Izhaja razen nedelj in praznikom
===== vsak dan opoldne. =====
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr.,    - Učiteljska tiskarna. -
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije -—: za list so poštnine proste. ==
štev, 140,
■M| MB i ‘	
	
	
|p§ iSSfS Jlpplž!!	
	
	fiSli
	
	
V/;;/':-! v.■’ '■ ^ '	
	
Glasil® Jugoslovanske socialno d@mokrifiin@ stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem
na dom za celo leto K 30'—, za pol leta K 15*—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2*50. Za Nemčijo celo leto K 33-60, za ostalo tujino in Ameriko K 42*—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
V Ljubljani, petek dne 23* novembra 1917.
Leto I.
mmm
Za mir!
Delavstvo Evrope je sito vojne. Ni je hotelo. Zbori v Stutgartu, Bazlju, Kodanju in drugod so bdi manifestacija za mir. Vojna se je začela proti volji delavskih slojev. Kot levinja je prihrumela in onemelo je vse v grozi in trepetu , . . Danes še vedno dero hudourniki, podirajo, rušijo, uničujejo . ..
Tam v daljni Rusiji je vzplamtel plamen. „Mir med narode mir brez aneksij in odškodnin8 . . . Delavstvo Nemčije in Avstrije, delavstvo vse Evrope, celega sveta je z navdušenjem pozdravilo klic ruskega prolet:rijata.
Jugoslovanska socialno demokrat čna stran, ka se pridružuje sodrugom, ki hočejo, da se konča mo itev in da se povrne mir med narode. Zato skl cuje na dan
2. decembra
shede, na katerih bo delavstvo izrazilo svoje zahteve po miru.
Shodi bodo: v Ljublj ul dopoldne, na Jesenicah pri Jelenu dopoldne, v Tržiču pri Pe-larju popoldne, v Hrastniku v Zadružni gostilni popoldne, v Idriji dopoldne, v Trbovljah v Delavskem Domu ob 4, popoldne, v Zagorju ob S. v dvorani g. Mihelčiča ob 2. uri popoldne.
Sodiugi in sodruginje! Čvrsto na delo, da bodo shodi pravi izraz delavskega mišljenja. Naj slovenski proletarec na dan 2. decembra jasno in glasno pove: da hoče konec grozne vojne!
K strankinemu zboru.
Delokrog stranke.
» Arbeiter vviille« (nedelja 18. nov.) prinaša
poročilo o delovanju soc. dem. stranke na Koroškem, ki bo imela 7. in 8. dec. t. 1. svojo redno strankino konferenco. Iz tega poročila vidimo, da posega stranika s svojim delom v eminentno slovenske okraje ter s svojo agilnostjo preplavlja tudi kraje, kjer je delokrog j ugasi. soc. demokracije. Ni to očitek nemškim sodrugom, ampak očitek nam samim, ki moramo- tu urediti vse potrebno. -— Poročilo omenja n. pr. delo stranke v Borovljah, kjer je »Boroveljsko- koristun-no dru-štvo« označeno kot d-olkaz plodnega dela stranke na polju organ,izac iij e k onsumen t ov.
lstotako se tudi omenja pod točko tisk, da se razpeča n. pr. v Borovljah dnevno 119 izt-isov »A-rbeitenviMle« v Črni 5, Bistrici 9 itd. Pri prodaji »Arbeitenvi-lle« užiga-li-c so Borovlje zastopane z 20.000, Črna z 20.000, Podljubelj z 5000, Podrožca z 5000, Pliberk z 10.000 šk-at-ljicami itd. Majske shode se omenja med drugimi tiudi v Borovljah, kjer je tudi moška in ženska politična organizacija nemške stranke.
Veseli me na sploh lepo i-n v splošnem res zadovoljivo poročilo koroških sodrugoiv; a-gilnost dež. zastopstva je pohvale vredna. Nam jugoslovanskim socialnim demokratom pa o-čita to poročilo, da je v slovenskem delu, Kio-ro-ske o- b i 1 o dela, Ivi ga je na vsak način treba izvršiti, Organizacije jugoslovanske socialno demokratične stranke se morajo po slovenskem delu Koroške urediti tako, da bodo tvorile samostojno koroško deželno organizacijo, ki bo icko v rok;, z bratsko koroško- nemško stranko pi obujala. j-n vzgajala koroški proletariat.
Radoveden sem aa poiročilo na našem strankinem zboru prt točki »tisk« — koliko »Napre-jev«, »Delavcev«, »železničarjev« in »Tob. Delavcev« gre na Koroško. Iz te statistike bo treba sezidati organizacije.
