stran Društva IndiJanez (www. indijanez.si), ki služi kot stičišče informacij, povezanih z dejavnostmi društva in njegovih programov; — spletna stran www.pekarna.net, ki služi predvsem informiranju povezanih z dejavnostmi društva in njegovih programov; — spletna stran Centra Šteker (www.steker.si) kot osnovna informativna spletna točka z aktualnimi informaci- jami o vsebinah in ponudbi programa, relevantnimi novicami ter kontaktnimi podatki za vzpostavitev stika; — mailing liste, s pomočjo katerih obveščanje o dejav- nosti preko maila pošiljamo na več kot 3000 naslo- vov članov društva, sorodnih organizacij, sodelujočih ustanov in medijev. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Osvežitev prostora - nakup dodatne tehnične opreme, rekvizitov za aktivno preživljanje prostega časa, pohištva, prenova razstavišča in čitalnice ... 97 IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti w Cesta 13. julija 65 A, 1261 Ljubljana - Dobrunje www.irdo.si www.model-m.si Uporabljamo dve pisarni v velikosti 20-25 m2, www.horus.si skupne prostore ter veliko dvorišče s teraso in www.adrastos.si z zelenico, po potrebi še predavalnico na obeh lokacijah (Ljubljana, Maribor), glede na potrebe E še v drugih mestih. info@irdo.si virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Inštitut IRDO je leta 2021 po 17-tih letih delovanja preselil svoj sedež iz lokacije v Mariboru (Preradovičeva ulica 26) na lokacijo v Ljubljani (Cesta 13. julija 65a, Ljubljana – Dobrunje). Sedanje usmeritve EU in mednarodnih organizacij vse bolj spodbujajo k hibridnemu delu, še bolj k delu v virtualnem okolju, da se vse bolj zmanjša ogljični odtis organizacij in privarčuje pri stroš kih. Takšno je v skladu z zelenim in digitalnim prehodom (usmeritev EU in Slovenije) tudi naše delo. Pisarne smo iz Maribora iz industrijske cone preselili v zeleno okolje v Ljubljano, na obrobje mesta, 2 km od obvoznice. Stik z naravo je zato v kombinaciji z delom v virtualnem okolju za nas vitalnega pomena in se uje- ma s poslan stvom inštituta IRDO. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Nova lokacija nam omogoča več dela z mladimi v virtual nem in zelenem okolju, hkrati pa nudi možnost razvoja kombinacije bivalnih stanovanjskih površin za mlade in ustvarjanja zagonskega poslovnega okolja za mlade podjetnike. V tem duhu za prihodnjih 10 let snujemo načrte, seveda pa morajo ti vsebovati tudi dobro finančno konstrukcijo, da jih bomo lahko ures- ničili. 99 Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Na voljo imamo pisarni in po potrebi predavalnico ter velika dvorišča. Za stanovanjsko-poslovni projekt za mlade pa bi morali še dokončati več prostorov, ki so sedaj v isti zgradbi, a v 3. podaljšani fazi. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Virtualno okolje nam omogoča delo z mladimi tudi v bolj oddaljenih krajih po Sloveniji in mednarodno. Omogoča tudi aktivno povezovanje mladih z gospodarstvom in negospodarstvom (izobraževanja, mreženje ...). Prisotni smo na LinkedInu, Instagramu, imamo več spletnih mest. Za predavanja v virtualnem okolju in za mednarodne konference, sestanke in druge aktivnosti najpogosteje uporabljamo Zoom. Veliko dejavnosti Inštitut IRDO izvaja po različnih mestih, zaradi situacije s Covid-19 in v duhu zelenega in digitalnega prehoda pa vse več dejavnosti poteka v virtualnem okolju. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Zelo si želimo okrepiti mlade s projektom Zeleni Model M in najpodjetnejšim omogočiti zagon njihovih podjetij ter bivanje v naših (zaenkrat še nedokončanih) dodatnih prostorih, ki so namenjeni tudi stanovanjski dejavnosti. Zavedamo se, da je to velik zalogaj. A nam prostor to omogoča in to bo naša vizija za naslednjih 10 let. Foto: Arhiv IRDO Inštitut KamRa Mladinski dnevni center KamRa w Ljubljanska 19, 4240 Radovljica www.kamra-radovljica.si 165 m2 E Zunanji prostori: dvorišče, travnik za centrom info@kamra-radovljica.si Obnova: — 2021: Nova kuhinja — 2022: Prepleskano in na novo poslikana stena s strani udeležencev, nov kavč virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Mladinski center je v starejši, prenovljeni hiši. Ob vstopu se v pritličju nahaja velika kuhinja, ki ni samo namenjena pripravi obrokov, kuharskim delavnicam, ampak je tudi prostor za druženje in preživljanje prostega čas. V zgor-njem nadstropju je velik svetel dnevni prostor, z rdečim kavčem, veliki mizami za ustvarjalnice, namiznim nogo-metom, knjižnim kotičkom, platnom in projektorjem. Na obeh straneh so okna, stene okoli so barvne, na eni od njih je poslikava, ki so jo naredili udeleženci. Tudi pisarna mladinskih delavcev je namenjena udeležencem, ker je v njej manjši kavč in dve pisalni mizi za uporabo ra- čunalnikov in učenje. Na voljo sta še dve manjši sobici za učno pomoč in individualne razgovore ter balkon. Aktivnosti se dogajajo tudi na dvorišču ter na prostor- nem in urejenem travniku za hišo. Center daje vtis družinske hiše, je domač, topel in prijazen. Vsak, ki pride, se v njem dobro počuti, zato nas velikokrat obiščejo tudi naključni mimoidoči in tujci. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: V prijeten prostor otroci in mladi rajši prihajajo, ker ne deluje uradno in hladno. Prostor je opremljen in poslikan v skladu z njihovimi idejami in predlogi, zato se počutijo kot doma. Oprema ni čisto sodobna, po drugi strani pa je dovolj nova in kvalitetna, da se dobro po- čutijo in skrbijo zanjo. Če se mladi v centru dobro po- 101 Glavni prostor za delavnice in druženje Foto: Jasmina Šubic čutijo, tudi lažje izpeljemo aktivnosti. Pravijo, da ima prostor dušo. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: V hiši dopoldne deluje program PUM-o, zato je včasih stiska s prostorom. Predvidena je selitev v staro knjižni-ce, vendar šele čez dve leti. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Virtualni prostor uporabljamo za informiranje in svetovanje, promoviranje delavnic in dejavnosti ter obveščanje o izvedenih aktivnosti. Udeležence informiramo o dnevnih, tedenskih in mesečnih aktivnostih preko Facebook profila centra in Ljudske univerze Radovljica. Na Face- booku in Instagramu s plačanimi objavami oglašujemo programe za mlade in objavljamo foto utrinke izvedenih aktivnosti. Messenger in Instagram chat uporabljamo za kontaktiranje udeležencev in svetovanje. Preko Zoom aplikacije nekateri izvajalci še vedno izvajajo učno pomoč ter delavnice joge. Na YouTube kanal objavljamo prispevke otrok in mladih (radijske delavnice, vloge iz aktivnosti in mladinske izmenjave ...). Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Trenutno ni izzivov s prostorom povezanih s sredstvi. Foto: Arhiv KamRa 103 Prostor za srečanje, osebno delo, snemanje. Foto: Karmen Zalokar Prostor za sestanke, osebno delo, s pogledom na Šuštarski most Foto: Karmen Zalokar Katoliška mladina w Jurčičev trg 2, 1000 Ljubljana katoliskamladina.si pota.si cca. 200 kvadratnih metrov površine, notranji atrij sticna.net v souporabi z drugimi lastniki sosednjih stanovanj, svetovnidanmladih.si zadnja obnova hiše pred letom 2015. skupnostmladih.si E Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš info@katoliskamladina.si prostor svojstven in drugačen od drugih: virtualni Naši prostori se nahajajo v osrčju stare Ljubljane. prostori So na križišču poti študentov in dijakov, ki se izobra- žujejo v Ljubljani. S prostorov je možno spremljati Katoliška mladina utrip mesta in dogajanje v njem. Prostori so primerni za manjša do srednje velika sre- čanja mladih (do 80 oseb). Posamezni prostori so večnamen ski. Obsegajo majhno kuhinjo, primerno za pripravo obrokov, sobe za osebni pogovor ali srečanja majhnih skupin, snemalni studio, ki je mladim na voljo za audio ali video snemanje, ter prostor za osebno molitev. Del prostorov je tudi pisarna, v kateri deluje-mo zaposleni. Prostori so na razpolago tudi mladim in skupinam, ki niso del naše organizacije. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Vsakoletno opažamo porast števila mladih, ki koristijo naše prostore. Vzporedno temu prostore uporablja tudi vedno več skupin izven Katoliške mladine. PIC Povezanost pisarne s prostori za srečanja omogoča zaposlenim, da so mladim na razpolago za pogovore, spremljanje ter mentorstvo pri odgovornostih, ki so jim zaupane v sklopu delovanja Katoliške mladine. Pota Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Obnova kuhinje, označitev dostopa do prostorov, obnova kletnih prostorov. 105 Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Virtualne prostore uporabljamo za informiranje mladih o naših dogodkih, za vabilo k vključevanju v naše aktivnosti ter za vsebinsko spodbudo mladim pri njihovem Stična vsakdanjem duhovnem življenju. Spletne strani so v osnovi namenjene informiranju, Facebook in Instagram sta namenjena vabilu mladim k udeležbi na dogodkih in k prostovoljnemu delu. In- stagram profile in YouTube kanale uporabljamo za ob- javljanje vsebin, ki so mladim opora pri iskanju smisla življenja in njihovi poti k Bogu. Na Instagram profilu in PicTime galeriji pa mladim ponujamo tudi vpogled v preteklo in aktualno dogajanje v naši skupnosti mladih. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Potrebna bi bila prenova prostorov, saj so tla, stene in električna napeljava dotrajani. Želeli bi si postati lastniki prostorov pod nami za lažji dostop mladih do prostorov za srečanja. Potrebna bi bila zaposlitev osebe za sprejem in spremljanje mladih in možnost parkiranja službenega vozila v neposredni bližini. KUD Pozitiv w Kreatorij DIC www.pozitiv.si Poljanska 26, 1000 Ljubljana E 120 m2, večnamenski gledališki klubski prostor, pozitiv@pozitiv.si s stalnim tedenskim programom. virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš KUD Pozitiv prostor svojstven in drugačen od drugih: Večnamenski gledališki klubski prostor, namenjen mladim iz DIC-a, Poljan, Ljubljane in drugim mladin- skim skupinam iz Slovenije ter širše. V prvi vrsti srednješolcem in študentom, pa tudi drugim ciljnim populacijam, ki jih zanimata mladinska kultura in ustvarjanje. Dostopen različnim umetniškim zased- bam, ki nimajo lastnih prostorov, vključno z deprivile- giranimi skupinami. V njem potekajo številne delavnice s področja scenske, multimedijske, glasbene ipd. umetnosti, mednarodne mladinske izmenjave ter predvsem stalni tedenski mladinski program, sofinan- ciran s strani URSM in MOL. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Dijaški dom Kreatorij je »gledališče v hiši«, h kateremu spadajo še Ivana Cankarja prostor z improviziranim video studiem in montažo ter galerijo, kar omogoča celovito ponudbo in realizacijo zahtevnejših projektov, kot so to npr. mladinske izmenjave ter festivali. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Stalno, kontinuirano vzdrževanje in generalna renova- cija prostora ter posodabljanje opreme. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Kreatorij TV je nastal v času epidemije. V obdobju po epidemiji Kreatorij TV dopolnjuje stalni tedenski program 107 Prizor iz plesno gledališke predstave Teatra Pozitiv Amaranth Foto: Nina Golob Prostor video studia in video montaže Foto: Radovan Jaušovec v živo, z videom v živo, objavo reportaž, povzetkov ter videoesejev – refleksij realiziranega programa. Ustvarjanje dogodkov in sprotno objavljanje vsebin na socialnih omrežjih: Facebook, Instagram, TikTok, You- Tube – napovedi in realizacija programa ter promocija konkretnega prostora, dela na področju mladinske kul- ture in ustvarjalnosti. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Organizacija mednarodnega inovativnega plesno gledališ- kega in več medijskega mladinskega festivala. 109 Klub LokalPatriot - mala dvorana s kavarno Foto: k. p. l. Galerija Simulaker Foto: k. p. l. LokalPatriot LokalPatriot - Mladinski klub DNŠ w Klub LokalPatriot www.lokalpatriot.si Rozmanova ulica 21, 8000 Novo mesto www.simulaker.si klub 120 m2, dvorana 400 m2, terasa 40 m2; otvoritev 2022 E Galerija Simulaker lokalpatriot@lokalpatriot.si Vrhovčeva ulica 1, 8000 Novo mesto sodobna in multimedijska umetnost, 100 m2; prenova 2007 virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Klub LokalPatriot od letošnjega leta deluje na novi lokaciji, kjer upravljamo z manjšim klubskim prostorom za izvajanje različnih mladinskih dejavnosti ter večjo prireditveno dvorano za izvajanje zahtevnejših produkcij (kon- Galerija Simulaker certov, predstav, multimedijskih projektov ...) s področ- ja mladinske kulture. Galerija Simulaker velja zaradi svoje arhitekturne zasno-ve (obnovljene nekdanje poštne konjušnice) za eno zani- mivejših galerij sodobne umetnosti v Sloveniji. Posebnost obeh lokacij je, da sta umeščeni tako rekoč v samo mestno jedro Novega mesta, hkrati pa sta v neposredni bližini večine šolskih središč in tako zanimi-vi za tamkajšnje šolarje in dijake. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: S klubom in galerijo nudimo mladim zadostne kapacitete predvsem za uresničevanje njihovih idej na kulturnem področju, ob tem pa izvajamo še dejavnosti na različnih sorodnih področjih. Največja dodana vrednost je v povezovanju različnih nevladnih organizacij in posameznikov, ki so jim naša vrata vedno odprta. Poleg vsebin v klubu in galeriji, s katerima upravljamo, v sodelovanju z Zavodom Novo mesto in Knjižnico Mirana Jarca del naših dejavnosti, predvsem izobraževalnih (delavnice, Platforma konS ...) izvajamo še na drugih lokacijah. 111 Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: V zadnjih letih smo s pomočjo Mestne občine Novo mesto, JSKD in Ministrstva za kulturo poskrbeli za ureditev primernih prostorskih in tehničnih pogojev za izvajanje naših dejavnosti. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: LokalPatriot in Galerija Simulaker sta poleg lastnih spletnih strani prisotna tudi na omrežjih Facebook in Instagram. Facebook profila uporabljamo pretežno za najave dogod- kov, objavo novic in informacij, ki se nam zdijo aktualne za naše uporabnike, Instagram profila pa poleg omenje-nega služita tudi kot neke vrste arhiv izvedenih aktivnosti zavoda. Pri tem v zadnjem času prednjači profil Galerije Simulaker, s katerim upravlja hišni kurator, temu primerno so tudi vsebine profila vsebinsko in estetsko zaokro- žene ter privlačne za oko, kar potrjuje tudi konstanten porast zabeleženih obiskov profila. Profil zavoda LokalPatriot je ravno v tem trenutku (pred vnovičnim odprtjem kluba) v prenovi in ponovnem osmišljanju. Verjamemo, da bo z odprtjem kluba znova zaživel v polnem obsegu. Najdete nas na facebook.com/KlubLokalPatriot in face- book.com/GalerijaSimulaker, na Instagramu pa sta naša profila lokalpatriotnm ter simulaker_gallery. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Odkup prostorov, v katerih izvajamo galerijsko dejavnost ter nakup sodobnejše tehnološke opreme za izvajanje osnovnih pisarniških dejavnosti. Klub LokalPatriot - velika dvorana Foto: Peter Žunič Fabjančič MC Brežice Zavod za podjetništvo, turizem in mladino Brežice (enota: Mladinski center Brežice) w Gubčeva 10a, 8250 Brežice www.mc-brezice.si www.zptm.si Razpolagamo z različnimi notranjimi prostori (učilnice, sejna soba, večnamenska dvorana, telovadnica, klub, E igralnica, mladinska soba, glasbena vadnica) in hostlom, mcb@zptm.si v okolici pa se nahajajo atrij, park in zunanje igrišče. virtualni Zadnja obnova je bila izvedena leta 2012. prostori MC Brežice Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Razpolagamo z različnimi prostori, v katerih se lahko izvajajo tako delavnice kot različni seminarji in seje (4 učilnice, sejna soba). Mladinska soba in igralnica sta prostora, ki sta ustre- zno opremljena za kakovostno preživljanje prostega časa mladih in otrok. Telovadnica je prostor, kjer različna društva trenirajo ples, borilne veščine, dvoranski nogomet in drugo, mladi pa jo lahko uporabijo za prostočasne aktivnosti. Večnamenska dvorana je primerna za izvedbo različnih glasbenih koncertov, konferenc, plesnih in gledaliških predstav, svečanih dogodkov ter izvedbo tematskih delavnic in glasbenih vaj. Družinski center Brežice V mladinskem hotelu gostimo različne skupine mladih in izmenjave, ki hkrati uporabljajo tudi naše prostore za izvedbo svojih aktivnosti. Klub MC je prostor za druženje, sprostitev, zabavo in ples, kjer mladi z veseljem navezujejo stike ter ustvarjajo nova poznanstva. V klubu se izvajajo tudi različni manjši glasbeni koncerti ali stand up-i. V neposredni bližini se nahajajo tudi park, zunanje igri- šče in zunanji atrij, kjer se otroci ter mladi lahko igrajo, 113 Večgeneracijski tečejo in telovadijo, občasno pa v atriju organiziramo center Brežice kulturne večere. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Različni prostori, ki se nahajajo v mladinskem centru, so lahko namenjeni samostojnim dogodkom ali pa do- godkom, ki se med seboj povezujejo. Prostori omogo- čajo druženje, mreženje, hkrati pa se uporabljajo kot učni prostori, ki omogočajo mladim in ostalim deležni- kom iz okolja, možnost koriščenja prostorov. Za mlade je večina uporabe prostorov brezplačna. Mladinska soba, ki je najnovejša pridobitev, je oblikovana in opremljena s pomočjo mladih in je zato toliko bolj posebna. Mladinska soba: V mladinski sobi se dogajajo razne aktivnosti – delavnice v manjših skupinah, diskusije in hkrati povezovalni dogodki, kot so večeri namiznih iger, filmski večeri ali le neformalno druženje, kjer si mladi sami določijo vsebino. Uporaba je za mlade brezplačna in na voljo skozi celoten dan v času delovanja kluba. Sejna soba: Sejna soba je namenjena in opremljena za konference, večje seje ter predstavitve. Soba je opremljena z belo tablo, premičnim platnom za projekcije, projektorjem Večnamenska dvorana – osrednji prireditveni prostor v MC Brežice, ki je namenjen koncertom, predstavam, večjim delavnicam, sejam in predavanjem. Foto: Arhiv ZPTM Brežice in računalnikom za predvajanje. Sprejme 55 ljudi, primerna pa je za tematske konference, različna strokovna predavanja organiziranih skupin in poslovne predstavitve. Večnamenska dvorana: Kapaciteta dvorane je 500 stojišč ali 235 sedišč, ima dvižno platno za projekcije, projektor in premične gledališke zavese. Ob dvorani je še garde-roba in toaletni prostor s tušem za nastopajoče. Dvora- na je primerna za izvedbo različnih glasbenih koncertov, konferenc, plesnih in gledaliških predstav, svečanih dogodkov ter izvedbo tematskih delavnic. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: V prihodnosti imamo željo, da uredimo zunanji prostor, ki bo namenjen različnim skupinam ljudi. Prav tako imamo željo urediti učilnico na prostem, kjer bi lahko izvajali različne delavnice, neformalna izobraževanja in predavanja. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Na virtualne prostore objavljamo informacije, dogodke, novice in reportaže Mladinskega centra Brežice. Uporab- ljamo različne platforme, kot so Facebook, Instagram, YouTube, spletna stran. Mlade na ta način informiramo, jim predstavljamo možnosti mobilnosti in udeležbe raz- ličnih aktivnosti, delimo stvari, ki jih utegnejo zanimati, da lahko čim več informacij pridobijo na enem mestu, za kar pa uporabimo različna komunikacijska orodja: video posnetki, fotografije, plakati, infografike ipd. V času pandemije pa se je razširila tudi uporaba Zoom-a in Discord-a. Veliko predavanj, delavnic in posvetov smo izvedli prav preko aplikacije Zoom, česar so se mladi radi posluževali. Tudi sedaj, kadar se izkaže da je to boljši način, se poslužimo online ali hibridne izvedbe, tako da ostajamo aktivni tudi v virtualnih prostorih. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Če sredstva ne bi bila ovira, bi uredili učilnico na prostem, nabavili bi tudi nekaj nove opreme in pohištva, saj je od zadnje prenove minilo že 10 let in so nekateri elementi že dotrajani, kot so npr. mize, stoli, omarice v učilnicah, nove table. V Mladinskem hostlu pa bi si želeli novih postelj in omar. 115 Dvorana Celjskega mladinskega centra Foto: Arhiv MC Celje Atrij Celjskega mladinskega centra Foto: Arhiv MC Celje Celjski mladinski center Celjski mladinski center, javni zavod za mladinsko kulturo, izobraževanje, informiranje in šport w Mariborska cesta 2, 3000 Celje www.mc-celje.si Velikost površine: 908,85 m2; Zunanji prostori: E pred stavbo atrij, zadaj vrt, velikost: 1009,45 m2. info@mc-celje.si Zadnja obnova: 2010 sonja.majcen@mc-celje.si (direktorica) Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš virtualni prostori prostor svojstven in drugačen od drugih: Prostori Celjskega mladinskega centra so zasnovani tako, da so odprti za vse mlade, ki si želijo v našem MC Celje centru razvijati svoje ideje, izražati kreativnost in izvajati projekte, mi pa jih pri tem podpremo in jim nudimo pomoč, bodisi skozi nudenje mentorske opore ali pa z organizacijsko, finančno, tehnično in infrastrukturno pomočjo. Iz infrastrukturnega vidika je mladim na voljo več različnih prostorov, zunaj velik atrij, notri pa različne učilnice in dvorana, v kateri se lahko izvajajo različne delavnice in neformalne učne aktivnosti, pa tudi posveti z mladimi, strukturirani dialogi mladih z odločevalci, različni dogodki in koncerti. Vsi obiskovalci imajo na voljo brezplačen dostop do brezžičnega interneta, lahko uporabljajo tudi računalnike in drugo tehnično opremo. V sklopu mladinskega centra delujeta tudi MCC Hostel in Kavarna z zelenim vrtom. Prisotni smo tudi v virtualnem prostoru, na različnih družbenih omrežjih, kjer smo v dnevnem stiku z mladimi. Smo tudi ena izmed UNICEF-ovih Varnih točk. Celjski mladinski center predstavlja varen prostor za mlade, odprt in dostopen MCC Hostel za vse, tudi za mlade z manj priložnostmi. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Naš prostor je namenjen podpori mladih in njihovega osebnega, kulturnega, družbenega in državljanskega 117 Infopentlja razvoja, kjer stremimo k temu, da z mentorsko podporo spodbujamo aktivno participacijo mladih v družbi. Tako omogočamo razvoj kompetenc mladih, njihovih medkul- turnih povezav in veščin, pridobivanje neformalnih znanj, ki mladim lajšajo vstop na trg dela in jim omogo- čajo aktivno ter enakopravno pozicijo pri delovanju v lokalnem okolju. Dodana vrednost z vidika doprinosa k delu z mladimi je, da se aktivno odzivamo na potrebe mladih, tako v virtualnem, kot tudi fizičnem prostoru. Zgolj en primer: ena izmed ključnih problematik, ki so jo izpostavili mladi, je skrb za okolje, zato smo skupaj ozelenili naš atrij in okolico, zasadili drevesa, medovite rastline, zelene rastline ter dišavnice. Takšne akcije imajo ključne učinke tako na mlade, kot tudi na okolje. Mladi se po podatkih letne evaluacije našega dela (Logbook analiza 2021) v MCCju počutijo odlično (42 %) ali dobro (38 %), pri čemer izpostavljajo zlasti dobro vzdušje in to, da se v naših prostorih počutijo varno. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Želimo povečati kapaciteto dvorane, ki lahko trenutno sprejme 180 oseb, saj bi s tem razširili dostop do ak- tivnosti in postali še bolj vključujoči. Poleg tega si želimo dodatne prostore, ki so na Mariborski cesti 2, jih obnoviti in dobiti v upravljanje z namenom ponujanja bolj raznolikih vsebin. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Prisotnost v virtualnem prostoru je danes ključnega pomena, še zlasti v mladinskem sektorju. V Celjskem mladinskem centru se zavedamo, da so naša ključna ciljna publika mladi, ki se v virtualnih prostorih pogosto počutijo celo bolj domače kot v fizičnih. Zato jih aktivno nagovarjamo in se z njimi družimo tudi preko različnih družbenih omrežij. Aktivno smo prisotni na Facebooku, Instagramu in TikToku, redno posodabljamo spletno stran in objavljamo vse dogodke in aktivnosti v okviru našega programa. V zadnjih dveh letih smo veliko naših aktivnosti prilagodili tudi tako, da smo jih prenesli v virtualni prostor in s tem mladim omogočili socialno interakcijo, ki v živo zaradi omejitev javnega življenja ni bila mogoča. Tako smo v virtualno okolje preselili koncerte, pogovore, predavanja, delavnice, dogodke itd. Z mladimi smo v stiku z dnevnimi objavami in storyjih na družbenih omrežjih, med drugim pa tudi snemamo in objavljamo različne video vsebine in podcaste. Poleg tega smo razvijali kar nekaj iger z namenom krepitve ključnih kompetenc v virtualnem okolju (npr. virtualne/ simulacijske igre gaMEfy – na temo prepoznavanja lažnih novic, Blendin – na temo medkulturnega dialoga in komunikacije, trenutno v okviru projekta CO-MIX razvijamo spletno platformo z aplikacijo za ustvarjanje stripov, v okviru projekta APEL so nastale digitalne kartice Y.O.C.O., v okviru projekta DiARC pa virtualna razstava in digitalne kreativne kartice DiARC ...) in preko razvoja različnih platform ponujali mentorsko podporo (npr. spodbujanje online mentorstva v okviru projektov Mentor up, Mynnova, Open, E-UNITE, EMPLOY ...). Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Kljub temu, da se večina aktivnosti Celjskega mladinske-ga centra izvaja v prostorih, ki so dostopni vsem, pa je MCC Hostel v več nadstropjih, brez dvigala. Postavitev dvigala bi tako razširila dostop do prostorov hostla tudi za gibalno ovirane, vendar pri tem ne gre zgolj za vpra- šanje sredstev, pač pa se naši prostori nahajajo v stavbi, ki je pod spomeniškim varstvom, gradnja dvigala pa bi bistveno posegla v zunanji izgled stavbe, saj v notranjo-sti za umestitev dvigala ni prostora. Energetska sanacija starega dela stavbe, kjer bi poleg učenja o bolj energetsko varčnem okolju lahko to tudi udejanjili. Digitalne kartice Y.O.C.O., ki so nastale kot rezultat projekta APEL. 119 Foto: Arhiv MC Idrija Večnamenski prostor Foto: Arhiv MC Idrija MC Idrija Zveza društev Mladinski center Idrija w Ulica IX. korpusa 17, 5280 Idrija www.mcidrija.si MCI deluje in skrbi za občinsko stavbo, ki je velika E 2.640 m2, ima 300 m2 teraso ter stoji na 3.653 m2 info@mcidrija.si veliki parceli, kjer je tudi park z igrali. virtualni Stavba je stara in potrebna celovite obnove, jo pa prostori po manjših delih obnavljamo postopoma. Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Mladinski center Idrija deluje v stavbi nekdanjega Centra za izobraževanje in usposabljanje Nikolaja Pirnata s pripadajočim dijaškim domom, ki je v lasti Občine Idrija. V stavbi se poleg pisarn, učilnic, sob za spanje, kuhinj, info točke oz. recepcije, dnevne sobe in večjega večna-menskega prostora nahajajo pisarne društev (taborniki Rodu srebrnih krtov in Klub idrijskih študentov), Hostel Idrija, večnamenska terasa, posebni program vzgoje in izobraževanja OŠ Idrija ter dnevni center za otroke in mladostnike pod okriljem CSD Idrija. Pred stavbo se nahaja tudi parkirišče in park z otroškimi igrali in mizami, za katerega skrbimo. Stavba se nahaja na Ulici IX. korpusa 17, sedem minut hoje navkreber z osrednjega trga v Idriji. Parcela, na kateri se nahaja, meri 3.653 m2, uporabne površine, ki si jo delijo prej omenjene organizacije, pa je 2.640 m2. Celoten objekt, dograjen leta 1949 ter večkrat adapti- ran in dozidan, je v precej slabem stanju, predvsem energetsko pomeni veliko obremenitev za občinski proračun in za uporabnike, zato je potrebna celovite prenove. Naše vodilo je že od samih začetkov skladno z duhom časa: uporaba predmetov iz druge roke in omogočanje novega življenja predmetom, ki bi sicer predstavljali odpadke. Na ta način vedno znova spoštujemo zgodo- vino stavbe in ji dodajamo mladosten pridih. 121 Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: »Kot največja mladinska organizacija v občini Idrija nudimo prostor za spodbujanje idej. Izvajamo in pod- piramo dejavnosti, s katerimi stremimo k izboljšanju položaja mladih in omogočamo razvoj potencialov v lokalnem okolju,« se glasi poslanstvo Mladinskega centra Idrija, ki predvideva, da je mladim treba dati prostor: tako prostor v fizičnem smislu kot prostor pri odločanju ter prostor za razvijanje in uresničitev idej. Potreba po povezavi mladinskih društev v naši občini je nastala ravno iz potrebe po prostoru, v katerem se mladi lahko aktivno udejstvujejo, povezujejo, soodlo- čajo, razvijajo in zabavajo, kar še naprej ostaja naša osnovna skupna točka. Z delovanjem in vzpostavitvijo Mladinskega centra Idri- ja se je spremenil pogled in sprejemanje mladih v ob- čini Idrija. Počasi postajamo (enakopravni) sogovorniki pri odločevalcih ter na dolgi rok prispevamo k razvoju lokalne skupnosti in aktivnemu dogajanju v mestu, v katerem mladi in drugi radi živijo. Večnamenski prostor Foto: Arhiv MC Idrija Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Po manjših delih stavbo vzdržujemo. V letu 2022 ima- mo namen urediti dodaten večnamenski prostor, ki bo na voljo za uporabo lokalni skupnosti, pa tudi gostova- nju mednarodnih skupin. Urejamo tudi prenovo vodo- vodnih in kanalizacijskih napeljav ter nakup novih vrat. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Virtualne prostore trenutno uporabljamo predvsem za obveščanje in komuniciranje glede dogajanja pri nas. V času omejitvenih ukrepov zaradi širjenja nalezljivih bolezni pa so bile tudi prizorišče različnih preizkusov virtualnega dela: praznični posnetek lokalnih glasbenikov, predvajan prek Facebook live in po radiu Primorski val; intervjuji v živo z mladimi športniki, kulturniki, glasbeniki; spletna predavanja. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Stavbo bi bilo treba prenoviti in energetsko sanirati, urediti dostope in povezave, prenoviti vse napeljave, zamenjati okna in fasado ter urediti dostopnost za gibalno ovirane. Hkrati bi bilo v prostorih, ki so bile včasih namenjene sobam samskega doma, smiselno urediti stanovanja za mlade in mlade družine. Zaveda- mo se, da so to velike investicije oziroma spremembe, prav te pa predstavljajo dolgoročne cilje naše vizije. Slednji bi imeli največje in najdolgotrajnejše učinke na mlade in celotno lokalno skupnost. Z njimi bi poenostavili stanovanjsko problematiko 20–30 mladim, saj bi ponudili 9–13 stanovanj in dolgoročno vplivali na kakovost življenja v občini. Hkrati bi s tem tudi odpirali pot inovativnim praksam reševanja stanovanj- skega vprašanja mladih. S spremembo namembnosti stavbe bi tako spodbujali sobivanje, souporabo in aktivno vključevanje v druge aktivnosti v stavbi, poskrbeli pa bi tudi za vzpostavljeno novo delovno mesto in ohranjanje obstoječih delovnih mest. Rešitev bi tako imela širši vpliv na raznolika področja življenja od bivanja in zaposlovanja do aktivnega vključevanja v prostem času. 123 Glavni prireditveni prostor v mladinskem centru, ki ga razmejuje večje število stebrov. Foto: Rok Kosec Zunanji prireditveni prostor v Kreativni četrti Barutana Foto: Mitja Kuret MC Kotlovnica Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik (MCK) w Fužine 10, 1241 Kamnik kotlovnica.si 304,24 m2 neto uporabne površine; E Od ustanovitve mladinskega centra do obnove še ni info@kotlovnica.si prišlo. virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: MC Kotlovnica je od leta 2007 prostor, katerega pro- gramsko usmeritev narekujejo mladi – trenutno so naše glavne usmeritve kultura, digitalnost, trajnost, zabava, neformalno izobraževanje in prostovoljstvo. Pobude in želje mladih sprejemamo skozi celotno leto ter jih vključujemo v proces ustvarjanja in izvajanja dejavnosti, da imajo možnost postati proaktivni udele- ženci in čim aktivnejši državljani. To velja tudi za mednarodne prostovoljce, ki jih gostimo vsako leto. Med redne aktivnosti mladinskega centra sodijo kulturni dogodki, ki jih soorganizira in povečini tudi izvaja mladina sama, in koncerti, kjer dajemo prednost mladim še neuveljavljenim glasbenim skupinam. MCK ima vrsto lastnih »specialnih« prostorov za dejavnosti – produkcijskih prostorov. Ti vključujejo multimedijsko sobo z avdio in video snemalno opremo ter prostor za vaje mladih lokalnih glasbenikov. Poleg tega mladinski center sestavljajo še prireditveni prostor, ki lahko sprejme do 135 obiskovalcev, večnamenski prostor ter galerijski hodnik. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Koordiniramo povezovanje organizacij v projektu Krea- tivna četrt Barutana (KČB), kjer sodelujejo Javni zavod za kulturo, Zavod Štajn, Kulturno društvo Priden možic, Zadruga KIKštarter in Mladinski center Kotlovnica. Projekt predvideva vzpostavitev infrastrukture za kreativni, 125 socialni in družbeni sektor, z velikim poudarkom vzpostavitve infrastrukture za mladinske organizacije. Program mladinskega centra bomo razvijali z okrepitvi- jo prizadevanj in aktivnosti na področju nove mladin- ske infrastrukture v bližnji stavbi ključavničarstva in nadaljnje grajenje Kreativne četrti Barutana. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Na družbenih omrežjih objavljamo tedenski program mladinskega centra, napovedi posameznih dogodkov in fotografije z dogodkov. V obdobju, ko gostimo pro- stovoljce programa Evropske solidarnostne enote, objavljamo več video vsebin. Po potrebi delimo objave drugih organizacij. V dveh letih, ki sta bili zaznamovani s koronavirusom in posledično velikimi omejitvami, smo ta čas izkoristili za preizkus različnih oblik izvedb aktivnosti. Oblikovali smo digitalne aktivnosti pod skupnim imenom Kotlovnica ONLINE, kjer je šlo za preoblikovanje in razvoj novih aktivnosti in to predvsem v smeri angažiranja in aktivacije mladih kljub fizični oddaljenosti z namenom razvijanja, učenja in socializacije. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Glavni problem, ki ga imamo s kletnim prostorom, je prisotnost vlage in hladu v poletnih mesecih, ko ni možnosti ogrevanja prostorov. Zaradi tega v toplem delu leta prostorov ne uporabljamo za namen progra- ma, poleg tega vlaga in hlad vplivata na hitrejše razpa-danje opreme. To bi lahko rešili samo z namestitvijo toplotne in hidro izolacije po celotni kleti. Maksimalni izkoristek notranjega prireditvenega pros- tora nam onemogoča večje število stebrov, ki so raz- porejeni po sredini prostora. To bi lahko rešili samo z odstranitvijo obstoječih opečnatih stebrov in name- stitvijo novih preklad in stebrov. MC Krško Mladinski center Krško w Cesta krških žrtev 105, 8270 Krško mc-krsko.si/sl 12.048,33, skupaj z zunanjim igriščem ter prireditvenim E prostorom Šumico, leto zadnje obnove: 2011. info@mc-krsko.si virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Stavba MC-ja je dovolj velika, da je namenjena uresni- čevanju idej mladih. To zagotavlja multimedijski center, v katerem imajo priložnost snemanja glasbe, obdelo-vanje zvoka, videa, na voljo imajo tudi vadnice, v katerih lahko vadijo z bendi. Mladim smo omogočili, da si po lastnih zamislih oblikujejo svoj prostor DIY Lab, v katerem izvajajo mesečni program za sovrstnike. Freedom je dnevni center, del našega preventivnega centra, in je urejen kot dnevna soba za mlade. Šumica in igrišče sta zunanja prireditvenega prostora, name- njena vsem aktivnostim, ki jih izvajamo čez poletje, Foto: Žiga Maj Špiler 127 med drugim našemu največjemu festivalu Generatorju. Ker se je v preteklosti pojavljala potreba po alternativ-ni sceni, je v MC-ju urejena tudi manjša dvorana. Zara- di potreb udejstvovanja ruralnih območij imamo tudi mrežo mladinskih točk, v upravljanju pa imamo tudi Bazen Brestanica. Na voljo je tudi več predavalnic s platni in projektorji. Posebni smo tudi zaradi mobil- nega MC-ja na kolesih kombija Srečka. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Poleg tega, da naši prostori zagotavljajo podporno okolje, saj lahko mladi do 29. leta prostore najemajo brezplač- no, omogočajo tudi aktivno udeležbo mladih že v DIY Labu, ki je dom številnih prostovoljcev, in v Freedomu, kamor mladi zahajajo vsak dan. Koncertna in multimedijska dejavnost jih spodbuja k aktivnosti in samoiniciativnosti. Kapacitete so našim prostovoljcem omogočile, da so izvedli hišo strahov za noč čarovnic, za katero smo prejeli nagrado MSS-ja za najboljši mladinski projekt. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Lokacija (ne nahajamo se v samem mestu, smo težje dostopni), majhna mobilnost mestnih prevozov. Foto: Žiga Maj Špiler Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Aktivni smo na Facebooku in Instagramu, (dosegamo starejše mlade med 20. in 29. letom starosti), saj želi-mo tem namenjati največ aktivnosti. Načrtujemo Tik- Tok profil, da dosežemo učence osnovnih šol in sre- dnjih šol, ki slednjega bolj uporabljajo. Med epidemijo smo ustvarili digitalni mladinski center na Discordu, ki je v virtualni splet prenesel večino aktivnosti, vključno z dnevnim centrom, delavnicami za šole, posluževali smo se predvajanja v živo. Discord platformo še vedno ohranjamo, a se je velika večina uporabnikov ter pro- stovoljcev vrnila k obiskom in aktivnostim v živo. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Večja dvorana, namenjena koncertom, predstavam, drugim prireditvam. Večji koncerti, predstave pritegne- jo večje število mladih, za katere je posledično večja možnost, da bodo postali dnevni uporabniki MC-ja ali njegovih drugih aktivnosti, hkrati pa bi MC postal bolj prepoznaven v lokalnem okolju. 129 Prostor MC Oton, v katerem se izvaja večino mladinskih programov. Foto: Maruša Marn Eržen Igrišče ob vodi Foto: Miroslav Strniša MC Oton Zavod Novo mesto, Mladinski center Oton w Župančičevo sprehajališče 1, 8000 Novo mesto mladina.znm.si Dnevni prostor/kuhinja, 39,37 m2, zadnja obnova v 2019 in sejna soba, 54,06 m2. E mladina@novomesto.si Župančičevo sprehajališče, Novo mesto: Športni park Loka, 1500 m2 virtualni prostori Novi trg 5, 8000 Novo mesto Pisarne, projektne pisarne, 75,72 m2 in Galerija Kocka 150,02 m2. Smo upravljalci vseh naštetih prostorov. Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Dnevni prostor/kuhinja se nahaja na Župančičevem spre- hajališču, v neposredni bližini reke Krke in športnega parka na Loki. Zaradi lokacije omogoča hitro mobilnost med različnimi objekti Zavoda Novo mesto, ki jih kot del organizacije lahko uporabljamo. Prostor je tudi v neposredni bližini centra Novega mesta, kamor se lahko odpravimo peš. V prostoru se nahaja kuhinjski otok, ki je mobilen in 131 se lahko po prostoru pomika, kar omogoča lažjo izvedbo delavnic. Pisarne in projektne pisarne se nahajajo 0,5 km od dnevnega prostora/kuhinje, v Kulturnem centru Jane-za Trdine. V KCJT-ju se nahaja tudi Galerija Kocka, v kateri se lahko izvajajo razstave, manjši koncerti, okrogle mize, predavanja, ipd. Športni park na Loki pa obsega igrišča za odbojko, košarkarska igrišča, nogometna igrišča in fitnes na prostem. Osrednja značilnost naših prostorov je ta, da so med seboj povezani v sklopu delovne organizacije. Odlikuje pa jih tudi neposredna bližina, kar omo-goča lažjo izvedbo programov za mlade. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Prostor, kot je MC Oton, v zavesti mladih še ni dosegel popolne povezanosti z njimi, saj veliko mladih tudi še ne ve, da je ta prostor tukaj za njih in čemu je namenjen. Prostor je pomemben za mlade, saj v njem lahko izvaja- mo aktivnosti, glede na to, da v Novem mestu že nekaj let ni bilo prostora za izvajanje česa takega. Močan doprinos k povezanosti z mladimi predstavlja tudi letni oder, na katerem izvajamo koncerte, ki privabijo številne mlade. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Nove pohodne površine, beljenje, drugačna razporeditev prostorov, ureditev tartanske steze. Želeli bi nakupiti nekaj inventarja in izvesti notranjo ureditev sanitarij ter vrat. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: V virtualnih prostorih smo prisotni zaradi informiranja mladih in promocije naših aktivnosti. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Trenuten izziv je pridobitev prostora, v katerem bi lahko izvajali delavnice za večje skupine mladostnikov. Rešitev bi bila ureditev notranjih prostorov na Župančičevem sprehajališču 1. Izziv je tudi pridobitev nastanitvenega objekta za večdnevne nacionalne in lokalne programe. Dokupili bomo inventar za izvajanje programov na prostem. V pri- meru, da s sredstvi ne bi bilo ovir, bi dokupili ozvočenje za izvajanje kulturnega programa na letnem odru. MC Prlekije Mladinski center Prlekije – Pokrajinski center NVO, slovensko nacionalno združenje, delujoče v javnem interesu, socialno podjetje w Spodnji Kamenščak 23, 9240 Ljutomer www.klopotec.net Tri ločene zgradbe, kjer se nahajajo prostori namenje- E ni izvajanju mladinskega dela, ter zunanji kompleks mcp@siol.net v skupni površini 1,30 ha z šotoriščem, igriščem in prostori za lasten samooskrbni vrt, eko kmetijo, virtualni prostori sadovnjak, travnik, hlevi in gospodarsko poslopje. Celoten kompleks, ki se nahaja na stičišču pomursko- podravske regije, v prijetnem naravnem ambientu, se vsakoletno dodatno adaptira, urejuje in širi. Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Prostor je edinstven. Kontinuiteta aktivnega delovanja MCP-ja je široka tako v časovnem kot tudi vsebinskem vidiku. Obsega površine, ki mladim omogočajo vzpostav ljanje in ohranjanje stika z naravo ter vračanje k pomembnim temeljem v življenju. Svojstven je tudi po načinu delovanja, saj omogoča socialno ranljivim mladim, da razvijajo svoje potenciale, jim tudi individualno podpira ter sprejema takšne kot so - vsi ti mladi ravno ustvarjajo vsebine mladinskega centra. Odprt je za vsakogar, ne glede na vse. Njegovo delovanje je tako rekoč brezmejno, saj mladi za mlade organizirajo najrazličnejše dogodke, ki jim omogočajo druženje, odkri- vanje novih spoznanj in širjenje socialnih mrež. Hkrati pa MCP mladim nudi podporo takrat, ko jo najbolj potrebujejo. MCP je razpoznaven, tako da njegov vzgled vleče, vendar s svojim delovanjem izkazuje zavedanje, da je infrastruktura tista, ki je zgolj osnova in sama po sebi ne pomeni nič, če ne služi namenu. Zato njegova pokritost zajema širše medregijsko območje Pomurja in Podravja, prav tako pa pomembno prispeva na naci- onalnem nivoju in v mednarodnem obsegu. 133 Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: MCP s svojimi prostori zagotavlja temeljno podporno okol je za zdrav razvoj in potencial mladih oseb ter je tudi idealen prostor za večgeneracijsko soustvarjanje. Nudi pomembno brezplačno pomoč v primeru najra- zličnejših življenjskih stisk. Ne diskriminira in omogoča aktivno vključe vanje vsem, na domač in sproščen na- čin. Držimo se načela »Iz preteklosti za sedanjost in v prihod nost!« Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Izzivi, ki se pojavljajo, so pomanjkanje sredstev za zaposlitve mladih kadrov, ki bi omogočale še širšo med- narodno in popolnoma inovativno prenovo prostorov za mlade in neovirano programsko-projektno delovanje. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Pomeni združevanje aktualnega in fizičnega dogajanja z interesi mladimi, informiranje in posvetovanje z mladimi. V tem delu je MCP prisoten na slovenskih in tujih virtualnih prostorih, na različnih mednarodnih in nacionalnih portalih. Aktivno vsebine ustvarja na spletnih straneh, Facebooku in Instagram profilu ter YouTube kanalu. Na območju zelenega kompleksa Mladinskega centra Prlekije Foto: Rudi Stegmüller V objavah združuje privlačen tekst s fotografijo. Poslu- žuje se simbolnih elementov, ki dodatno motivirajo mlade. Red no so prisotne objave URSM, drugih po- membnih institucij in nevladnih organizacij na vsebin- sko zelo raznolikih področjih. Občasno so prisotne nagradne igre. Redno se odzivamo na komentarje drugih komentatorjev in delimo obvestila na pozive mladih, or- ganizacij za mlade ali mladinskih organizacij. Že v letu 2003 smo našo javno dostopno e-točko nadgradili v Regionalni pomurski kulturno multimedijski center, ki še dodatno skrbi za našo prisotnost na virtualnih pro- storih. Od ustanovitve, od leta 1994 dalje, je naš moto velikega zaveznika mladih, ubogih, kulturnika, inovatorja in vzpodbujevalca gospodarskega razvoja ter nenazadnje avtorja prvega slovenskega filmske ga zapisa, rojaka dr. Karla Grossmanna: »Človek je duševno prost, če upa govoriti in delati po svojem poštenem prepričanju!« Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Izziv je obdržati mlade predvsem v ruralnem okolju. Mladim bi omogočili še več kvalitetnih in rednih zaposlitev v poklicu mladinski delavec, saj je zaposlitev pogoj da ostanejo. Tako bi dodatno spodbujali razvoj nevladnega sektorja. Vlaganje v človeške vire je naše poslanstvo, saj omogoča, da se MCP, kot prostor za mlade razvija s časom ter nudi kvalitetna izhodišča za vseobsežen razvoj mladih. Prostor za različne aktivnosti. Foto: Nina Stegmüller 135 Foto: Arhiv MC Velenje Foto: Lovro Majhenšek MC Velenje Mladinski center Velenje w Efenkova 61, 3320 Velenje www.mc-velenje.si Velikost površine: 406 m2 E Zunanji prostori: 200 m2 info@mc-velenje.si Zadnja obnova: leta 2010 virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Središče mladih in otrok je že desetletje priljubljen prostor za velenjske otroke in mladino, predvsem tiste iz ranljivih skupin in težjih socialnih razmer. V teh letih smo ga ves čas nadgrajevali, tako programsko kot z novo opremo, igrami in tehnologijami. Mladi se družijo v prijetnem ambientu, ki ga krasijo poslikave, v dvorani pa so jim na voljo družabne in športne igre, športne blazine, udoben kavč, računalnik, velika miza za ustvarjanje ter kuhinja, kjer se izvajajo kuharske delavnice. Prostor, ki je varen in zaupen, je svojevrsten zaradi svojega poslanstva, čeprav je njegova ideja biti sproščen in odprtega duha, hkrati vzgaja in mladim postavlja zdrave meje, jih uči sobivanja, timskega dela, spoštovanja in solidarnosti, sprejemanje drugačnosti, manjšin, vzpod- bujanja kreativnosti. Poseben je tudi zaradi mladinskih delavcev ter prostovoljcev Evropske solidarnostne enote, ki se z mladimi ukvarjajo. Poleg zabavnih in poučnih aktivnosti ter delavnic, ki tam potekajo, je uporabnikom na voljo še pomoč pri učenju in domačih nalogah. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Sam prostor, Središče mladih in otrok je v bližnji okoli-ci središča mesta in v neposredni bližini osnovnih šol, zaradi česar je zelo dostopen mladim, ki lahko pridejo k nam po koncu pouka, naredijo domačo nalogo in se učijo. Ker pri svojem delu sodelujemo z osnovnimi šola- mi, je opažen učinek in sicer izboljšanje učnega uspeha 137 pri otrocih, ki imajo večje učne težave. Kasneje za njih pripravimo program in delavnice, ki so za otroke brezplačne. Na ta način jim mladinski delavci omogoči- mo, da kvalitetnejše preživijo svoj prosti čas, v varnem okolju, kjer dobijo podporo in pomoč, ki jo potrebujejo v času odraščanja. Prav tako pa mladim omogočamo, da skupaj z nami sooblikujejo vsebine, ki so za njih zanimive in na ta način pridobijo nova znanja in vešči- ne, ki jim bodo zagotovo prišla prav v življenju. Večji napredek, predvsem v vedenju in funkcioniranju je opažen predvsem pri otrocih, ki niso tako vodljivi v domačem in šolskem okolju. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Največja težava je predvsem v zunanjem prostoru, pred mladinskim centrom, ki ga trenutno zaradi infra- strukturne pomanjkljivosti ne moremo dobro izkoristiti za druženje in aktivnosti pri delu z mladimi. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Prisotni smo na družbenih omrežjih, ki so priljubljeni med mladimi, še vedno pa naše delovanje temelji na osebnem stiku, tako v naših prostorih kot na terenu. V času zaprtja Središča mladih in otrok smo okrepili pri- sotnost v virtualnih prostorih, jih predvsem ozaveščali, obveščali, prirejali interaktivne kvize, odgovarjali na njihova vprašanja in podobno. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: V bližnji prihodnosti načrtujemo vzpostavitev zunanje učilnice pred mladinskim centrom, ki bo skupni pros- tor namenjen druženju, učenju, igranju in izvajanju raznoraznih delavnic. Hiša bendov Mladinski center Velenje w Stari trg 1, 3320 Velenje www.mc-velenje.si staro.velenje.si/post-dejavno- Velikost površine: 210 m2 sti/hisa-bendov Zadnja večja obnova: 2014 E info@mc-velenje.si Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: virtualni Maja leta 2014 je Mestna občina Velenje Mladinskemu prostori centru Velenje predala v upravljanje hišo v Starem Velenju. To hišo so mladi pod okriljem MC Velenje in Šaleškega študentskega kluba s prostovoljnim delom preuredili v deset vadbenih prostorov, v katerih lahko bendi in samostojni ustvarjalci vadijo ter hranijo svojo glasbeno opremo. Hiša je opremljena s skupnim vhodom, sanitarijami in hodnikom, v katerem se nahaja skupni alarmni sistem. Vsaka soba je varovana z alar- mom, vsak najemnik pa ima svojo kodo alarma in klju- če od svoje sobe. Foto: Arhiv MC Velenje 139 V hiši je 14 glasbenih skupin ali posameznikov, skupaj okoli 50 glasbenikov, ki igrajo najrazličnejše glasbene žanre. Najemniki imajo z MC Velenje sklenjen dogovor o najemu. Mesečna najemnina skupaj s stroški znaša 5 € na člana glasbene skupine. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Malo je prostorov za vaje, ki bi se oddajali mladim ali pa so jim finančno nedosegljivi, zato je za mesto v Hiši bendov ves čas povpraševanje. V Hiši bendov je nastalo veliko glasbenih projektov in zanimivih glasbenih sodelovanj, ki so jih glasbeniki predstavili tudi na lokalnih koncertih in festivalih. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Hiša je zelo dotrajana in bi bila potrebna celovite ob- nove oziroma bo v bližnji prihodnosti potrebno iskati nove prostore. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Poiskati nov prostor, saj ta hiša kmalu ne bo več primerna za svoj namen predvsem zaradi dotrajanosti in vlage. Foto: Arhiv MC Velenje Letni kino ob Škalskem jezeru Mladinski center Velenje w Cesta na Jezero 7b, 3320 Velenje www.mc-velenje.si Velikost površine: 1000 m2; Zadnja večja obnova: 2012 E info@mc-velenje.si virtualni Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostori prostor svojstven in drugačen od drugih: V letu 2009 so mladi ob praznovanju 50. letnice Mestne občine Velenje v okviru mladinske prostovoljne delovne brigade očistili povsem zarasli prostor nekda- njega Letnega kina, ki je bil zapuščen in deloma zasut že več kot 30. let, leta 2012 pa je Mestna občina Vele- nje pristopila k dodatni ureditvi prostora. Danes je Letni kino pomembno koncertno, festivalsko in športno prizorišče na prostem, ki ga redno koristijo različne organizacije, kulturna in športna društva, tam se izvaja poletni indijanski otroški tabor Mladinskega centra Velenje, stand up in filmski večeri in podobno. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: MC Velenje je v Letnem kinu skupaj s partnerji in raz- ličnimi kulturnimi in športnimi društvi pripravil več odmevnih prireditev za mlade in drugo zainteresirano javnost. V Letnem kinu so prostor našli tradicionalni festivali, kot so Festival mladih kultur Kunigunda, Vra-tolom, Festival nasedlega kita, Lake fest in večji do- godki, kot so Veliki koncert v Letnem kinu, Dan naše in vaše mladosti, Indicamp za otroke, Stara sablja za starostnike ter filmski in glasbeni večeri, okrogle mize, gledališke predstave, športni treningi, učilnice v naravi. MC Velenje zagotavlja brezplačno uporabo in izvajanje aktivnosti za mlade več športnim društvom, ki na po- vršinah Letnega kina trenirajo karate, tai chi, izvajajo jogo in podobno. Od leta 2010 do 2013 je v zimskem času Hokejski klub Velenje v njem pripravljal naravno drsališče. 141 Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Želimo investirati v nov servisni objekt s sanitarijami, ki bo dodana vrednost prostora, potrebne pa so tudi investicije v novo razsvetljavo. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Planirano imamo večjo investicijo, izgradnjo servisnega objekta s sanitarijami, gostinskim delom s streho in skladiščnimi prostori. Računamo, da bo del te investi- cije poleg ureditve vseh priključkov objekta, tudi nova (servisna) razsvetljava. Prostor bomo sproti urejali. Foto: Arhiv MC Velenje Nova pekarna Mladinski center Velenje w Stari trg 17, 3320 Velenje staro.velenje.si Velikost površine: 439, 90 m2; Zadnja obnova: 2022 E info@mc-velenje.si Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš virtualni prostor svojstven in drugačen od drugih: prostori Nova pekarna je prireditveni prostor z objektom na Starem trgu v starem Velenju in pripadajočim trgom, s katerim upravlja Mladinski center Velenje. Skrbi torej za upravljanje stavbe, pripravo razpisov in oddajo prostorov, koordiniranje programskih aktivnosti, vzpostavitev pisarne za urbano prenovo in povezovanje z deležniki. Projekt je bil izveden predvsem zaradi aktivne vloge Mladinskega centra Velenje in lokalnih kulturnih dru- štev na objektu Stara pekarne, ki je stala na tem ob- močju in smo ji vrnili življenje z izvedbo preko 200 umetniških in ostalih projektov, tam so gostovali ume- tniki in ustvarjali. V okviru novega kulturnega centra Staro Velenje MC Velenje skrbi za programsko vsebino objekta ter organizacijo dogodkov na trgu. V objektu so tudi 4 ateljeji, ki jih bomo v letu 2022 preko razpisa oddali mladim umetnikom, co-working prostor, opre- mljena delavnica za lokalna društva, dnevni bar z gale- rijo, ter pisarna mestnega marketinga. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Nova infrastruktura mladim ustvarja finančno doseglji- vo priložnost za najem in ustvarjanje v ateljeju, hkrati pa se bo vzpostavila skupnost podobno mislečlih. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Delovanje Pekarne se vzpostavlja, zato še ne moremo opredeliti težav. 143 Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Delovanje Pekarne se šele vzpostavlja, zato še ne mo- remo opredeliti izzivov in rešitev. Nova Pekarna - zunanje prizorišče Foto: Arhiv MC Velenje MC Žalec Mladinski center Žalec w Mestni trg 3, 3310 Žalec www.mc-zalec.si Nočni klub: 114 m2; Dnevni center: 69 m2; E Občasno imamo v uporabi tudi restavracijski del Info@mc-zalec.si (večje prireditve): 198 m2; Zunanji prostori: Dve veliki terasi. virtualni Prevzem starega hotela Žalec se je zgodil letos poleti. prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: V zadnjem času se je prostor Mladinskega centra Žalec izredno spremenil. Kljub temu, da je mladinski center še v povojih, smo pridobili veliko zaupanje s strani lokalne skupnosti in prevzeli v upravljanje enega večjih prostorov v občini. Prostor je tako postal lokacija, kamor mladi zahajajo, četudi brez družbe, saj vedo, da bo v naših prostorih vedno nekdo, s katerim se bodo lahko družili. Radi se pohvalimo, da imamo odprt prostor za vse. Gre za prostore, ki imajo potencial tako v poletnih kot zim skih mesecih. Poleti se večino dogajanja odvija na terasi pred MC-jem, kar privabi številne mimoidoče. Pozimi pa se koristijo notranji prostori, ki jih je v zadnjem času začinil še nočni klub, slednji je v naši občini mladim manjkal. Naš prostor je definitivno drugačen od drugih, saj ima še vse odprte poti, da ga razvijamo in prilagajamo potrebam izvedbe različnih dejavnostih. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Opazili smo, da je odlično, če imajo mladi standardno lokacijo, kamor lahko zahajajo. Le tako se vanjo redno vračajo in sodelujejo pri projektih ali celo izvajajo svoje projekte. V primeru, da ni poskrbljeno za prostor za mlade izven šole, se le-ti (bolj ali manj varno) znajdejo po svoje. 145 Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Trenutno se srečujemo s sladkimi skrbmi, kako bivše poslovne prostor spremeniti v večnamenski in mladim prijeten prostor. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Virtualne prostore uporabljamo za promocijo dogodkov v Žalcu, za deljenje utrinkov iz dogodkov in projektov. Uporabljamo jih za informiranje mladih o možnostih zaposlitve in mednarodnih priložnostih. Večkrat smo se posluževali tudi našega YouTube profila, preko katerega smo imeli nekaj delavnic, predstavitev del mladih, ... Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Nujno je potrebno prostor približati mladim. Če sredstva ne bi bila ovira, bi izvedli številne investicije, ki bi v prostorih omogočale prijetnejšo izkušnjo mladim. Nov dom Mladinskega centra, ki ponuja zunanje prostore, notranji dnevni center, večnamenski prostor in nočni klub. Foto: Anja Oset Terasa za dogodke na prostem v MC Žalec Foto: Anja Oset 147 Večnamenski prostor Foto: Gregor Habjan Učilnica s prostorom za pogovor in prostor za prostočasne dejavnosti Foto: Gregor Habjan MC Železniki Javni zavod Ratitovec w Otoki 9a, 4228 Železniki V okviru internetne strani JZR Enota MCŽ (Na kresu 25, 4228 Železniki) imamo razdelek pod mladino (www.jzr.si). Mladinski center Železniki obsega dobrih 150 m2, se pravi 5 prostorov in sicer sprejemnico, učilnico, E večnamenski prostor, prostor za druženje in wc. info@jzr.si MCŽ smo odprli leta 2011. virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Z mladinskim centrom upravlja Javni zavod Ratitovec (JZR). Mladinski center (MCŽ) je prostor, v katerem se lahko družimo, preživljamo prosti čas s prijatelji, se zabavamo ob igranju različnih računalniških ali dru- žabnih iger. Lahko se učimo ob razni pomoči in tudi ustvarjamo na delavnicah, ki jih pripravijo animatorji. Ker so v neposredni bližini in prav tako v upravljanju JZR tudi bazen, športna dvorana, športna igrišča lahko poskrbimo tudi za športne aktivnosti. Vse to boste lahko izkusili na dogodkih v mladinskem centru. Mla- dinskim center je namenjen tudi dejavnostim drugih društev (taborniki, skavti ...), v njem pa svoje dogodke in dejavnosti redno izvaja tudi Klub študentov Selške doline (KŠSD), ki med vikendom oživijo MCŽ. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Prostori, predvsem njihova urejenost, so zelo po- membni za kvalitetno delo in za dobro počutje udele- žencev. Pri nas so prostori še dokaj novi in je zatorej delo v njih prijetno. Zelo dobro se nam zdi, ker dejavnosti lahko razširimo še na ostale športne objekte oz. prostore JZR, ki veliko pripomorejo k lažjemu izvaja- nju raznovrstnih dejavnosti. Velikega pomena pa je tudi naša okolica, ki nam omogoča različne dejavnosti v naravi. 149 Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Vedno nam manjka skladiščnih prostorov za arhiv, za različne izdelke ali material, ki ostane za naslednje delavnice. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Najbolj smo aktivni na Facebook MCŽ, tam delujejo tudi skupine animatork, ki vodijo programe oz v njem sodelujejo. Na Facebook profilu in na Instagramu ogla- šujemo naše dejavnosti, sicer ne vseh, ker za nekatere imamo tudi dogovorjene skupine. Nekatere delavnice še dodatno oz. posebej oglašujemo preko tiskanih le- takov, za nekatere pa se mladi dogovorijo kar sami in znotraj svojih skupin. Manj družabne medije uporablja- mo za evalvacije, vsekakor pa nam podatki, ki jih dobi- mo preko komentarjev ali statističnega vpogleda, ko- ristijo. Ogledi napovedanih dejavnosti so dobro obiskani, je pa res, da samih objav aktivnosti in foto- grafij iz aktivnosti ni veliko, ker se vedno najde kakšen otrok, ki noče biti fotografiran oz sneman. Prav v času korone smo se tudi večkrat povezali preko zoom aktivnosti in izpeljali kar nekaj pogovornih oz informativnih akcij, kot na primer informativna dneva za bodoče študente in bodoče srednješolce. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Zaposlitev osebe, ki bi peljala celoten program in skrbe-la za prostore, čistočo in njihovo urejenost, skrbela za pripomočke in rekvizite, material za delavnice, učno pomoč ter koordinacijo in organizacijo vsega potrebnega. MDC Blok Mladinski dnevni center Blok w Frankovo naselje 68, 4220 Škofja Loka blok.familija.eu Lastnih zunanjih prostorov nimamo, E se pa trenutno odvija obnova našega atrija. blok@familija.eu Celotna površina centra cca. 130 m2 virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Center se nahaja v nekdanjem hišniškem stanovanju, ki so si ga mladostniki in mladi v desetih letih delovanja centra ob podpori mladinskih delavcev priredili po lastnih željah. Kuhinja in dnevna soba združeni tvorita osrednji prostor, nekdanja otroška soba se je spremenila v računalniško učilnico, glavna spalnica pa je kot zadnja soba namenjena za druženje, branje in učenje. Hodnik predstavlja našo galerijo, ki jo krasijo izdelki multimedijskih delavnic. Ker se tudi sosednji prostori oddajajo v poslovne namene, smo na račun »mrtvega hodnika« bloka pridobili nepogrešljivi skladiščni pros- tor, kjer hranimo najrazličnejšo opremo in materiale, pomembne za kakovostno izvajanje programa. Ker naš center sestavlja večje število manjših sob, vsako od teh pa krasi velika in hkrati pomenljiva stenska posli- kava, ki ustvarja občutek domačnosti ter neprestane prisotnosti mladostniške energije, vidimo naš center kot drugačnega oz. predvsem posebnega. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Notranjost centra je v večji meri odraz želja udeležen- cev ter njihovih idej, zato se v njem počutijo še toliko bolj domače in varno, nekateri celo bolj kot doma. Večje število sob omogoča poglobljeno individualno delo ter tudi delo z različnimi starostnimi skupinami. Mladi tako tukaj radi preživljajo čas in se tudi z veseljem vračajo. Hkrati center, ki je poln udeležencev, 151 omogoča kvalitetno izvajanje programa najrazličnejših vsebin. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Edina težava je trenutno v zadnji fazi reševanja, saj se vrši temeljita obnova starega atrija z izolacijo, s katero bomo pridobili nove prostore, ki bodo uporabni tekom celega leta. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Naše virtualne prostore uporabljamo predvsem z na- menom promocije naših aktivnosti ter seznanjanja šir- še publike z našim delom in vsakodnevnim dogajanjem v centru. Poslužujemo se različnih virtualnih prostorov, ker se zavedamo, da različne generacije uporabljajo različna socialna omrežja in zato lahko le na tak način informacija o našem poslanstvu resnično kroži. V tovrstne dejavnosti poskušamo čimbolj aktivno vključevati tudi naše udeležence, saj so informacije iz prve roke najbolj pristne. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: S svojimi prostori in opremo smo zelo zadovoljni, seveda pa nikoli ni dovolj prostora. Verjetno bi bila prva v vrsti manjša telovadnica. Računalniška učilnica Foto: Nejc Novak Zadnja soba Foto: Nejc Novak 153 Galerija Media Nox v Židovski ulici Foto: Saša Huzjak Srečanje mladih z odločevalci na Open Dialogu v Kulturnem inkubatorju na Koroški cesti Foto: Živa Mijatović MKC Maribor Mladinski kulturni center Maribor w Ob železnici 16, 2000 Maribor www.mkc.si Skupno 2.275 m2 notranjih prostorov na petih lokacijah in E 2.255 m2 veliko zunanje zemljišče Doživljajskega igrišča. info@mkc.si virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: MKC Maribor upravlja s prostori na petih lokacijah v Mariboru. Z Upravno stavbo v Kulturnem centru Pekarna, kjer pritlične prostore uporabljajo nevladne organizaci-je, v prvem nadstropju pa sta ob pisarnah dve predaval- nici in sejna soba. V drugem in tretjem nadstropju delu-je Hostel Pekarna. Galerija Media Nox se nahaja na Židovskem trgu, je del Kulturne četrti Židovska, in je primarno namenjena projektom mladih likovnikov. Kul- turni inkubator (KI) na Koroški cesti obsega dva prosto-ra, ki ju povezuje podhod s stenskimi interaktivnimi instalacijami ter pop-up razstaviščem. Znotraj KI se izvajajo različne aktivnosti, odvisno od namembnosti posameznega prostora: neformalna izobraževanja, dru- ženja, razstave, prostor in opremo pa uporabljajo tudi nekatere nevladne organizacije. Pod okriljem MKC Mari- bor deluje tudi Doživljajsko igrišče, ki deluje po metodi skupnostne doživljajske pedagogike, tako da se program le tega sooblikuje z otroci in mladimi, ki ga obi- skujejo ter okoliškimi stanovalci. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Naša izkušnja je, da mladi organizacijo velikokrat povezujejo s prostorom, kjer se aktivnosti izvajajo. Ker MKC Maribor nima ene lokacije, prav tako nobena od njih ni tipični mladinski prostor in ker veliko aktivnosti organiziramo tudi v prostorih drugih organizacij, smo opazili, da mladi MKC Maribor ne povezujejo s prostori MKC Maribor, ampak s posameznimi programi, ki jih izvajamo oz. z osebami, ki programe vodijo. Povedano drugače: 155 mladi bi ob omembi MKC Maribor prej pomislili na kak- šen naš program ali osebo iz MKC Maribor, kot na kate- rega izmed naših prostorov. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: V prihodnje bi želeli skupaj z mladimi vzpostaviti prostor, ki bi ga mladi prepoznali kot njihov mladinski prostor. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Ob spletni strani in petkovemu brezplačnemu novični- ku, ki ga MKC Maribor vsak petek pošlje naročnikom po elektronski pošti, sta pri nagovarjanju mladih ključ- na tudi Facebook (FB) in Instagram (IG). Tam objavlja- mo aktualne fotografije in videoposnetke z dogodkov, vabimo mlade k udeležbi na naših aktivnostih ter jih spodbujamo k aktivnemu in kakovostnemu preživljanju prostega časa. Svoj profil na FB in IG ima MKC Maribor, hkrati pa imajo samostojne profile na družbenih omrežjih tudi nekateri naši programi in festivali: Mladi Maribor (FB, IG), Maribor skozi rožnata očala (FB), Pa-rada ponosa (IG), Galerija Media Nox (FB, IG), MKC Črka (FB), Festival računalniške umetnosti MFRU (FB, IG), Doživljajsko igrišče (FB), Kulturni inkubator (FB), Jaz ma mlade (FB, IG), Banka idej (FB), Dnevi knjige v Mariboru (FB), Živa knjižnica Maribor (FB), konS (FB, IG). Poleg tega je MKC Maribor vzpostavil spletno galerijo Web Nox, kjer ustvarjalcem, ki jim ne moremo ponuditi prostora za razstavo v fizični galeriji, omogočimo spletno razstavo: www.medianox.org/web-nox. V okviru programa MKC Črke smo vzpostavili MladE- -objave, kjer na spletni strani MKC Maribor objavljamo dela mladih literatov: mkc.si/mlade-objave. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Kot smo napisali, bi si želeli z mladimi sooblikovati prostor kjer bi se mladi lahko družili in si s samoorganizacijo zapolnili prosti čas. Prostore bi si prav tako želeli energetsko prenoviti. Prav tako bi bila dobrodoš- la širitev ekipe, saj se ves čas programsko širimo in nadgrajujemo seznam naših aktivnosti, prav tako pa nam manjka podpornega osebja (npr. tehnik, hišnik). Mladi zmaji Bežigrad Javni zavod Mladi zmaji, Četrtni mladinski center Bežigrad w Vojkova 73, 1000 Ljubljana www.mladizmaji.si/mladi-zmaji/ kje-smo/mladi-zmaji-bezigrad Notranji prostori v velikosti 124,05 m2, ploščad pred mladinskim centrom (souporaba z drugimi prebivalci E lokalne skupnosti). Zadnja obnova 2015. cmc.bezigrad@mladizmaji.si virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: V večnamenskem prostoru ponujamo možnost izvaja- nja različnih delavnic (ustvarjalnih, filmskih ...). Prostor z manjšo učno kuhinjo omogoča možnosti kuharskih popotovanj, hkrati pa lahko mladi v kotičku s kavčem odigrajo katero izmed mnogih družabnih iger. Mize v prostoru so premične in predstavljajo v enem trenutku prostor za ustvarjanje projektov, v naslednjem pa poli- gon za kreativna srca z različnimi ustvarjalnimi materiali. Soba za oddih z visečo mrežo ponuja možnost od- mika od vrveža vsakdana, spremeni pa se tudi v sobo, kjer poteka pomoč pri šolskih obveznostih ali za sa- mostojno učenje. Osrednji prostor z namiznim teni- som, ročnim hokejem in arkadno postajo ponuja dina- mičnost ali pa si mladi izposodijo športne rekvizite in gredo na ploščad pred center. Z odmikom namiznega tenisa se prostor spremeni v okolje za okrogle mize in manjše umetniške dogodke (razstave, okrogle mize, nastopi, literarni večer ...). Zaradi svoje lokacije v pritličju in arhitektonskih prilagoditev smo dostopni tudi osebam na invalidskem vozičku. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Prostor predstavlja dnevno sobo sredi naselja, kamor lahko mladi pridejo na druženje, pogovor, sodelujejo pri aktivnostih ali razvijajo svoje lastne ideje. Smo kreativno in podporno okolje, učinki našega dela se 157 Prostor z manjšo učno kuhinjo Foto: Maruša Pirnat Osrednji prostor Foto: Maruša Pirnat (po)kažejo preko rednega obiska mladih, sodelovanja in soustvarjanja aktivnosti, prepoznavnosti v skupnosti kot prostora, ki omogoča kakovostno preživljanje prostega časa in dvigovanje kakovosti življenja v skupnosti preko organizacije dogodkov v naselju. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Pomanjkanje prostorov in programov za mlade, razisko- vanje različnih interesov, aktivna participacija mladih v programih. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: V virtualnih prostorih se pojavljamo preko Instagram Mladi zmaji Bežigrad, na spletni strani www.mladizmaji.si in na skup nem Facebook profilu Mladi zmaji. Splošno glede komuniciranja: Mladi zmaji na Instagram straneh posameznih enot skrbimo za komunikacijo dnevnega oz. tedenskega (lokalnega) utripa posamezne enote (dogajanje v centrih), na Facebooku dajemu pou- darek komuniciranju vsebin zavodskega, sektorskega, nacionalnega pomena, spletna stran je namenjena ko- munikaciji aktualnih aktivnosti – novic, zanimivosti in mesečnega dogajanja zavoda ter predstavitvi naših prostorov, programov in tima. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Prostor je bolj namensko urejen po meri deklet. Večji večnamenski skupni prostor, ki je modularen in se s pregradami spremeni v različno velike enote. Soglasje stanovalcev, da lahko pogosteje spreminjamo zunanjo podobo (grafiti). 159 Mladi Zmaji Borc Kašelj Javni zavod Mladi zmaji, Skupnostni center Borc w Soseska Kašelj, 1000 Ljubljana www.mladizmaji.si Skupnostni center Borc v velikosti 45 m2. E Vsebuje kuhinjo, prostor za druženje znotraj in zunaj, majamgaspersic@mladizmaji.si večjo teraso na strehi avtobusa. Predelava se je zgodila v letu 2021. virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Naš prostor dela svojstven in drugačen to, da smo ob izrednem angažmaju prostovoljcev in sosedov, iz avto- busa skupaj naredili prostor na kolesih, ki namesto razgradnje in obremenitve okolja, služi kot prostor za druženje in soustvarjanje. Ustvarili smo prostor, ki se razvija skupaj s sosesko. Vsebinsko primarno nagovarjamo potrebe prebivalcev in njihove potrebe povezuje- mo s potrebami mladih po začasnih prostorih v mestu. Ciljni izziv je povezati posameznike (mladinske vodite- lje), ki že sedaj ustvarjajo in jih podpreti pri prizadeva-nju gradnje skupnosti. Z vpletenostjo v lokalno skup- nost dosegamo večjo prepoznavnost tudi izven mladinskega sektorja. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Vzpostavitev skupnostnega centra Borc, ki ga vodijo mladi, ima številne pozitivne učinke, na različnih rav- neh. Pozitivne učinke smo ustvarili z vzpostavitvijo okolja, ki: — spodbuja in usmerja v znanje in veščine, — nudi dostopnost do znanja, učnih metod in orodij, — razvija drugačen, odgovoren in zabaven odnos do znanja, — nudi podporo za višjo formalno izobrazbo v soseski ter — gradi in živi skupnost. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Potrebe v mestu po začasni rabi prostorov, potrebe prebivalcev v soseski po učni pomoči in prostoru za druženje, splošno potrebo po krepitvi znanja v širši soseski (z namenom enakih možnosti, zmanjševanja segregacije in družbene izključenosti). Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Splošno glede komuniciranja: Mladi zmaji na Instagram straneh posameznih enot skrbimo za komunikacijo dnevnega oz. tedenskega (lokalnega) utripa posamezne enote (dogajanje v centrih), na Facebooku dajemu pou- darek komuniciranju vsebin zavodskega, sektorskega, nacionalnega pomena, spletna stran je namenjena ko- munikaciji aktualnih aktivnosti – novic, zanimivosti in mesečnega dogajanja Zavoda ter predstavitvi naših prostorov, programov in tima. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Boljša povezanost soseske Kašelj z linijo mestnega avtobusa LPP, postavitev trgovine v neposredni bližini soseski in parkirišča za kolesa, vzpostavitev kopališča. Foto: Jon Žagar 161 Glasbena dvorana Foto: Jon Žagar Ustvarjalnica Foto: Jon Žagar Mladi Zmaji Črnuče Javni zavod Mladi zmaji, Četrtni mladinski center Črnuče w Dunajska 367, Ljubljana www.mladizmaji.si/mladi-zma- ji/kje-smo/mladi-zmaji-crnuce 175 m2, zadnja prenova 2018 (otvoritev novih prostorov se je zgodila februarja 2019), brez zunanjih prostorov. E cmccrnuce@mladizmaji.si virtualni Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostori prostor svojstven in drugačen od drugih: Poleg osrednjega prostora in kuhinje mladinski center predstavlja še mladinska soba, imenovana Null soba, ki je bila zasnovana z namenom »predaje« mladim v sou- pravljanje. Trenutno se soočamo z menjavo generacij in ekipo mladih, ki bo sobo soupravljala, šele sestav- ljamo. Največja posebnost mladinskega centra je vse- kakor večnamenska glasbeno–gledališka dvorana s snemalnim studiem, kjer vadijo glasbene in gledališke skupine, ima svoj učni poligon mladinski internetni radio Eter, se na mesečni bazi dogajajo različni glasbe-ni dogodki – jam sessioni, odprte vaje ... Dvorana in snemalni studio mladim hkrati predstavljata tudi prvi stik s profesionalnim udejstvovanjem na umetniškem področju. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Dvorana s studiem mladim – tako tistim, ki se z umetnostjo ne ukvarjajo poglobljeno kot tistim, ki se – predstavlja prostor za prvi stik z odrom, pomaga pri premagovanju treme pred nastopanjem, nudi prvi stik z zvočno in lučno tehniko ter delom v studiu – snema- nje, postprodukcij. Mladi preko aktivnosti tako prema- gujejo lastne ovire in izzzive, so bolj samozavestni, od-krivajo nove hobije in nekateri tudi bodoče poklicne poti. Na ravni ne-dvoranskega dela pa se mladi učijo »za življenje«, npr. osnovnih gospodinjskih opravil – ku-hanja, pospravljanja ... Null soba hkrati prestavlja poli-163 gon za večje prevzemanje odgovornosti, saj je namen, da se mladim preda tudi ključ od sobe. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: »Večna težava« je prezračevanje, saj se mladinski cen- ter nahaja v kleti. Imamo sicer dva klimata, vendar to ne nadomesti dejanskega dovoda svežega zraka. Druga težava je doseg mladih, saj kljub promociji naših programov dosežemo omejeno število mladih. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Facebook Basement Mladi zmaji: namenjen promociji dogodkov in aktivnosti mladinskega centra, stran nudi podporo tudi ostalim aktualnim kulturno-umetniških vsebinam za mlade. Instagram: poleg zgoraj naštetega je to tudi kanal za ohranjanje stika z uporabniki – preko interaktivnih storyjev in privat sporočil. Splošno glede komuniciranja: Mladi zmaji na Instagram straneh posameznih enot skrbimo za komunikacijo dnevnega oz. tedenskega (lokalnega) utripa posamezne enote (dogajanje v centrih), na Facebooku dajemu pou- darek komuniciranju vsebin zavodskega, sektorskega, nacionalnega pomena, spletna stran je namenjena ko- munikaciji aktualnih aktivnosti – novic, zanimivosti in mesečnega dogajanja zavoda ter predstavitvi naših prostorov, programov in tima. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Mladinski center še bolj promovirati in s tem doseči več- je število mladih iz celotnega območja MOL (npr. Jumbo plakati, video zasloni, ki stojijo na nekaterih avtobusnih postajah, posebno avtobusno linijo iz npr. študentskih naselij (št. naselje vstopna postaja, Črnuče izstopna)). Organizacija miniaturnih, a hkrati eksluzivnih koncertov znanih glasbenih imen, zanimivih tudi za starejše od 29. let. Zagotoviti višje (konkurenčne posamezni panogi) hono- rarje mladim, ki soustvarjajo v mladinskem centru in že prehajajo iz polja polprofesionalnega v profesionalnega. Mladi Zmaji DigiMC DigiMC . digitalni mladinski center Javnega zavoda mladi zmaji w Virtualni prostor www.mladizmaji.si E DigiMC je digitalni mladinski center Mladih zmajev na nejc.bencic@mladizmaji.si platformi Discord. virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Digitalni mladinski center – DigiMC je v času prvega vala epidemije nastal kot odgovor na zapiranje mladinskih centrov in postal prvi virtualni mladinski center Mladih zmajev. Center je vzpostavljen na platformi Discord in je namenjen vsem mladim, ki svoj čas radi preživijo digitalno, a v dobri družbi in z dobro mero kreativnosti in zabave. DigiMC je samostojna enota, ki deluje povezo-valno na več ravneh hkrati. Povezuje dislocirane enote Mladih zmajev, mladostnike povezuje glede na interesne dejavnosti in hkrati presega fizične ter geografske meje. DigiMC je v svojih dveh letih delovanja razvil 6 podenot/ kategorij. Med njih spadajo Gaming, Fantasy, Podcast, Svetovalnica, Kreativa in Teme. Vse podenote so bile obli-kovane skupaj z mladimi in izhajajo iz njihovih potreb. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Največji učinek ima DigiMC predvsem na mlade, ki jih fizično težje dosegamo. Celoten center je zasnovan tako, da ga vodijo in upravljajo mladi, tako da to vpliva na visok delež fasilitacije mladih. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: DigiMC rešuje predvsem problem fizične prisotnost mladih v mladinskih centrih ter ponuja alternativo tis- 165 tim, ki se druženj v mladinskih centrih ne morejo ali ne želijo udeležiti. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Vse aktivnosti DigiMC-ja potekajo virtualno. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Več programa na posameznih področjih za mlade. Želeli bi več sodelovanja z različnimi strokovnjaki za digitalna orodja in platforme za spletno ustvarjanja. Veliko časa želimo nameniti tudi finančnemu opismenjevanju mladih. Mladi zmaji Ljuba in Drago Javni zavod Mladi zmaji, Mobilni mladinski center Ljuba in Drago w Mobilni mladinski center www.mladizmaji.si Velikost 24 m2. Vsebuje manjšo čajno kuhinjo, dnevni E prostor, kurišče, DJ pult, tendo in zeleno streho. evelin.radulovic@mladizmaji.si Predelava se je zgodila v letu 2019. virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Mobilni mladinski center Ljuba in Drago dela svojstven dejstvo, da je narejen s strani mladih in za mlade. V obdobju enega leta je bilo v predelavo mestnega avtobu- sa vključenih 14 mladih, ki so na participatoren način soustvarjali prostor. Glavno poslanstvo mobilnega mladinskega centra Ljuba in Drago je vstopanje v t.i. »sive cone« ki so v Strategiji MOL za mlade za obdobje 2016–2025 opredeljene kot predeli mesta, podhranjeni s prostori in programi za mlade. Danes mobilni mladinski center skozi umetnost in kul- turo povezuje sosede in soseske. Posluša želje mladih, lokalih prebivalcev in soseske, ter se na želje in potrebe tudi odziva. Soseske so zaradi njegove prisotnosti bolj povezane in vključujoče. Dostavlja druženja v vsak (pozabljen) kotiček mesta. Je platforma za upravljanje idej in prostor, kjer lahko si in ne rabiš ničesar kupiti. Gre za prijazen in vključujoč prostor, s prijetno in prijazno not-ranjostjo ter prepoznavno in robustno zunanjostjo. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Mobilni mladinski center s svojo prisotnostjo v soseski ustvarja vključujoč, prijazen in kreativen prostor. Zagotavlja infrastrukturo in program v soseskah, kjer tega 167 Notranjost mobilnega mladinskega centra Ljuba in Drago Foto: Jon Žagar Zunanjost mobilnega mladinskega centra Ljuba in Drago Foto: Jon Žagar primanjkuje. Glavno vodilo so kulturno – umetniške aktivnosti. Del aktivnosti je za mlade tekom leta priprav ljen že v naprej in sicer preko javnega povabila in mladih idealistov Mestnega inkubatorja. V drugem delu aktivnosti pa spodbujamo aktivno participacijo mladih. Tako imajo mladi glede na lastne želje in pot- rebe možnost ob mentorski podpori in pomoči ustvar- jati program, ki jim manjka v lokalnem okolju. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Pomanjkanje infrastrukture in programov za mlade, vandalizem na javnih površinah, nepovezane soseske. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Splošno glede komuniciranja: Mladi zmaji na Instagram straneh posameznih enot skrbimo za komunikacijo dnevnega oz. tedenskega (lokalnega) utripa posamezne enote (dogajanje v centrih), na Facebooku dajemo pou- darek komuniciranju vsebin zavodskega, sektorskega, nacionalnega pomena, spletna stran je namenjena komunikaciji aktualnih aktivnosti – novic, zanimivosti in mesečnega dogajanja zavoda ter predstavitvi naših prostorov, programov in tima. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Več kakovostnejših javnih prostorov za mlade, manj ograjenih igrišč, več kulturnih dogodkov za mlade mlajše od 18 let. 169 Osrednji prostor Foto: Jon Žagar Učna kuhinja Foto: Nina Orlić Mladi zmaji Šiška Javni zavod Mladi zmaji, Četrtni mladinski center (ČMC) w Tugomerjeva 2, 1000 Ljubljana www.mladizmaji.si 75,27 m2 notranje površine; dnevna soba, večnamenski E prostor, učna kuhinja, pisarna, toaleta; nina.orlic@mladizmaji.si Možna dostava z avtom, primerno za gibalno ovirane Zadnja obnova 2019. virtualni prostori Smo v procesu obnavljanja zelenice pred ČMCjem, kjer si bomo uredili Zeleno dnevno sobo Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Četrtno mladinski center Mladi zmaji Šiška je urbano stičišče, kjer mladi aktivno preživljajo svoj prosti čas. Razvijamo štiri programske stebre – šport, glasbo, umetnost in film. Prostor tako po potrebi prelevimo v razstavno galerijo ali atelje, kino dvorano, snemalni ali glasbeni studio. Za športne aktivnosti uporabljamo otroško igrišče ob centru. Center je odprt za mlade ustvarjalce, kjer se krešejo ideje in ustvarjajo izdelki iz različnih področij umetnosti. Je varen prostor in prostor za druženje otrok in mladostnikov 10.-29. leta, različnih kultur in interesov. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Prostor prilagajamo glede na aktivnosti, ki jih izvaja- mo. Prostor je včasih razstavna galerija, včasih atelje. Naše glavno vodilo je sobivanje in soustvarjanje. Gra- dimo na pripadnosti centru in skupnem urejanju le tega. Pri mladih spodbujamo občutek pripadnosti. Gradimo na skupnosti ČMC Mladi zmaji Šiška, kjer centru daš in ne zgolj vzameš. 171 Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: V času Covid 19 se je pojavila potreba po večjem izko- riščanju zelene trate ob ČMC. Urejamo jo v Zeleno dnevno sobo s kolektivom Trajna in našimi uporabniki, kjer bomo izvajali naše aktivnosti v toplih mesecih. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Urejamo našo Instagram stran, ki nam služi kot ogla- sna deska našega dogajanja v centru. V času Covid 19 smo imeli tudi svojo sobo na discordu, kjer se je vzpostavil Digi MC Mladi zmaji. Soba je služila našim rednim uporabnikom centra, kjer smo se dobivali in opravljali digitalno mladinsko delo. Splošno glede komuniciranja: Mladi zmaji na In- stagram straneh posameznih enot skrbimo za komu- nikacijo dnevnega oz. tedenskega (lokalnega) utripa posamezne enote (dogajanje v centrih), na Facebooku dajemu poudarek komuniciranju vsebin zavodskega, sektorskega, nacionalnega pomena, spletna stran je namenjena komunikaciji aktualnih aktivnosti – novic, zanimivosti in mesečnega dogajanja Zavoda ter predstavitvi naših prostorov, programov in tima. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Prizadevamo si obnoviti ČMC Šiška, ga narediti so- dobnega in uporabnikom bolj prijaznega. V sodelova- nju z notranjim dizajnerjem in izvajalci bi našli rešitev za prenovo prostorov. Vsak kotiček mladinskega centra bi bil izkoriščen za delovanje na področjih umetnosti, glasbi, športa, filma. Poskrbeli bi za dobro osvetlitev prostorov in se razširili v prazen prostor ob centru, kjer trenutno ni nikogar (bivša slaščičarna). Mladi zmaji Zalog Javni zavod Mladi zmaji, Četrtni mladinski center Zalog w Zaloška 220, 1000 Ljubljana www.mladizmaji.si/mladi-zma- ji/kje-smo/mladi-zmaji-zalog Velikost: 220 m2 – kuhinja (12 m2), dnevna soba (45 m2), dvorana (75 m2) in fitnes (25 m2) ter zelenica z vrtnim E pohištvom. Zadnja obnova: zaključena v februarju 2017 cmczalog@mladizmaji.si virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Prostor za mlade v Zalogu je poznan tudi kot Čamac. Mladinski center na robu najlepšega mesta te pričakuje z udobnim dnevnim prostorom, kjer mladi lahko pilite digitalne veščine na dveh zmogljivih računalnikih in se pomerite v družabnih igrah ali ročnem nogometu. Tu domuje šport v vseh svojih oblikah in ima dve poseb- nosti – svetlo dvorano v pritličju ter fitnes prostor v kleti. Oba prostora sta primerna tako za začetnike kot tudi profesionalce in na voljo za individualno ali skupinsko vadbo (npr. plesa, borilnih veščin, namiznega tenisa ipd.). Večnamenska dvorana s projektorjem in ozvočenjem omogoča tudi izvedbo drugih dejavnosti kot so gledališke predstave, tečaji ali delavnice. Sodobno opremljena učna Fitnes soba Foto: Nina Rozman 173 Dnevni prostor Foto: Maruša Pirnat kuhinja ponuja možnost krepitve kuharskih veščin in novih kulinaričnih podvigov, na zelenici ob mladinskem centru pa je omogočeno preživljanje prostega časa na prostem – aktivno z igro badmintona ali v senci pod drevesi z dobro knjigo v roki. Vsekakor se v mladinskem centru najde nekaj za vsakega. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Prepoznavanje in naslavljanje potreb mladih, aktivna participacija mladih pri ustvarjanju programa, nudenje pomoči pri reševanju izzivov mladih, spodbujanje rekreacije in skrbi za zdravje pri mladih. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Omogočanje dostopa za invalide. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Instagram Mladi zmaji Zalog ima različne namene, ki jih izpolnjuje s skrbno pripravljenimi vizualnimi vsebinami in besedili. Profil služi napovedi aktivnosti in predstavitvi mladinskega centra, objavljanju utrinkov in reportaž dogodkov ter ohranjanju stika z mladimi iz lokalne skupnosti in širše. Poleg objav za mlade pripravljamo tudi interaktivne vsebine (kvize, glasovanja, odprta vprašanja) in preko Instagram zgodb pridobivamo po- vratne informacije s strani mladih. Splošno glede komuniciranja: Mladi zmaji na Instagram straneh posameznih enot skrbimo za komunikacijo dnevnega oz. tedenskega (lokalnega) utripa posamezne enote (dogajanje v centrih), na Facebooku dajemu pou- darek komuniciranju vsebin zavodskega, sektorskega, nacionalnega pomena, spletna stran je namenjena ko- munikaciji aktualnih aktivnosti – novic, zanimivosti in mesečnega dogajanja Zavoda ter predstavitvi naših prostorov, programov in tima. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Postavitev pump track proge na delu zelenice pred mla- dinskim centrom. Umeščanje tekalne steze v fitnes. Do- daten prostor za projektno delo in učno pomoč. 175 MCDD Slovenske Konjice Mladinski center Dravinjske doline, Zavod za razvoj kreativnosti, inovativnosti in socialnega podjetništva Slovenske Konjice, so.p. w Žička cesta 4a, 3210 Slovenske Konjice www.mcdd.si www.kreativneprodukcije.si MCDD deluje v prostorih Društva upokojencev Slovenske www.mamd.si Konjice na površini 1195 m2. vibracije.si Zadnja delna obnova notranjih prostorov: 2017. E info@mcdd.si Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: virtualni prostori Žička cesta 4a je sedež 7-ih nevladnih organizacij. MCDD skupaj s Klubom študentov- in Klubom dijakov Dravinjske doline, Mladinskim svetom Občine Sloven- ske Konjice, Mladinsko zadrugo Kreaktor ter Društvom upokojencev Slovenske Konjice soustvarja izjemno kvaliteten in vključujoč prostor za različne generacije. Medsebojno sodelovanje mu zagotavlja trajnost v kva- liteti, hiter odziv na različne aktualne družbene feno- Tečaj slovenskega jezika Foto: MCDD, Modra dvorana MCDD mene in potrebe ter skrb za vrednote dolgožive druž- be. Je varen prostor, kjer se spoštujejo človekove pravice in se mlade spodbuja k aktivni udeležbi ter avtonomnosti na vseh področjih delovanja. MC Patriot Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Prostor MCDD je prostor mladih, kjer zadovoljujejo različ- ne potrebe – po zabavi, po druženju, po pridobivanju različnih kompetenc in znanj, po aktivnemu državljanstvu in participaciji, medkulturnemu in medgeneracijskem Kampanja za varno mladost povezovanju idr. Prostor je mladim na voljo 104 ure #zakajdroge tedensko, kar omogoča velik manevrski prostor za mladinsko participacijo. Ta se odraža v širokem in raznolikem spektru aktivnosti, ki jih izvajajo mladi v sklopu svojih društev in MCDD. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Prostor je nujno potreben celostne energetske sanacije, saj gre za zelo staro stavbo z zelo visokimi operativnimi stroški. Potrebna je tudi delna opremljenost s sodobno IT opremo. Aktivni mladi v MCDD Foto: Melanie Lorenčič, prireditvena dvorana MCDD - MC Patriot 177 Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Digitalne platforme nam omogočajo prostore, v katerih smo v neprestanem medsebojnem stiku z mladimi. Izmenjavamo si potrebe, pobude, informacije, misli, izpovedi in zabavne neumnosti, ko se nam zahoče. Hkrati nas digitalni prostori povezujejo ne glede na kraj bivanja in omogočajo bolj ekonomično porabo časa pri izvedbi in udeležbi na določeni aktivnosti. Digitalno sicer ne nadomesti celostne dobre izkušnje, ki jo sproži interakcija v živo, a je zagotovo komplementarni partner v mladinskem delu. Ker sta virtualnost in digitalnost »zajčja luknja« in se lahko mlad v njih hitro izgubi, ju moramo negovati in spodbujati s hkratno krepitvijo analognih socialnih in osebnostnih veščin. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: MCDD si želi večje kadrovske trajnosti in okrepitev razvojnega kadra, ki bi se lahko hitro s projektnim in razvojnim delom lotil aktualnih potreb in izzivov mla- dih. Ostali kader bi se lahko bolj osredotočil na že razvite modele in metode mladinskega dela, ki so se pokazali kot učinkoviti pri reševanju izzivov in potreb mladih. Mladinski center Ormož Ljudska univerza Ormož z enoto Mladinski center Ormož w Mladinski center Ormož www.mco.si Grajski trg 3, 2270 Ormož www.lu-ormoz.si – 170 m². MCO je v ormoškem gradu od 2013. E Ljudska univerza Ormož mcormoz@siol.net Vrazova ulica 12, 2270 Ormož info@lu-ormoz.si – 380 m². Energetska sanacija - 2022. virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš MC Ormož prostor svojstven in drugačen od drugih: Mladinski center Ormož se nahaja v ormoškem gradu na naslovu Grajski trg 3, 2270 Ormož, in deluje kot enota Ljudske univerze Ormož (Vrazova ulica 12, 2270 Ormož). Razpolagamo s 170 m² upravnih in projektnih prostorov, ki jih uporabljamo za izvajanje mladinskega programa. Za izvajanje aktivnosti uporabljamo tudi grajski dvorišči, mestni park in druge javne površine. Pohvalimo se lahko z odlično kadrovsko zasedbo, ki jo krasi pozitivna narav-nanost, timski duh in fleksibilnost. Mladim nudimo mo- derno opremljene prostore ter brezplačni dostop do interneta. Za kvalitetno preživljanje prostega časa ponujamo številne aktivnosti, v naših prostorih najdete urejeno čaj-no kuhinjo, projektor, računalnik, prenosni zvočnik, opremo za ozvočevanje, kolesi. Na voljo so VR očala, 3D printer in 360-stopinjska kamera. Prav tako imamo bogat nabor didaktičnih iger. Urejen je dostop do sanitarij in brezplač- nega sanitetnega materiala za ženske. Za namene mladin- skega programa uporabljamo tudi prostore Ljudske univer-ze Ormož, ki nudi več kot 380 m² prenovljenih, energetsko saniranih in moderno opremljenih površin. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Mladinski center Ormož smo mladi, ki že od leta 2005 skrbimo, da se v našem malem mestu dogaja, debatira, 179 MCO prostor 1 Foto: Špela Jambriško MCO prostor 2 Foto: Valerija Novak Ljudska univerza predstavlja, koncertira, izmenjuje, promovira, razvija, druži, Ormož ustvarja, zabava in uči. Z mladostno zagnanostjo, norostjo in inovacijami bomo tudi v bodoče skrbeli, da bodo naše zamisli imele prostor, kjer se lahko uresničijo. Pohvalimo se lahko s široko mrežo organizacij, izobraževalnih ustanov, klubov in posameznikov na lokalnem, nacionalnem in mednarodnem področju, s katerimi odlično sodelujemo. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Prostori niso opremljeni z dvigalom, ki bi omogočalo lažji dostop gibalno oviranim osebam. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Aktivni smo na družbenih omrežjih, saj se želimo mladim približati tudi preko spletnih aplikacij in preko njih promovirati naš program ter informirati mlade o lokalni, nacionalni in mednarodni mladinski problematiki. Mla- dinski center uporablja Facebook in Instagram že dalj časa. Na Facebooku ima 2.499 prijateljev ter 2.441 sle- dilcev na strani MCO – Mladinski center Ormož, Facebo- ok stran Tailor-made Youth Tourism ima 129 sledilcev, Mladi Ormož pa 730 sledilcev. Mladinskemu centru Ormož na Instagramu sledi 661 profilov. Facebook profil Ljudske univerze Ormož ima 1.400 »všečkov« oz. sledilcev in 414 prijateljev. Na Instagramu ji sledi 334 profilov. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Želeli bi si več razpisov, ki bi omogočali zaposlovanje mladinskih delavcev. Predlagamo organizirana supervizij-ska srečanja za mladinske delavce. Ureditev kariernega in izobraževalnega sistema na področju mladinskega dela. 181 Mreža MaMa w Gosposvetska cesta 5, 1000 Ljubljana www.mreza-mama.si Pisarna v centru Ljubljane, v velikosti 66,07m² E (trije prostori). info@mreza-mama.si virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Prostori Mreže MaMa primarno niso namenjeni mladim, temveč mladinskim delavcem in izvajanju nalog, ki omogočajo izvajanje in razvoj kakovostnega mladinskega dela. Izjemna lokacija v centru Ljubljane zaposlenim na Mreži MaMa omogoča odlično izhodišč- no lokacijo za izvajanje delovnih nalog, tako v sodelo- vanju z deležniki iz Ljubljane, kot iz celotne Slovenije. Pisarna predstavlja prijetno delovno okolje, ki spodbuja entuziazem in zanos za načrtovanje, izvajanje in poro- čanje kreativnih projektov s področja mladinskega dela, ki sledijo poslanstvu in viziji Mreže MaMa. Za dodaten zagon je vedno poskrbljeno z jutranjo kavo, pripravljeno v manjši čajni kuhinji, ki je del pisarne. Prostori so namenjeni uporabi zaposlenih in zunanjih sodelavcev Mreže MaMa. Prav tako omogočajo izvedbo srečanjev in sestankov manjših skupin do 10 oseb. Poudariti pa je potrebno, da se delo, ki ga opravlja Mreža MaMa, odvija v vseh lokalnih okoljih, iz katerih prihajajo članice Mreže MaMa, naši prostori v Ljubljani pa predstavljajo stičišče za opravljanje nalog združevanja in zastopanja organizacij, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov v Sloveniji. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Pisarna Mreže MaMa je kreativen prostor, ki omogoča timsko delo in odprtost za doseganje ciljev, vizije in poslanstva Mreže MaMa, ki temelji na podpori mladin- skim centrom. Prostori Mreže MaMa organizaciji omogočajo celostno izvajanje projektov, ki sledijo poslanstvu Mreže MaMa na treh glavni področjih: — razvoju (kakovosti) mladinskega dela, — zastopanju interesov članic, — vzpostavljanju dialoga med deležniki na področju mladinskega dela in širše, — spodbujanju participacije v mladinskem delu, — skrb za informiranje znotraj sektorja in širše, — grajenje prepoznavnosti mladinskega dela v splošni javnosti. 183 Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Glede na specifiko dela, ki ga opravlja Mreža MaMa, fizičnih prostorov ne bomo nadgrajevali ali spreminjali, saj ustrezajo svojemu namenu. Načrtovana je tehnična nadgradnja opreme. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Virtualna prisotnost je ključni temelj delovanja aktiv- nosti informiranja, gradnje prepoznavnosti in spodbu- janja participacije Mreže MaMa. O aktivnosti organi- zacije in naših članic redno obveščamo na spletni strani Mreže MaMa. Aktivni smo na družbenih omrežjih Facebook in Instagram. Objave na obeh družbenih omrežjih so namenjene najavi prihajajočih dogodkov, vabilom k sodelovanju, objavi utrinkov po izvedbi dogodkov in objavi daljših vsebin, pripravljenih v okviru projektov Mreže MaMa, ki so na družbena omrežja umeščena preko povezave do naše spletne strani. Virtualni prostori Mreže MaMa so namenjeni ciljni publiki posameznih projektov, konferenc, usposab- ljanj in rednih aktivnosti Mreže MaMa (izvedba Kluba MaMa, srečanja mladinskih centrov za razprave in mreženje) z namenom krepitve mreže. Virtualna prisotnost nam omogoča izvedbo večjih hibridnih dogodkov, kar zagotavlja vključenost mladih in mladin- skih delavcev, ki geografsko ne morejo biti prisotni na posamezni aktivnosti. Na tak način zagotavljamo visoko participacijo in omogočamo izražanje mnenja široki populaciji mladih. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Z neomejenimi sredstvi bi: — nadgradili tehnično opremo organizacije, — vzpostavili ločeno izpostavo Mreže MaMa, na lokaciji in v zadostni prostorski kapaciteti za izvajanje trenin-gov, team buildingov in dogodkov, — uredili studio za snemanje videov, intervjujev in podcastov. Nova generacija SLS w Gospodinjska ulica 8, 1000 Ljubljana V celostni prenovi 134,1 m²; zadnja obnova l. 2019; zunanjih prostorov ni. E bostjan.furlan@sls.si Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš virtualni prostori prostor svojstven in drugačen od drugih: Poleg običajne delovne pisarne v tajništvu, Nova generacija SLS premore veliko sejno sobo s knjižnico, v kateri izvajamo projekt »Ljudska čitalnica« - miren prostor, ki omogoča študij do 20 mladim naenkrat, s povezavo wi-fi, tiskalnikom, projektorjem in brezplačnim dostopom do kuhinje, kave. Prostor Druga so zaenkrat v pripravi. je po dogovoru na razpolago tudi za druženje, prireditve, statutarne in druge aktivnosti mladih iz Nove generacije in drugih mladinskih organizacij. Razstavni prostor Foto: Arhiv Nova generacija SLS 185 Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Mladi imajo v prostorih Nove generacije varen prostor, kjer se lahko srečajo tudi v večjih skupinah, s potrebno infrastrukturo za sodelovalne ali individualne dejavnosti, česar v Ljubljani primanjkuje. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Do sedaj je bilo premalo storjenega na področju komu- niciranja o možnosti uporabe naših prostorov. Dokaj lepo se je prijela »Ljudska čitalnica«, medtem ko je možnost izvajanja drugih aktivnosti v sejni sobi Nove generacije še premalo izkoriščana. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Trenutno le preko twitter računa in neposredno prek elektronskih sporočil. Spletna stran, Facebook in In- stagram sta v prenovi. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Če sredstva ne bi bila ovira, bi si poleg sejne sobe želeli snemalni prostor z ustrezno opremo, s čimer bi dodatno podprli ustvarjalni potencial mladih. Sejna soba Foto: Arhiv Nova generacija SLS Popotniško združenje Slovenije w Gosposvetska cesta 86, 2000 Maribor Spletna stran organizacije: www.youth-hostel.si Spletna stran spletne revije Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš Svetovni popotnik: prostor svojstven in drugačen od drugih: www.globetrotter.si www.traveldifferent.org Poslanstvo Popotniškega združenja Slovenije je spod- bujanje mobilnosti mladih, mladinskega popotništva E in prostovoljstva ter vzpostavitev kakovostne mreže info@youth-hostel.si mladinskih prenočišč s ciljem izboljšanja medkulturne- ga sodelovanja in dialoga ter krepitve vrednote miru. virtualni To poslanstvo izvajamo tako z urejanjem mreže kako- prostori vostnih in cenovno ugodnih prenočišč v mreži Internati- Popotniško onal Youth Hostel Federation IYHF, kjer lahko mladi, združenje Slovenije predvsem pa mladi z manj priložnostmi, na neformalni način spoznavajo druge kulture, običaje, ... in nenaza- dnje spoznavajo vrstnike iz vseh koncev sveta. Poleg aktivnostih v hostlih Popotniško združenje Slovenije izvaja vrsto aktivnosti po šolah, mladinskih centrih in drugih lokacijah, kjer so mladi, zaradi vse večje prisot nosti mladih na spletu, pa nudimo široko paleto Globetrotter spletnih prostorov, kjer so dobrodošli vsi, predvsem pa mladi, tako iz Slovenije, kot iz tujine. Drugačnost je predvsem v prilagojenosti mladim, saj lahko s tako široko paleto spletnih prostorov in kakovostno mrežo Youth Hostlov dosežemo skoraj vse mlade, ne glede socialno, kulturno ali geografsko okolje, iz katerega prihajajo. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi Vsi fizični in spletni prostori so med seboj smiselno, a nevsiljivo povezani in zato želimo s široko paleto spletnih prostorov mlade opolnomočiti za spoznavanje Slovenije in sveta z odprtimi očmi, saj lahko le tisti, ki z odprtim srcem in zvedavo spoznavajo vrstnike iz drugih kulturnih, socialnih, geografskih in ostalih okolij aktivno prispevajo k dvigu kulture miru ter postanejo ambasadorji medkulturne solidarnosti, strpnosti in jamstvo, da se bo svet spreminjal na bolje in ne na silo z orožjem in nasiljem. 187 Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Želimo si razširitve mreže tudi na kraje, kjer trenutno ni Youth Hostlov z namenom udejanjanja našega poslanstva. Facebook skupina Poceni potuj in Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih se izobražuj prostorih: Prav zaradi prisotnosti mladih na spletu in v virtualnih prostorih smo se osredotočili razvijati tiste segmente, ki se nam zdijo za mlade najpomembnejši. Zato poleg kratko zapisanega poslanstva spodbujamo mlade tudi k trajnostnem načinu razmišljanja, dela in življenja, saj Hosteling lahko z majhnimi koraki dosežemo tektonske premike, International v kolikor bi se vsi zavedali pomena varovanja okolja in tako tudi živeli. Prav zato spodbujamo trajnostne oblike mobilnosti, pri katerih želimo, da je učinek mobil- nosti tudi ta, da z uporabo novih (spo)znanj zmanjša- mo svoj vsakodnevni ogljični odtis tako, da bo zmanjšanje nekaj deset ali celo nekaj sto krat večje, Popotniški snep kot je bil ogljični odtis mobilnosti same. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Kupili bi Google, YouTube, Facebook, TikTok, Twitter, ... in odstranili vse oglase, katerih posledica so obreme- njevanje okolja ter odstranili vse objave, ki spodbujajo kakršno koli sovraštvo ter jih nadomestili s pozivi k trajnostnemu načinu razmišljanja in življenja ter krepitvi kulture miru ter medkulturne in medgeneracijske solidarnosti. V realnem svetu pa bi zadoščala že sredstva za 3-4 osebe, ki bi aktivno upravljale s temi in dodatnimi kanali za promocijo miru, trajnostnega razvoja ter medkulturne in medgeneracijske solidarnosti. 189 Fonoteka Foto: Matevž Čebašek Produkcijski studio Foto: David Murko Radio Študent Zavod Radio Študent w Svetčeva 9, 1000 Ljubljana radiostudent.si Radio Študent se nahaja v študentskem naselju Rožna E dolina, v bloku številka XIV.. Prostori, ki se nahajajo kontakt@radiostudent.si v 6. in 7. nadstropju, merijo 700 m2. Prostori še niso valentina.rajakovic@radiostu- bili obnovljeni. dent.si virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Prostori Radia Študent se nahajajo v 6. in 7. nadstro- pju bloka XIV v študentskem naselju Rožna dolina. Tja se je naselil nekje v 2. polovici 90. let. Prostori radia so prežeti z duhom njegove neodvisnosti, alternativ-nosti, povezova nja in prehajanja mladih generacij, ki ga zaznamujejo že vseh 53 let njegovega obstoja. Vsa- ka izmed redakcijskih pisarn v 6. nadstropju je samo- svoja in edinstvena. V tem nadstropju se nahajata še desk – večji prostor namenjen izobraževanju, sestan- kovanju in druženju ter majhna čajna kuhinja. Na ste- nah ne manjka plakatov, nalepk, podpisov, grafitov in drugih spominov na koncerte, ljudi in dogodke katerih del je bil Radio Študent. V 7. nadstropju so fonoteka, ena bogatejših pri nas, s svojo zbirko takšne in dru- gačne glasbe, produkcijski in oddajni studio, ki sta tako kot vsi prostori nepogrešljiv del pri izvajanju mladinskega dela in neformalnega učenja. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Ocenjujemo, da so prostori med seboj že zaradi narave delovanja radia zelo dobro prepleteni, hkrati pa mladim predstavljajo uvid v uspešno medsebojno delovanje, komunikacijo, kreativnost in spoštovanje vsake stopnje procesa ustvarjanja živega radijskega in ostalega produk-cijskega programa. Radio je tudi prostor, ki je odprt do novih, inovativnih, morda kdaj tudi provokativnih idej, ki so včasih odločilne pri oblikovanju mlade identitete. 191 Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Na Radiu Študent si v prihodnosti močno želimo celostne prenove dotrajanih prostorov. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Na virtualnih prostorih širšo javnost obveščamo o novinar skih vsebinah, rednih RŠ projektih, koncertih in drugih dogodkih, vsakoletnih novinarskih in izvedbenih avdicijah, koprodukcijskih sodelovanjih, najvidnejših pri-spevkih, kriznih situacijah, dosežkih, presežkih in nagra-dah. Virtualni prostor je tudi ta, v katerem prihaja do neposredne komunikacije s poslušalci in podporniki radia. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Želimo si celostne prenove pisarniški prostorov in produk-cijskega studia, kar bi omogočilo bolj kvalitetne pogoje za mladinsko delo, s tem pa tudi za izobraževanje novih novinarjev, lektorjev, spikerjev, tonskih tehnikov in video producentov. Galerija in Info Škuc Društvo ŠKUC w Galerija in Info ŠKUC www.skuc.org Stari trg 21, 1000 Ljubljana www.galerijaskuc.si/si www.lmit.org 200 m2, prostor sproti vzdržujemo, zadnja obnova barvanje oken in vrat. E info@skuc.org Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš virtualni prostori prostor svojstven in drugačen od drugih: Galerija Škuc deluje od leta 1978 v prostorih na Starem trgu 21 v Ljubljani. V osemdesetih letih je postala center alternativne (sub)kulture na Slovenskem. Galerija Škuc že od svojega začetka deluje na področju sodobne li- kovne umetnosti v mednarodnem evropskem kontekstu. Prireja samostojne razstave mladih in tudi vrhunskih mednarodno uveljavljenih umetnikov, sodeluje z gostu- jočimi kustosi in s priznanimi evropskimi institucijami in razstavišči, izdaja strokovne publikacije, prireja predavanja, delavnice, vodstva ... Galerija je pomemben razstav-ni, prireditveni, založniški, raziskovalni in dokumentacijski center na področju sodobne vizualne umetnosti. Galerija ŠKUC Info center ŠKUC je nastal leta 1998, deluje na Starem trgu 21. Je koordinator Ljubljanske mreže info točk– L’MIT, ki zbira, ureja, objavlja in brezplačno posreduje raznolike informacije o vsebinah in dejavnostih, ki so pomembne za mlade ter jim pomagajo pri uresničeva- nju njihovih interesov. Je tudi prostor, kjer se izvajajo različne aktivnosti namenjene mladim. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Oba prostora poleg tega z raznolikim izobraževalno- ustvar jalnim programom preko delavnic, dogodkov in predavanj redno izvajata brezplačne aktivnosti za mla- de, jim nudita prostor za pridobivanje novih znanj in veščin ter jih spodbujata h kreativnemu preživljanju prostega časa. Prostora mladim ponujata tudi možnost 193 Foto: Arhiv ŠKUC Foto: Arhiv ŠKUC LMIT Mreža aktivnega sodelovanja pri oblikovanju programa ter izvajanju aktivnosti. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Info center se srečuje s pomankanjem prostora, saj je prostor premajhen za izvajanje aktivnosti z večjim šte- vilom udeležencev. Prav tako se srečujemo s poman- kanjem financ za renovacijo prostora. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Info ŠKUC Vse naše aktivnosti in dogodki, ki se dogajajo v fizičnih prostorih, so objavljeni tudi v virtualnih prostorih. Dogodke in aktivnosti najprej napovemo in tudi oglašuje- mo na virtualnih prostorih. Objavljamo pa tudi fotogra- fije in videe iz samih dogodkov in aktivnosti. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Izziv Info centra je, kot omenjeno zgoraj, majhnost prostora. 195 Foto: Arhiv ŠKUC Tiffany in Monokel Društvo ŠKUC w Klub Monokel in Klub Tiffany www.skuc.org Masarykova 24, 1000 Ljubljana www.kulturnicenterq.org 120 m2, prostor sproti vzdržujemo, zadnja obnova tla, E električna napeljava, barvanje sten. info@skuc.org virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Kulturni center Q / klub Tiffany deluje kot gejevski klub, Društvo ŠKUC skupnostni center LGBTQ+, projektni in varni prostor. Izva ja kulturni, mladinski, socialni, izobraževalni in sociali-zacijski program. Med lastno produkcijo izstopajo konti-nuirani projekti Kabaret Tiffany, Roza Škis, različne delavnice, skupnostni pogovori, družabni in klubski večeri. V okviru družbenih gibanj deluje tudi lezbični klub Monokel, namenjen druženju, socializaciji, programske- mu snovanju ter promociji lezbične kulture in življenjskih slogov. V prostorih želimo: — spodbujati kreativnost, umetniško ustvarjanje in kultur-Tiffany no udejstvovanje slovenskih LGBT+ (lezbijk, gejev, trans spol nih, interseksualnih in kvir) oseb, — predstavljati slovensko LGBT+ umetnost in kulturo, — povezovati se z LGBT+ ustvarjalkami_ci in kulturnimi centri doma in v tujini, — raziskovati in podpirati subkulture ter alternative znotraj LGBTIQ skupnosti. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Program nudi varen in vključujoč prostor za druženje in neformalno učenje, prostor za koristno preživljanje prostega časa ter dostop do kulturnih dobrin, kjer lahko mladi_e izrazijo svojo ustvarjalnost. Zajema široko sodelovanje z ostalimi LGBT+ in mladinskimi organizacijami, iniciativami in skupinami na lokalni, nacionalni in med-197 Monokel narodni ravni, kar omogoča mobilnost mladih in pove- zovanje. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Prostore si želimo še bolje opremiti s sodobno odrsko in glasbeno tehniko, ki bo mladim omogočila kvalitetno izražanje svojih umetniških vizij. Prav tako bi radi prostore razširili, da bi v njih lahko potekalo več različnih dejavnosti. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Vse naše aktivnosti in dogodke, ki se dogajajo v fizičnih prostorih, so objavljeni tudi v virtualnih prostorih. Dogodke in aktivnosti najprej napovemo in tudi oglašujemo na virtualnih prostorih. Objavljamo pa tudi fotografije in videe iz samih dogodkov in aktivnosti. Socialna akademija Socialna akademija – zavod za izobraževanje, raziskovanje in kulturo w Tržaška cesta 132, 1000 Ljubljana Osrednja spletna stran: socialna-akademija.si Prostor je v 2. nadstropju poslovne stavbe. Površina: ok. 250 m2, brez zunanjih površin, gradnja Ostale spletne strani in zadnja obnova: 1982. v upravljanju: inkubator40.si razgledan.si Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš socialna-akademija.si/creative- prostor svojstven in drugačen od drugih: digitalspaces Prostor sestavljajo mala in velika učilnica, studio, 10kljucnihstvari.si »dnevna soba«, soba za coworking, dve pisarni in popotniskonovinarstvo.si kuhinja. abc.socialna-akademija.si socialna-akademija.si/digitale- Po edinstvenosti izstopa lično urejena dnevna soba, ducationaltools studio ter učilnice, ki tako trenerjem kot udeležencem socialniteden.si zagotavljajo vso potrebno opremo za kakovostno delo. E Ocena povezanosti prostorov in učinkov info@socialna-akademija.si na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: virtualni prostori Urejenost prostorov je prilagojena poslanstvu organi- zacije: usposabljanju mladih na področju državljanske pismenosti, podpori skupinam mladih pri razvoju njihovih pobud in ustvarjanju orodij (metod, knjig, multimedij skih produktov ...) na področju aktivnega in odgovornega državljanstva. Tako je v prostorih Socialne akademije mogoče voditi kakovostna usposabljanja, imeti ustvarjalen sestanek z ekipo, popiti dobro kavo ali čaj, posneti odličen pod-kast ali pa si izposoditi opremo za snemanje doku- mentarca. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Puščajoča streha, boljša toplotna ter zvočna izolacija, kakovostnejše ogrevanje in hlajenje, dostopnost za invalide. 199 Učilnica Foto: Socialna akademija Studio Foto: Socialna akademija Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Virtualni prostori so že od ranih začetkov mesto uresni- čevanja poslanstva Socialne akademije. Izstopa gotovo kanal YouTube z 10-letno tradicijo, več kot 3.000 naročni-ki in več tisoč objavljenimi videi. Kot večina ostalih organizacij je tudi Socialna akademija aktivna na družabnih omrežjih. Kot eni prvih smo se specializirali v izvajanje izobraževanj in aktivnosti prek spleta. Intenzivno raziskujemo tudi digitalna orodja in uporabniško izkušnjo, ki na tovrstnih aktivnostih spodbujajo participacijo in ustvarjajo občutek skupnosti. Mladi nas lahko tako najdejo tudi v virtualni pisarni na platformi Gather, v jeseni pa bomo vzpostavili spletno učilnico, kjer jim bodo na voljo raznolika izobraževanja. Poleg teh upravljamo s še nekaj projektnimi računi na Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, različnih družbenih omrežjih. če sredstva ne bi bila ovira: Kot idealen prostor za delovanje Socialne akademije si pred stavljamo skupnostno in izobraževalno središ- če z nekaj učilnicami, delovnimi in multimedijskimi prostori, prostori za prenočitev ter pisarniškim delom. Prostor bi bil obdan z navdihujočimi zunanjimi površi- nami, dostopen za invalide in enostavno dostopen z javnimi prevoznimi sredstvi. 201 TiPovej! TiPovej!, Zavod za ustvarjalno družbo w Trg Prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana Platforma Ljubljana mesto učenja: Ljubljana mesto učenja ni fizični prostor. ljubljana.cityoflearning.eu Je mestna splet na platforma. Mladim omogoča razisko- vanje izobraževalnih priložnosti, beleženje pridobljenih Video predstavitev iniciative kompetenc ter povezovanje različnih vrst učenja. Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Ljubljana mesto učenja je del globalne iniciative »Cities of Learning«, ki želi učenje približati vsem in ga narediti ter predstaviti kot prijazno, dostopno in vključujoče. Verjame-E mo, da si vsakdo zasluži priložnost, da razvije svoje vešči- urska@tipovej.org ne – tiste, ki so potrebne danes in tiste, ki bodo potrebne v prihodnosti. Danes se učimo v različnih okoljih in virtualni ob različnih priložnosti, zato platforma združuje geoloka-prostori cijsko tehnologijo in privlačne učne rešitve. Ljubljana — Mladim nudi: dostop do učnih priložnosti, priznavanje mesto učenaj kompetenc, odkrivanje učnih in priložnosti profesio- nalne rasti ter strokovno podporo za poklice priho- dnosti in odklepanje novih zaposlitvenih možnosti. — Učnim ponudnikom nudi: enakomernejši dostop do učnih priložnosti, podatke o učnem vplivu in dosežkih (njihovih aktivnostih), povezovanje različnih vrst učenja ter digitalna orodja za podporo kompetenc 21. stoletja. — Mestu in zaposlovalcem nudi: boljšo pripravljenost (mladih) na delo, pregled kompetenc v realnem času, nov kanal za iskanje talentov, potrjevanje spretnosti v povpraševanju ter osebno in blagovno znamko za privabljanje talentov. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Platforma Ljubljana mesto učenja mladim zagotavlja enakomernejši dostop do izobraževalnih priložnosti (v mestu in širše), priznavanje kompetenc in beleženje (neformalnega) učenja, omogoča sinergijo različnih vrst učenja (formalno:neformalno, digitalno:v živo, individualno:skupinsko) ter vključuje digitalna orodja za podporo kompetenc 21. stoletja in odklepanje novih zaposlitvenih možnosti. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Večanje prepoznavnosti platforme v prestolnici in razširitev iniciative na celo Slovenijo. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Iniciativa Ljubljana mesto učenja se je začela novembra 2019, s študijskim obiskom Vilnius mesta učenja v Litvi. V okviru projekta »Povezana mesta učenja« smo na Zavodu TiPovej! in ob podpori Urada za mladino MOL iniciativo prenesli v domače okolje in do danes z nami sodeluje 24 Ljubljanskih organizacij, ki skupno mladim nudijo več kot 200 učnih aktivnosti ter 20 učnih sezna- mov predvajanja (izobraževalni sklop vsaj 4 ločenih učnih aktivnosti). K sodelovanju redno vabimo nove organizacije, zanje organiziramo tudi skupinska srečanja, izobraževalne seminarje in individualna mentoriranje. Sodelujemo tudi s stalno skupino (zaenkrat 15) »mladih ambasadorjev« mest učenja, s katerimi prav tako izvajamo izobraževalne dejavnosti, seminarje, treninge, srečanja, jih vključujemo v mednarodne mobilnosti ter skrbimo, da platforma odslikava potrebe in glas mladih. V okviru projekta »Mladi sooblikujejo mesta učenja« smo izdelali mladinska priporočila na teme: neformalno učenje, duševno zdravje, participa- cija, trajnost in inkluzija. V skupino stalno vabimo nove mlade in njihove ideje! Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Naši glavni izzivi so dostopnost, dosegljivost in uporabnost. Želimo si, da bi iniciativo razširili na področje celotne Slovenije in postali prva »država učenja« ter s tem zagotovili dostopnost do raznolikih izobraževalnih prilož- nosti vsem - otrokom in mladostnikom. Radi bi, da bi 203 iniciativo priznali tudi v formalnem izobraževalnem in profesionalnem okolju in s tem tudi v praksi resnično zagotovili medsektorsko sodelovanje. Prav tako želimo, da »digitalne učne značke« postanejo splošno prepoz- nano orodje za beleženje (neformalnega) znanja tako v Sloveniji kot v EU. Razširitev platforme želimo doseči z novimi projekti in sodelovanjem s slovenskimi organizacijami. Pomembno vlogo igrajo tudi naši »mladi ambasadorji«, ki vest o iniciativi in priložnostih, ki jih prinaša širijo v svoja lokalna in druga okolja. Sodelujemo tudi z občinami in Gospodarsko zbornico Slovenije, kjer se udeležujemo pogovo- rov in delavnic o mikrokvalifikacijah in predstavljamo digitalne učne značke kot ključno orodje in/ali okvir za krepitev človeškega potenciala za dvojni prehod. Promocijski plakat iniciative Ljubljana mesto učenja Foto: Urška Česnik Zavod MISSS Mladinsko informativno svetovalno središče Slovenije – Zavod MISSS w Kunaverjeva 2-4, 1117 Dravlje – Ljubljana www.misss.si 200,66 m² - delno obnovljeno 2016 www.skupajvskupnosti.si Trg prekomorskih brigad 1, 1000 Ljubljana E 27,89 m² - delno obnovljeno 2015 dnevni.center@skupajvskup- nosti.si skupajvskupnosti@gmail.com Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš misss@guest.arnes.si prostor svojstven in drugačen od drugih: virtualni Mladinski center se nahaja v strnjeni stanovanjski so- prostori seski v pritličju blokov. V neposredni bližini je avtobu-sna postaja ter postaja za bicikelj.si. V mladinski cen-Dnevni center ter vodijo trije samostojni vhodi, kar nam omogoča Skupaj v skupnosti nemoteno delo z različnimi skupinami mladih. Center sestavljata dva večja osrednja prostora ter več manjših prilagojenih za delo v manjših skupinah ali individualno delo. Prostori so dostopni osebam na invalidskih vozičkih. Zavod MISS Del programa se izvaja v prostorih na Trgu prekomor- skih brigad 1. V teh prostorih poteka vodenje progra- mov, timski sestanki, intervizije. Če je potrebno in primerno, prostore uporabimo tudi za delo z mladimi. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: — Strnjena stanovska soseska — Dolgoletna prisotnost v okolju (od 1992) — Bližina igrišč – ulično delo — Dobro medgeneracijsko sodelovanje zaradi neposre- dne bližine doma starejših občanov in DCA-ja — Sodelovanje s šolami, četrtnimi mladinskim centri, četrtno skupnostjo 205 Osrednji prostor Foto: Arhiv Zavod MISSS Računalnica Foto: Arhiv Zavod MISSS Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: — Ploščad pred mladinskim centrom je v razpadajo- čem stanju, zanemarjena — Dotrajana okna in vhodna vrata — Potrebna menjava talnih oblog — Ogrevanje in predvsem hlajenje prostorov Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Komunikacija z mladimi poteka preko različnih digital- nih orodij in elektronskih kanalov: elektronska pošta, Facebook, Instagram, WhatsApp, Viber, ter videokonfe- renc (ZOOM, Teams, Meets). Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Celostna prenova prostorov, zunanja senčila, posodob- ljena virtualna učilnica za kvalitetno izvajanje programov digitalnega opismenjevanja. 207 Foto: Arhiv JZ Sotočje Medvode Foto: Arhiv JZ Sotočje Medvode Javni zavod Sotočje Medvode Javni zavod za šport, turizem, kulturo, mladino in socialno varstvene storitve Sotočje Medvode w Klub Jedro www.zavodsotocje.si Cesta ob Sori 15, 1215 Medvode E Klub je namenjen izvajanju kulturnega in mladinskega mladina@zavodsotocje.si programa, mladinskih projektov, druženju in kvalitetnem preživljanju prostega časa mladih. virtualni prostori Meri 357 m2 in sprejme do 350 obiskovalcev na prireditev. Ob prireditvah deluje tudi opremljena kavarna, nastopa- Klub Jedro jočim je na voljo zaodrje ter velik polkrožen lesen oder. Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Klub Jedro je namenjen izvajanju mladinskega in kultur- nega programa, mladinskih projektov, druženju in kvali- tetnem preživljanju prostega časa mladih. Meri 357 m2 in sprejme do 350 obiskovalcev na prireditev. V klubu ob prireditvah deluje tudi opremljena kavarna, nastopajočim je na voljo zaodrje ter velik polkrožen lesen oder. Klub je opremljen z ozvočenjem in osvetljavo za izvajanje koncertov, mešalno mizo, brezplačnim WI-Fijem, ter video projektorjem in platnom za filmske projekcije. Za kavar-no pa se skriva tudi večja zunanja terasa, kjer se lahko obiskovalci nadihajo svežega zraka. Program Jedra čez teden ponuja dnevni center za mlade in mladostnike Bivak, ustvarjalne delavnice, šolske plese, razna druženja kot so potopisna predavanja, različne jezikovne tečaje in ustvarjalne delavnice ter filmske projekcije. Ob vikendih so na sporedu koncerti, plesne predstave, različni sejmi, otvoritve likovnih ali fotografskih razstav in ostale javne prireditve. Poleg tega Zavod upravlja tudi Studio vadnico, ki je zvoč- no izolirana in tehnično opremljen prostor za mlade ben-de in se nahaja v kletnih prostorih Javnega zavoda za kulturo in mladino Medvode. V njej potekajo vaje glasbenih 209 ESC in Medvode skupin, delavnice za tonske mojstre in studijsko snema- nje glasbe. V prostoru vadi 13 bendov, zato vaje potekajo organizirano po dogovorjenem urniku. Možnost vadbe je odvisna od zasedenosti terminov. Bendi, ki vadijo v vadnici in imajo poravnane vse obveznosti, pa lahko koristijo popuste pri izobraževalnih multimedijskih delavnicah, ki potekajo v vadnici. V letošnjem letu smo začeli tudi z odpiranjem posamez- nih dislociranih enot dnevnih centrov po krajevnih skupnostih v Medvodah. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Občina Medvode je razkropljena in mladi se družijo po posameznih krajevnih skupnostih, v katerih bivajo. Klub Jedro je centralizirana enota mladinskega centra, kjer se izvajajo vsi glavni mladinski dogodki in projekti v Medvodah. Prostor je večnamenski in se ga lahko prilagaja za raznolike mladinske dejavnosti. S spoznavanjem prostora začenjamo že z osnovnošolci, da otroci čimprej spoznajo prostor in kader, da se potem vračajo vse do konca študija. Poleg Jedra upravljamo še s studio vadnico in z dvema dislociranima enotama dnevnega centra in sicer v Sori in v Smledniku. Prostori so dobro obiskani, odziv lokalne skupnosti je pozitiven. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Največja težava je problem lastništva, saj se prostori mladinskega centra že vsa leta najemajo. Občina se že več let trudi doseči dogovor oziroma sporazum z zaseb- nimi lastniki, da bi prostor odkupila, vendar zaenkrat žal neuspešno. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Gre predvsem za socialna omrežja instagram in facebook, kjer poteka informiranje mladih o preteklih, aktualnih mladinskih dogodkih in projektih, informiranje o medna- rodnih izmenjavah, evropski prostovoljci upravljajo z YouTube kanalom ESC in Medvode, kjer redno objavljajo vloge, video reporte, krajše filmčke, promo vsebine ipd. ZMŠ Trbovlje Zavod za mladino in šport Trbovlje w Ulica 1. junija 18, 1420 Trbovlje zmst.si KLUB ZMŠT IN VADNICA (90 m2, zadnja obnova 2010) – E mladinski prostor za mladinsko delo, zabavo in druže- info@zmst.si nje – prirejamo glasbene koncerte, delavnice in druge aktivnosti, ki jih pripravljajo mladi v sodelovanju z eki-virtualni po centra. prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: V Zavodu za mladino in šport Trbovlje izvajamo lokalne in mednarodne aktivnosti za mlade v notranjih in zuna- njih prostorih (na strehi ZMŠT, v Športnem parku Ledeni-ca ...). Umetnica Klara Šlenc je za potrebe mladinskega dela na ulici ustvarila vrhunsko umetnino, ki s svojo mladinsko energijo privabi ciljno skupino v samo središče dogajanja in predstavlja znak mladinskega dela v ZMŠT. Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: V času obdobja po pandemiji primerjalno beležimo več- jo udeležbo aktivnih mladih pri aktivnostih, ki so jih pripravili zaposleni v zavodu ob upoštevanju mladinskih pobud, pri čemer so izhajali iz potreb mladih in načel aktivne participacije in vključevanja. Mladi v ZMŠT zadovoljujejo svoje temeljne potrebe po kakovostnem pre- življanju časa in se učijo kompetenc, ki jih potrebujejo v vsakdanjem življenju (zdrava socializacija, možnost soustvarjanja svojih socialnih mrež, spodbudno mentorstvo, psihosocialna pomoč, možnost realizacije svojih idej in pobud, občutek smisla v lastnem angažmaju mladih). Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Prepoznavamo potrebo po možnosti naravnega zračenja v klubu. 211 Dvorana ZMŠT Foto: Arhiv ZMŠT Aktivnosti v dvorani Foto: Arhiv ZMŠT Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Mladi dobijo ključne informacije o dogajanju v ZMŠT prek spletnih omrežij Instagrama (@zmstrbovlje) in Facebooka (Zavod za mladino in šport Trbovlje). Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Na Partizanu Trbovlje (ki spada pod površino ZMŠT) bi želeli ustvariti ulično točko za mlade v obliki kontej-nerja s kavčem, okrasnimi lučkami, mizo in stoli – tam bi se izvajale delavnice mladinskega dela, informi- ranje o našem programu bi bilo neposredno v stiku z mladimi. 213 Foto: Zveza tabornikov Slovenije Foto: Zveza tabornikov Slovenije Zveza tabornikov Slovenije w Taborniški prostori www.taborniki.si Zvezo tabornikov Slovenije sestavlja 70 društev – rodov, E ki imajo svoje prostore, medtem ko ima Zveza v lasti pr@taborniki.si Taborniški center Bohinj. virtualni prostori Podrobnejši opis prostorov, kaj dela vaš prostor svojstven in drugačen od drugih: Pri izvajanju našega taborniškega programa igrajo pomembno vlogo ustrezni prostori. Ker ne delujemo šolsko, temveč je naš koncept neformalno učenje, se učimo skozi izkušnje. Za izvajanje programa zato potrebujemo ustrezno okolje, ki majhnim skupinam oz. vodom nudi priložnost za raziskovanje, druženje, za prijetno učenje in ki je obenem varen prostor za razvoj ter zajema obenem vso potrebno opremo za izkustveno učenje. Če so pro- stori še blizu travnika in gozda, za hitre skok v našo učilnico, so pogoji idealni. Nekateri rodovi si prostore delijo z drugimi društvi in organizacijami, ki delujejo v določenem kraju, npr. z gasilci, ali pa s taborniki, ki delujejo v isti mestni četrti. Ponekod taborniška društva za svoje delovanje uporab- ljajo kar prostore lokalnih osnovnih šol. Številni taborniški rodovi imajo svoje prostore, npr. tabor niške hiš(k)e in koče, taborniške sobice, v Prek- murju, in v Marindolu imajo naša društva tudi svoj mali taborniški center. Ti prostori so v nekaterih primerih lastniški, sicer pa jih taborniki bodisi najemajo od ob- čin, bodisi jih dobijo v brezplačno uporabo. Zveza ta- bornikov Slovenije je v Bohinju pred desetletji postavila tudi Taborniški center Bohinj, ki na dveh lokacijah ponuja predvsem čez poletje tabornikom in drugim mla- dim, tako iz Slovenije kot tujine, ugodno bivanje v srcu Triglavskega narodnega parka, tam potekajo tudi številna izobraževanja in usposabljanja za naše prosto- voljce in dobrodelna taborjenja. 215 Ocena povezanosti prostorov in učinkov na mlade/okolje, dodana vrednost in doprinos k delu z mladimi: Taborniške hišice in sobice so navadno v mestu, s čimer je omogočeno redno delo in tedenska srečanja. Medtem ko imajo številni rodovi tudi svoje koče in taborne prostore, ki pa so prave učilnice v naravi in s tem omogo- čajo preživljanje časa v naravi ter učenja skozi izkušnjo. Težave, ki jih nameravate ali želite rešiti v zvezi s prostori: Marsikdaj je taborniške hiške, predvsem ko gre za najem od občine, težko primerno vzdrževati, saj prostovoljna društva nimajo dovolj lastnih sredstev, občine pa jim ne pridejo nasproti. Ponekod bi bil potreben veliko večji posluh s strani občine oz. generalno gledano države, da so prostori za mlade primerni in primerno vzdrževani. Opis aktivnosti prisotnosti na virtualnih prostorih: Rodovi imajo po večini svoje spletne strani in družbena omrežja, kjer delijo dogajanje ter v primeru, da (taborne) prostore ali koče tudi oddajajo, ponudbe za najem. Zveza tabornikov Slovenije ima spletno stran TC Bohinj, kjer so zbrane vse informacije o prostoru. Izzivi in rešitve, ki bi jih želeli izpostaviti, če sredstva ne bi bila ovira: Predvsem govorimo v prvi fazi o nujnih obnovitvenih delih na prostorih oz. v hiškah. Da bi odpravili težave z ogrevanjem, hlajenjem prostorov, težave z vlago ali celo naredili prostore funkcionalnejše. www.mlad.si w Virtualni prostor za mlade www.mlad.si Osrednji slovenski portal za mlade mlad.si – Križišče E mladosti, že več kot 10 let povezuje mlade v Sloveniji info@mlad.si z mladinskim sektorjem in odločevalci pri sooblikovanju prihodnosti mladih v Sloveniji. virtualni prostori Na mlad.si, ki predstavlja med drugim tudi digitalni prostor, mladi najdejo informacije z različnih področij, ki zaznamujejo njihova vsakodnevna življenja. Pod rubriko Informiraj se so predstavljene vse vladne vsebine in projekti za mlade s povezavami na najrazličnejše upo- rabne informacije. Pod rubriko Aktiviraj se pa mladi najdejo vse informacije za aktivno soudeležbo na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. Portal na enem mestu združuje tudi vse organizacije za mlade v Sloveniji, ki mladim ponujajo možnosti za aktivno udejstvovanje v njihovem lokalnem ali pa tudi v nacionalnem okolju. Z avtorskimi novicami in podcasti portal mladim ponuja odgovore na različna vprašanja in ustvarja digitalni in-formacijski prostor: kako se udejstvovati v družbi in kako pridobiti dodatna znanja v mladinskem sektorju, kje se kulturno udejstvovati in družiti s sovrstniki, kako poskrbeti za svoje osebno in duševno zdravje ter kako delovati zeleno. Njegovo vsebino soustvarjajo mladi za mlade. V evrop- skem letu mladih 2022 se je uredniški ekipi pridružilo 6 mladih dopisnikov s poudarkom na širjenju glasov mladih in njihovih vizij za Slovenijo in Evropo priho- dnosti, kar je tudi eden izmed ciljev evropskega leta mladih. Mladi dopisniki regijsko poročajo o tematikah za mlade iz lokalnih okolij in tako pridobivajo kompe- tence in dodatne izkušnje. Križišče mladosti kot osrednji portal za mlade povezu- je, informira in zabava vse mlade in tiste, ki delajo z mladimi in jim je mar za njihovo prihodnost. 217 Križišče mladosti 219 PROSTORI ZA MLADE Fizični in virtualni Ljubljana, januar 2023 Izdajatelj Urad Republike Slovenije za mladino Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Masarykova cesta 16, Ljubljana, Slovenija Zanj Mag. Tina Kosi Zbrala in uredila Nataša Lombergar Idejna zasnova in jezikovni pregled Nataša Lombergar Oblikovanje Biro 11, d. o. o. Fotografije avtorji navedeni pod fotografijami Elektronska izdaja Način dostopa (URL) https://mlad.si/e-katalogi/Prostori_za_mlade Avtorske pravice last sodelujočih v knjigi Knjiga je brezplačna. Izid sta v okviru obeleževanja evropskega leta mladih omogočila Urad RS za mladino in Evropska komisija. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 135140355 ISBN 978-961-07-1429-3 (PDF) Document Outline dr. Igor Papič, minister za izobraževanje, znanost in šport Skrb za prostore za mlade je tudi skrb mag. Tina Kosi v. d. direktorice Urada za mladino Mladi potrebujejo urejene, dostopne in varne p Anja Fortuna Predsedovanje Slovenije Svetu EU in državljanski prostori za mlade Doc. dr. Milko Poštrak, Fakulteta za socialno delo Prostori za mlade in/ali prostori mladih Mojca Vojska Primer dobre prakse - prenova in vzpostavitev prostorov Centra mladih Koper Sabina Belc (vodja projekta), Matej Cepin (direktor), Socialna akademija Digitalni prostori - iz p Maša Pušnik, Metoda Zalar, Jasmina Tirović in Neža M. Slosar Taborniški prostori za mlade Tadej Božak Risalnica Vesna Skubic O tem, kaj sploh je začasna raba oziroma kje vse so prostori za mlade Marko Puschner, Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, Fakulteta za družbene vede, Unive Igor Jurišič Mladinska prenočišča oziroma Youth Hostli kot podpora mobilnosti mladih MC BOB LivadaLAB ULCA Center mladih Koper - CMK Center za mlade Domžale - CZM Center za pomoč mladim - CPM CID Ptuj DrogArt EPEKA EKTC Maribor Hostel MC Brežice Hostel MC Krško Hostel Pekarna MH Punkl Impact hub Ljubljana IndiJanez IRDO KamRa Katoliška mladina KUD Pozitiv LokalPatriot MC Brežice Celjski mladinski center MC Idrija MC Kotlovnica MC Krško MC Oton MC Prlekije MC Velenje Hiša bendov Letni kino ob Škalskem jezeru Nova pekarna MC Žalec MC Železniki MDC Blok MKC Maribor Mladi zmaji Bežigrad Mladi Zmaji Borc Kašelj Mladi Zmaji Črnuče Mladi Zmaji DigiMC Mladi zmaji Ljuba in Drago Mladi zmaji Šiška Mladi zmaji Zalog MCDD Slovenske Konjice Mladinski center Ormož Mreža MaMa Nova generacija SLS Popotniško združenje Slovenije Radio Študent Galerija in Info Škuc Tiffany in Monokel Socialna akademija TiPovej! Zavod MISSS Javni zavod Sotočje Medvode ZMŠ Trbovlje Zveza tabornikov Slovenije www.mlad.si