Za sedaj pa bi bilo že dobro, alko se vsi slovenski■ sodr-ug-i po Koroškem takoj praglase s t ir a n k i -n e m i z v -r š. o-d b o r u za podrobno delo. Sodrugi v Podrožci, v_ Svetni vasj) v Celovcu, v Borovljah, v Črni irr Prevaljah in povsod, kjer ste — priglasite se, da se določi daljše potrebno delo. Svllicati se mora- dež. konferenca, na katero je povabiti tudi dež. zastopstvo nemških sodrugov. Uresničitev politične demokracije in nacionalne avtonomije zahteva to. Delokrog je treba določiti po te-".^.‘Idem medsebojnem razgovoru in — potem je iti čvrsto na delo.	V©rus.
Strankin davek.
Mnenja sem, da je treba na letošnjem strankinem zboru povišati strankin davek. Priporočal m, da se poviša na 50 vin. za osebo in -mesec, la bi se razdelil:
10 v-in. naj dobi i-zvršeivalni odbor, 10 vin, naj ostane lokalni oirgan-teaciijii, 10 vin. naj gre
v okrajni sklad, - vin. pa v deželno blagajno.
Ako povišamo Prispevke, bomo uspevali.
•k R. — Ljubljana.
Predlog sodr. H. S. v Ljubljani:
Sedež ožjega izvrševaln-ega odbora naj bo v Ljubljani.
Zvišan davek na sladkor«
Na torkovi seji poslanske zbornice je pred- j lo-žila vlada zakonski načrt, s katerim se po- f viša davek na sladkor od 38 na 54 kron pri meterske-m stotu. Država je najprej povišala cene za sladkor, da poviša dobičke sladkornih baronov in agrarcev, ki pridelujejo sladkorno peso. Sedaj pa hoče tudi sama imeti še dobiček pri sladkorju in zato naj se zviša cena sladkorja za 16 vinarjev pri kilogramu.
Davek na sladkor je že danes v Avstriji -mnogo višji nego v vsaiki drugi deželi, a poraba sladkorja je pri nas mnogo manjša nego drugod. Naš visoki davek na sladkor temelji na odredbi po § 14 Thunove vlade in takratno povišanje sladkornega davka je zbudilo silno ogorčenost med avstrijskim delavstvom. Parlament ni nikdar odnehal od svojega protesta proti visokemu davku na sladkor. Leta 1907. j-e sklenila poslanska zbornica, da se zniža davek na sladkor za osem kron. A ta zakon je upornost gosposkih z-borničarjev uničila. Da imamo tako vis-ok davek na sladkor, to se _ imamo torej zahvaliti čedni- zvezi absolutizma po § 14 z gosposko zbornico. Sladkorni davek, izredna posebnost avstrijskega davčnega sistema, hoče vlada iznova povišati.
Finančni minister res-n-o premišljuje seim-intje, kadar bi bilo treba prijeti vojne profi-tar-'e. Silne skrbi mu napravljajo socialni učinki movih davkov, če gre za obdavčenje dirkalliš-kih stav ali drugih penečih v-in. Toda njegova vest ostane popolnoma mirna, ko predlaga zvišanje davka na sladkor. Naša poraba sladkorja je v mirnih časih mnogo manjša1 kakor po vseh drugih deželah srednje i-n zapadne Evrope; al-i kaj briga to te gospode — davek na sladkor se zviša! Med vojno .'e neznansko pomanjkanje živil in najsilovitejša draginja; ali kaj za to, država hoče profilirati- pri sladkorju še več kakor doslej. Široke ljudske plasti imajo tako nizke dohodke, da si ne morejo nabaviti najpotrebnejših živil, ki bi imela zadostno mero redilnih snovi; 'ali tega ne uvidi vlada in smatra, da je sedaj najpnmernefši- čas za povišanje davka na sladkor.
Gotovo je, da potrebuje država bivst-veno povišanje svojih dohodkov. Ali kako kratkovidno postopanje e, Ja hoče poklicati višje izdatke enostavno s povišanjem obstoječih davkov. Ali j ©gospod finančni minister tako neploden? Država dobi lehko miljarde brez vseh težav, ne da bi obremenjevala ljudstvo, če bi -imela toliko odločnosti, da si prilasti del -profitov, ki jih spravljajo kartelni magnati»in prekupčevalci. Če bi vlada monopolizirala veletrgovino s premogom, železom, sladkorjem, špiritom, petrolejem in žitom, bi prejemala država zelo visoke dobičke, ne da bi bilo treba poviševati cene v nadro-bn iprodaiji; država bi spravila oni dobiček, ki gre danes deloma kot nepotreben izdatek pri tekmi med podjetniki in ki odipada deloma kot profit kartelnemu i-n trgovskemu kapitalu. Velike dohodke bi dobivala vlada tudi, če monopolizira zavarovanje, ne da bi bilo treba zvišati zavarovalnih premij; vsak poštni-urad bi bil c-ena agentura. Na ta način b.i bilo treba izvršiti finančno reformo, ki bi bila obenem tudi precejšen del socialne reforme. Toda brezmiselni fiiskaiizem ne pozna drugačne finančne reforme kakor brutalno mehanično povišanje indirektnih davkov. »
Politični pregled.
= Iz branihnega odseka. V bramhne-m odseku državnega zbora se je pričela razprava o predlogu glede piriitožeb o postopanju z moštvom, o menaži itd. Brambni minister Czap-p^ se je izjavil proti izvolitvi takega odbora, češ, da se itak o vsaki pritožbi izvrši natančna preiskava in da se eventualni nedo-statk-i takoj odpravijo. Tudi se minister ne upira nasvetom, stavljenim, v državnem zboru, če se izkaže, da so koristni in izvedljivi, Razprava o zadevah, tioočih se skupne vojske, spada pravzaprav pred forum delegacij. Preiskave v odboru bi se mogle gibati le v smeri, jedi minister postopa v z-inisJ-u svoje odgovornosti. Za to pa že iimanno primerno institucijo državnega zbora, in to je brambni odsek.
— Službena obveznost civilistov. Dunajska »Poli-tische Rundschau-, javlja, da bo vlada državnemu zboru v kratkem predložila zakonsko osnovo glede službene obveznosti civilnih oseb.
#	_ Češki socialni deniokratje in nacionalni
socialci. V nedeljo je bilo v Pragi posvetovanje čeških socialno demokratičnih in narodno so-C1r zauPuikov s Češkega i-n z Moravskega zaradi združite e obeh strank. Pogajanja so se u-spesno končala.
— Program Clemenceaujeve vlade. Agen-ce_ na vas poroča iz francoske zbornice: Novi mlnistnski^ predsednik je v zbornici prečiital vladno izjavo. Vlada izjavlja; da stopa pred zbornico samo s trdno voljo, za neomejeno vojno. Prišel je trenotek, ko momaimo biti samo Francozi. Skupno z zavezniki smo skala, katere nihče ne prekorači. Francija je trdno sklenila, da nadalje vztraja v boju za zemljo velikih prednikov. Storile so se napake; misliti hočemo samo na to, da jiji popra-
vimo; zgodila so se hudodelstva, hudodelstva proti Franciji, ki zahtevajo kazen. Vse krivce pred vojno sodišče! Nobene pacifistične gonje več! Naše armade ne smejo priti med dva ognja. Pravica naj gre svojo pot! Vladna izjava zahteva, naj se prebivalstvo glede porabe živil omeji, naj podpisuje vojna posojila ter konča z bes-e-dami: »Priznanje in pohvala bo nekega dne sprejela n-aše zmagoslavne zastave. Da pride ta dan čim prej, to je v naši moči!« Vladni izjavi so sledile interpelacije o splošni politiki. Clemenceau je takoj odgovoril, da oblasti ni iskal. Če mu zbornica ne zaupa, naj mu to takoj pove. Vladna izjava je že odgovorila na vprašanje glede vojnih ciljev. Očita se mi — izjavi Clemenceau — da ne pritrjujem razsodišču. Že v slučaju Casablanca sem predlagal razsodišče, katerega sta Nemčija in Avstrija odklonili. Ne v-eruje-m, da bi družba narodov bil-a potreben zaključek vojne, ker bi jaz ne odobraval pristop Nemčije k tej družbi. Vprašajte Belgijo, koliko je vreden podpis Nemčije! Strašno je dejstvo, da Nemčija neče zlomiti'pruskega militarizma. Možje v strelskih jarkih se bore za mir, ki jim mora dati dostojno življenje. Vrašate za moje vojne cilje. Jaz pravim: »M,oj cilj je, d-a zmagam!« (Živahno pritrjevanje.) Nasproti socialistom -izjavi Clemenceau:	Nekaj	plemenitega je v
vašem mišljenju, a ljudje, ki se bojujejo, hočejo mir, in ko se bore, se prirejajo shodi socialistov in delegatov takih strank in dežel, ki pravijo., da upajo jutri na pogajanja in da bomo j-utri na pragu miru. Na ta način se jemlje narodu orožje! Clemenceau je nadalje izjavil, da ne bo več tajne diplomacije. On hoče neomejeno vojno. Vladali bomo pošteno republikansko in s-ocialno; vse naše dni borno posvetili vojni. Če hočete blagor Francije, naklonite nam vaše zaupanje. Skušali bomo, da ga zaslužimo! Clemenceau se je odločil za dnevni red, katerega je predlagal Metin. Glasi se: Zbornica za-upa vladi, odobrava njeno izjavo, računa na njeno odločnost za krepko nadaljevanje vojne in na kazen za one, ki so se pregrešili pfoti domovini. Ta dnevni red je bil z veliko večino sprejet.
= ( Ruska demobilizacija. Iz Kodanja poročajo: Novi ruski vjoni minister je odredil, da se vsi vojaki, ki so stari čez 40 let, takoj odpuste domov. Vsle-d te odredbe so vlaki tako prenapolnjeni, da stoje vojaki celo na strehah vagonov.. Splošno se smatra, da je ta odredba pričetek sistematične Luske demobilizacije. '— Iz Tarnopola se poroča, da so r-uiske čete pričele zapuščati dosedaj še zasedena vzhodno-gališka mesta Grzymalow in Skalat. Več pozicij v Galiciji so- prostovoljno izpraznili. Balkanski poročevalec londonskih »Times« javlja, da je Lenjin vsem vojuj-oči-m se vladam predlagal, naj se takoj sklene tri mesečno premirje.
== Volilna reforma na Angleškem. V angleški poslanski zbornici je bil sprejet pri obravnavi volilne reforme siedeči sklep: 1. Pri volitvah za krajne zastope, dobi soproga vsakega moža, ki ima volilno pravico za krajni zastop, en glas, če stanuje z njim skupaj in je najmanj 30 let stara. 2. Za poslansko zbornico dobe volilno pravico vsi vojaki in mornarji, ki so služili v tej vojni in so najmanj 19 let stari. Razen tega so dobile žene volilno pravico za občinske zastope.
= Amerika v vojni. Iz Washingttona poročajo: Vlada je vpoklicala v vojno službo še razpoložljivih devet milijonov mož.
Dnevne beležke,
— Za mir! Podrobnejše podatke o vršitvi (Shodov za mir, ki jih danes objavljamo na prvem mestu, bomo objavili pravočasno.
— Izpred pritožbene = emisije 111. v Ljubljani. Dne 22. novembra se je vršila razprava M. M., rudaija v Mirni na Doienjskem, proti premogovniku v Mirnem. Nadzornik Grossman je odpustil rudarja brez vzroka, rudar je vloži! proti odpovedi po sodrugu Ignacu Sitterju iz Trbovelj pritožbo in zahteval, da se odpoved Razveljavi in da se mu povrne odškodnina za ves čas, kar je bil brez dela. Pod vodstvom predsednika grofa Benignija, c. kr. kontreadmirala, je senat razsodil, da se zahtevku tožnika v polnem obsegu ugodi, Rudarja M. M. se mora v delo vzeti in mu plačati od 22. oktobra go 22. novembra vse delavne dni po 7 K 40 vin. V slučaju, da bi ravna teljstvo rudnika tega ne hitelo plačati, ima delavec pravico eksekutivnim potem znesek izterjati.
— Dr. Šušteršič na cesti opsovan. V torek je hodil dr, Šušteršič po Dunajski cesti s soprogo Naenkrat ga napadeta g. M. Mošker-čeva in njena prijateljica z izdajico. Deželni glavar je poklical stražnika, da dožene, kdo sta, ker jima ni hotel vea vati, kar sta sami povedali. Razžaljeni glavar bo sedaj najbrže tožil, da reši svojo čast.
— Šentjanžki rudnik prodan, Na dražbi 21. novembra pri okrajni sodniji v Radečah je kupil Šentjanžki rudnik g. Jakil, tovarnar v Mirnem in 'Karlo-cu, za K 1,400 000. — G. Jakil si je vsied vojnih razmer pridobil silna bogastva. V Ljubljani n. pr. je pokupil veliko hiš, isto je napravil v Reki in Zagrebu.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne c bčine ljubljanske od 11. do 17. novembra: Novorojencev 22, umrlo je 28 oseb in sicer
14 domačinov in 14 tujcev. Na jetiki so umrle 4 osebe, med njimi 2 tujca, vsled mrtvouda 3 osebe. Za nalezljivimi boleznimi je obolelo: Za Škrlatico 1 tujec, za tifuzom 15 vojakov in za grižo 47 vojakov, za vratico 1 tujec. Med ljubljanskim prebivalstvom ta teden ni bilo naznanjene nobene nalezljive bolezni.
— Glasbena Matica priredi v soboto, 24. novembra ^v Unionski dvorani komorni koncert slavnega Češkega kvarteta iz Prage. Izvajali se bodo trije kvarteti, Dvorakov v F-duru, op. 96. Novakov, op. 35. in Schubertov kvartet „Smrt in deklica." Začetek ob pol osmih.
—• Vlaki In kurivo. Uprava avstrijskih železnic razglaša, da bodo zakurjeni železniški vozovi le do 31. marca 1918 in le do temperature do 12 stopinj Celzija. To velja le za one vlake, ki vozijo po dolgih progah. Vlaki, ki vozijo le poldrugo uro, ne bodo zakurjeni.
— Kaj to pomeni ? V inseratih beremo, da je edina nakupovalnica za orehe za Kranjsko firma I. A. Hartmana nasl. — Čemu pa je v Ljubljani podružnica „Geos“? Ali je ta le za izdajanje potrdil? Kaj pa je potem s kranjsko apro-vizačno družbo ?
— Nesreča na borovniškem mostu. Na velikem železniškem mostu pri Borovnici sta se zadnje dni primerili dve nesreči. V noči od 16. na 17. novembra je padel čez most neki ruski ujetnik, katerega so drugo jutro popolnoma razmesarjenega našli na cesti. Zvečer dne 20. novembra je stal nek voiaški vlak na mostu. Nek vojak z imenom Stanič iz Gorice je padel raz most. Ves v krvi je ležal drugo jutro pod mostom na cesti, kjer ga je našel domači duhovnik.
— Lablnjski rudarji proti trboveljski družbi. Dne 22. novembra je razsojala pritožbena komisija o pritožbi labinjskih rudarjev. (Labinj je v Istri.) Doseglo se je sporazumljenje s tem, d ; jim je glavni ravnatelj trboveljske družbe povišal mezde, in sicer za samce 25%, za manjše družine 30% in za večje 35°/o na podlagi plače, ki je bila veljavna do 28. maja t. 1. Natančnejše [ oročilo sledi.
— Izvoz medu iz Koroške je prepovedan.
— V socialno političnem odseku glavnega odseka za vojno in prehodno gospodarstvo je predlagal predsednik Kuffer sledeča navodila za demobilizacijo. Splošno naj se izvrši demobilizacija po izdaji cesarjevega demobilizacijskega povelja tako hitro, kolikor dopuščajo prometno tehnične možnosti in sicer ,po starostnih razredih, računši z najstarejšim letnikom. Da se kar najhitrejše oživi gospodarsko in pridobitno življenje, naj se še prej odpuste iz vojaške službe pripadniki gotovih stanovov, ki so posebno važni za pripravo mirovnega gospodarstva. Razen tega naj se odpuste takoj, ko izide povelje za demobilizacijo gotov, številno omejen kontingent spccielno kvalificiranih oseb, katerih delovanje je za obnovitev trgovskih obratov posebno važno. Izbiro teh oseb naj določijo posebne komisije ločene po stanovskih skupinah in sestavljene iz zastopnikov delavcev in podjetnikov. Po debati so bili sprejeti Kufferjevi predlogi z malimi izpremembami. Sprejeta je bila tudi resolucija, naj so ozira pri demobilizaciji zlasti na uradnike in nastavljence avtonomnih korporacij in na učiteljstvo.
— Vojni davek avstro ogrski banki. Finančni minister je predložil poslanski zbornief zakonski načrt glede davka, ki ga je treba plačati avstro-ogrski banki. Za ves vojni čas znaša ta davek 94,707.453 K. Ta vojni davek je treba plačati banki trideset dni po sankciji zakona v gotovini.
— Tatvina in nasilstvo. Gospa Jožefa Vu-kovona, 55 let staira iz Krakov ega, stanujoča v Trstu v ulici Setite Fontaite 18, je šla dne 21. zvečer oko Jo 6. ure zvečer domu. Vrata doma so bila odiprta, kar jo je tako prestrašilo, da ni vedela kaj bi počela. V tem hipu pa ji pride nasproti oseba s svečo v roki. Ko zagleda žensko, ugasne svečo in plane na njo, jo zgrabi za vrat in pritisne k zidu, da ni mogla kričati. Zena je bila že popolnoma onemogla, v tem pa pride iz sobe še drugi moški, ki je nesel cel kup blaga. Ko je ta odšel, je prtvii še en-. krat močno udaril ubogo žensko in zbežal po stopnjicah. Žena se je polagoma zavedela, gre v sobo in vidi, da je tam vse p r smetano in razbito. Dognala je, da sta ji tatu odnesla: zlato verižico, zlato uro, zlato in srebrno zapestnico ter pet rjuh, sedem parov spodnjih hlač, površnik, štiri obleke in več drugih reči. Vsa škoda znaša okolo 1800 K. Zadeva je bila naznanjena policijskemu uradu.
— Zaradi gladu onemogli. Včeraj je obnemogel na ulici Barriera vccchia, neki nepoznan ec in neki Simon Galuni, 55 let star, pa na ulici Fonteria. Oba sta bila odnesena v bolniško stražnico, .kjer sta dobila potrebno pomoč. Taki primeri se dogajajo v Trstu skoro vsak dan.
— Upori vsled lakote. Na četrtkovi seji poslanske zbornice je povedal poljski socialno demokratični poslanec Liebermann, da je prišlo v raznih mesth Galicije zadnji čas do uporov, povzročenih vsled lakote. Tak upor je bil n. pr. 5. novembra v Przemislu. Pritožil se je prav bridko nad tem, da izkoriščajo nemške oblasti Galicijo Čez mero. Nemški vojaki izvažajo velikanske množine živil iz Galicije v Nemčijo. Končno je dejal sodrug Liebermann: „Prišel bo dan, ko bomo zapustili zbornico in se vrnili k našim volilcem Tam bomo povedali, da smo si izkričali pljuča, a nas niso slišali. Naše poslanstvo je izpolnjeno."
NAfREJ, St. Ul, 23. novembra 1917.
Kron
II glasilo ital. soc. dem
stranke v AVSTRIJI
izhaja v Trstu dvakrat na dan, je najvecji in najbolj razširjeni italijanski list v Avstriji. — Prinaša naj-
novejša poročila iz vseh krajev. — Naprodaj je po vseh večjih krajih Avstro-Ogrske. — BBSSrBfiffliC jv tem listu je najbolj priporočljivo, ker je ta list najbolj razširjen. — Naročnina na obe izdaji K 4‘	,
samo na jutranjo K 2*40, samo na večerno K 2'— na mesec. Trgovske inserate računa po 40 v petit vrsto.
Naslov lista je: „ I L L A V 0 R A T O R E “ Trst.
Podpisani denarni zavod! sprejemajo prijave na
po originalnih pogojih, in sicer:
I..5VI, davka prosto amortizacijsko drž. posojilo po K 92*50
odštevši I2P0 bonifikacije netto K 92'—,
II. 5VI0 davka proste lJVIII. 1926. povračljive drž. zakladnice
po K 94*50 odštevši Vlo bonifikacije netto K 94*—
in dajejo radevolje vsa tozadevno pojasnila.
Podružnica c. lir. priv. avstr, kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani.
Češka industrijalna banka, podružnica v Ljubljani.
C. kr. priv. splošna prometna banka, podružnica v Ljubljani.
Ilirska banka.
Ljubljanska kreditna banka
Jadranska banka, podružnica v Ljubljani
Volna,
T
Dunaj 22. novembra. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Zapailno od Monte Mdetta — torej v prostoru severno od Asiaga — smo italijanske napade s prutisunkom zavrnili. Med Brent ; in Piavo so tirolski cesarski strelci in Wtirtember-žani vzeli z naskokom Monte Fontana S cca (1611 metrov) ob Piavi in Monte Splnuca;a (1303 metre). Na Monte Fontcna srno ujeli 200 it ijenskih alpinov. —7 Na ruski fronti in v A batiiji nič novega. — Šef generalnega štaba.
Berlin 22. novembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: NaFUndemkem se je artilje-rijsko delovanje omejilo na ns ■tani ogenj, ki je šele proti večeru med Poelcapelle in Paschen-daele postal živahen. Angleške sunke severno od Lensa in južno od Scarpe mio zavrnili. Močnemu artilerijskemu ognju pri Riericourtu so sledili slabotni angleški nap rdi, ki so se udušili v našem ognju. Bitka južnozapadnd cdCambrai traja dalje Z mnogoštevilnimi oklopnimi vozovi, z infanterijo in kavalerijo je skušal sovražnik kar se mu včeraj ni bilo posrečilo — prebiti našo fronto, tudi danes se n:u to ni posrečilo. Pač je prodrl nekoliko čez naše prve črte, ni pa mogel doseči večjih uspehov. Vsled našega učinkovitega artilerijskega ognji in ognja strojnih pušk za opešane in de cim ir;.-ne angleške čete je zadel protisunek našs-jirabre* infahterije. Na za-padneni bregu Schelde je vrgla sovražnika nazaj na Atineux m Fontaine, na vzhodnem bregu pa v stare pozicije. Pred in za našimi črtami leže razstreljeni in razbiti oklopni vozovi. Ko se je stemnilo, je bojno delovanje na bojišču popustilo. Južno od Vendhuiie sovražnik ni ponovil svojih napadov. Močan francoski oddelek je na južni fronti pri St. Queutinu udrl v našo prvo črto.
S protisunkom smo ga vrgit zopet ven. — V zvezi z angleškim napadom so pnčeii tudi Francozi med Craonne m Berry au-Bsc u močnimi sunki proti našim pozicijam Srdit a.tiijerijski ogenj, ki je trajal od jutra do večera, je pripravljal naskok. Severovzhodno od La Vrhe au Bois se je vgnjezdii francoski oddeli. V drugih odsekih smo zavrnili sovražnika z ognjem, tam, kjer je bd vdrl, pa v bližinskem boju. Naša podjetja so bila uspesna. Nekoliko ujetnikov je ostalo v naših rokah. — Na ruskem bojišču in na mace-donski fronti nič posebnega. — Na italijanskem bojišču so tirolski cesarski strelci in Wlirtcmber-žani vzeli Monte Fontana S.cca in Monte Spi-nuccia. — Pl. Ludendorff.
Zadnje vesti. Dogodki ria Ruskem.
Vlada boljševlkov za premirje.
London, 22. novembra. Brezžična brzojavka z Ru.kega javlja, da je ukazala vlada boljševikov vrhovnemu armadnemu poveljniku, naj se približa sovražnim poveljnikom s ponudbo premirja v svrho, da se začno mirovna pogajanja.
Rusija se ne vojskuje več.
Kodanj, 22. novembra. BNational Tiden-de“v poročajo 20. t. m. zvečer iz Berbna, da je dospela v Berlin po indirektnem polu uradna Izjava ruske vlade, da je Rus ja izstopila iz vrst vojskujot.ih se držav.
Iz poučenih krogov na Dunaju poročajo: Doslej še ni dobil niti vrhovni poveljnik avstro-ogrskih armad n.ti oni nemških armad predloga za premirje. Tudi ni doslej ne na Dunaju ne „v Berlinu drugega poročila nego Reuterjevega. Ge pride Rusija res s Ukini predlogom, tedaj ga bodo zavezniki presojali v zmislu izjav avstro-ogrskih in nemških ministrov v duhu spravljivosti in mirno in objektivno. Bati se ni, da bi stavili takim željam kakšne zapreke, če nudijo realni temelj za pogajanja. Poročilo je zelo verjetno, ker kažejo vsa poročila, da so bo!jševiki ojačili svojo moč in je mir prva točka programa maksimalisfbv.
Svarilo posedujočim razredom.
London, 21. novembra. Reuter jev urad poroča iz Petrograda: Zaradi stavk v državni tin občinski službi jc izdal jevolucionarnii vojaški odbor oklic, kjer svari posedujoče razrede pred igro z ognjeni. V prvi vrsti bi trpeli lakoto. Odvzeta bi jim bila pravica do pireje-imamja živil in njihove zaloge bi jim komfisci-ralii. Poveljnik Moskve je navaden vojak.
Amerika in Rusija.
London, 21. novembra. »Central Ne\vs« poročajo iz V/ashingtona: Vlada izjavlja, da so vse pogodbe z Rusijo tako dolgo neveljavne, dokler ne dobi Rusija pravilne vlade.
Finska.
S t o c ik h o 1 in, 21. novembra,- Splošna stavka na Finskem je_ končana. Delavci v severni Finski pa nočejo pričeti z delom in zahtevajo ustnega, ne brzojavnega ukaza. V tlel-singforsu vlada popolnoma anarhija. Socialisti oMrže večino v novem deželnem zboru, ker so sc agrarci vdati.	'
Odločilna bitka.
C u r t h, 22. novembra. V svoji zadnji razpravi o vojaškem položaju prihaja »Gorriere detla Sera« do zaključka, da je odločilne blitike pričakovati v bližnjih dneh v južnoitirolskem gorovju in ob reki Piave. Ce se četarn centralnih držav posreči, prebiti naše pozicije med Brento in Piavo, poitem bo imelo to za italijansko armado ned ogled 11 e posledice.
Pomoč Italiji.
B e r n, 22. novembra. Bernskemu »Bun-du« se poroča, da so vse italijanske železniške linije prešle v francosko-angleško vojno upravo. Angleškio-franeoske pomožne čete se cenijo na 10 divizij.
L uga e o, 22. novembra. Italijanska meja je od danes popoldne zopeit zaprta.
Kako presojajo položaj v Rimu.
Madrid, 22. novembra. Dopisnik »Im-parciala« poroča, da v Rimu presojajo položaj na fronti zelo kritično ter sodijo1, da je vkljub vsem ogromnim pripravam italijanske armade in vkljub pomožnim četam entemte prodiranje armad centralnih držav neizogibno.
Benetke.
L u g a n o, 22. novembra. Švicarskim 11-4. stom se poroča iz Rima, da je papež italijanski vladi sporočil avstroogirski predlog, naj se Benetke proglase za nevtralno mesto, ki naj se postavil pod varstvo patriarha. Italijanska vlada se o predlogu še ni izjavila.
Mirovno gibanje na Angleškem.
B e r n, 22. novembra. Mirovna propaganda, ki jo vodijo na Angleškem nasprotniki vojne, jc dobila tako velik obseg, da so vojni hujskači zadnji čas večkrat naprosili vlado,
naj nastopi proti tej propagandi. Na tozadevno vprašanje v poslanski zbornici je izjavil državni tajnik za notranje zadeve Cave, da je konfišcirata in uničila vlada več tisoč letakov. Proti povzročiteljem je uvedeno kazensko postopanje.
Amerika in Japonska.
R o 11 e r d a m, 22. novembra. »Daily Ohromele« poroča iz \Vashingtona: Državni oddelek jc konfiscira! 15. novembra vse še nedograjene japonske ladje na severoameriških ladjedelnicah.
Aprovizacija.
Sveža repa za Vič. Stranke z rumenimi izkaznicami C in B z Viča prejmejo svežo repo v soboto, dne 24. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: od 8. do 9. dopoldne stranke z rumenimi izkaznicami C št. 1 do 160, od 9. do 10. štev. 161 do 320, od 10. do 11. št. 321 do 490. Popoldne od pol 2. do 3. stranke z rumenimi izkaznicami B, št. 1 do 240. Vsaka oseba dobi 10 kg, kilogram stane 10 vin. Pripravite vreče.
Mestna aprovizacija ljubljanska opozarja stranke, naj se točno drže določenega reda pri razdeljevanju živil, posebno Špeha, ker se po preteku določene ure blago ne bo oddajalo in naknadno se zamudnikom tudi ne bo nakazovalo.
Meso na rdeče In rumene A izkaznice dobe stranke v soboto, dne 24. t, m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa od 4. do pel 5.
Uradniške skupine dobe meso v soboto, dne 24. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa po tem redu: I. uradniška skupina od 2. do pol 3. št. 1 do -200, od po! 3. do 3. št. 201 do kor.ci. II. in III. uradniška skupina od 3. do 3/4 na 4, in četrta uradniška skupina od 3,4 na 4. do 4. 1 oseba dobi V4 kg, 2 osebi J/2 kg, 3 in 4 ose-
be 3/4 kg, 5 in 6 oseb 1 kg, 7 in 8 oseb 1 V4 kg, več oseb 1 ‘/2 kg.
Razno,
* Nesreča v karvinskem rudniiar. V kar-
vinskem rudniku se je v soboto dopoldne pripetila velika nesreča: vsled eksplozije plina je bilo ubitih šest delavcev, dva pa sta bila težko ranjena. Doslej so izkopali šele dva mrliča, ker je zasut 1500 metrov dolg prečni rov. Podrobnosti še niso znane.
Jetika v Avstriji. »Tuberkulosen FiVr-sorgeblatt« prinaša zanimivo statistiko o naraščanju jetike od 1895. leta dalje. Do lata 1905. je bolezen rasla, do leta 1913. pa je padla. Letos je v prvii polovici umrlo toliko ljudi za jetiko, kolikor v vseh prej označenih mirnih letih skupno. To je najboljši znak za grozovite posledice vojnega časa.
* Prisilno rekviriranje žita na Ogrskem. Ker se ogrski veliki posestniki branijo izročiti vladi žito za oboo prehrano, je odredila 0-grska vlada, da se naj izvede rekviriranje, ako potreba, tudi z brahijalno silo. Določen je rok, do katerega se ima izročiti žito in določene so kazni za vsakega, kdor se ne bo ravnal po tej določbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a n.
Tisk „Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
Bosnan
RIM ali MATI
I*- defti v 'Sss?
vsak zaupnik, ki pridobi „Napreju“ deset novih naročnikov. ■
1 —~ Delniška giavnisa — K 10,068.600. | Sprejema vloge na knji-	I LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA	—1 Rezervni fondi okroglo g K 1,506.000. Kupuje in prodaia vse v0 vrednostnih paniriev. financira
8 žice in tekoči račun proti ugodnemu obratovanju.	SSK Poslovnica c. kr. avstrijske razredne loterije. —— Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju.	erarične dobave in dovoljuje | — aprovlzacilskc kredite — 1
Stran
NAPREJ.
Stev. 111