št. 37. V Igubljani, 14. septembra 1907. Leto III. Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. GLASILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. Issoratl se računajo za celo stran 36 K, za */« strani 25 K, za % strani 18 K, za »is strani 9 K, za »/» strani 5 K, strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren ps- i ■ ■ pust. ' C X Mesečna priloga: „S!ovenski Tehnik". j Izobraževalna društva. Poreče nam kdo: Čemu nam vedno in vedno pri¬ poročate izobraževalnih organizacij, saj vemo in radi priznamo, da imate prav in nam treba izobrazbe. Da, res je, odvrnemo mi. Vi vsi nam prav dajete, da izobrazbe treba. A roko na srce: Ali pa kaj storite za to, da bi našla novih potov med ljudstvo? Ali ste že povsod ustanovili pravo ljudsko in izobraževalno društvo, ali ste preskrbeli, da se več čita dobrih listov in knjig? Danes nas silita dva vesela pojava preteklega tedna, da zopet kličemo na delo za izobraževalna dru¬ štva. V Matenjivasi so pristaši „Kmetske stranke 41 ustanovili ljudsko knjižnico in tudi obrisi matenjske ljudske čitalnice se že kažejo. In kar je najlepše, Matenjci so to vse storili iz lastne moči. V Dolenji vasi pri Senožečah pa je tamošnja vrla učiteljska moč ustanovila novo izobraževalno organizacijo. Bog živi posnemovalce Matenjcev in Dolenj evascev! Saj ni tako težko poklicati v življenje ljudsko izobra¬ ževalno ali kmetsko bralno društvo. Par mož, ki vedo ceniti moč izobrazbe in tiskane besede, se zbere v pripravljalni odbor, piše v Ljubljano na „Ljudsko- izobraževalno društvo Akademijo 44 po pet izvodov vzornih pravil*), te se vpošlje pravilno kolekovane vladi in v par tednih že društvo začne z delovanjem. Naroči si par časopisov, nekatere dobi od prijateljev zastonj, osobito domači veljaki lahko posodijo svoje časopise za par ur. Zbirati začne knjige, jih nekaj nakupi, izbere izmed njih najboljše, naprosi za pomoč domačine, ki so po svetu raztreseni in žive v dovolj dobrih gmotnih razmerah — in kmalu ima nabrano čedno ljudsko knjižnico. Sem in tam priredi lepo, ceneno veselico v plemenit namen. Včasih povabi kake predavatelje iz *) Ob enem je poslati 50 vinarjev. mesta, da se ljudstvo privadi na shodno življenje. Loti se tudi govorniškega in pevskega izobraževanja domačih mladeničev itd. Izobraževalno delo je solidno delo, s katerim zidamo lepši dom našemu narodu. Gospodarski in izobraževalni shod v Matenjivasi. Zadnjo nedeljo, 8. septembra t. 1. popoldan se je otvorila v štivanski šoli ljudska knjižnica. Na povabilo kmetijske podružnice sta prišla kot preda¬ vatelja g. Fr. Gombač, deželni komisar za vinstvo in sadjarstvo, ter g. Avg. Dellinz, stud. iur. iz Hruševja. Precejšnje število posestnikov iz okolice je pazno in z zanimanjem sledilo besedam govornikov. Prvi je govoril g. Dellinz. V kratkih potezah nam je očrtal nedostatke današnje ljudske šole, omenil nemarnost države napram Slovencem glede izobraževalnih sredstev, postavil za zgled izobraževalna društva na Češkem in drugod ter razjasnil pomen in važnost ljudskih knjižnic sploh. Končno je navzočim toplo priporočal, naj obilno uporabljajo knjižnico. Živahno odobravanje je pričalo, da je ta jedrnati govor splošno ugajal. G. Gombač se je v nad 1 */a ure trajajočem zelo poljudnem govoru dotaknil na kratko ljudske knjižnice ter prešel nato na gospodarska vprašanja. Razlagal je o umetnih gnojilih, njih pridobivanju ter vporabi z ozirom na sestavino prsti in potrebe rastlin. Priporočal je dalje, naj se prosi vlado, da brezplačno posodi aparate, s katerimi so svoječasno trtno uš (filoksero) zatirali in podari oziroma po nizki ceni proda v to potrebni žvepleni ogljik za zatiranje ogercev, kateri so letos na polju ogromno škodo napravili. Svetoval je dalje, da se naj poveča zanimanje za sad¬ jarstvo, katero z malim trudom in troški lepe dohodke Stran 290. NOTRANJEC Letnik III, prinaša. Drevesca naj se dobivajo iz drevesnice košanske kmetijske podružnice. Ta so namreč našemu podnebju in vremenskim vplivom bolj prilagodena nego drevesca iz oddaljenih pokrajin. Za našo okolico, katera je po njegovemu mnenju zelo ugodna za sadjarstvo, pripo¬ ročal je saditi: sivo francosko rajneto, pisanega kardi¬ nala in parkerjev peping (kosmačka). Omenil je tudi letošnjo draginjo jabolk ter svaril pred prenagljeno prodajo. Govoril je dalje o hranjenju sadja in sajenju drevja ter prešel na škodljivce istega. Priporočal je škropljenje drevja z galico pred in po cvetju proti glivi „fuzikladij“, katera, tudi močno napada naše drevje; dalje lepilne pase proti cvetoderu in drugim mrčesom. Praktično je pokazal zunanjega in notranjega raka na drevju in njega zatiranje, dalje krvavo uš, katera tudi večkrat povzroča raka. Konečno je z njemu lastnim strokovnim znanjem odgovarjal na stavljena mu mnogobrojna vprašanja tikajoča se kmetijstva in gospodarstva sploh. V toplih besedah se nato zahvali načelnik kmet. podr. Milan Žnideršič obema gg. predavateljema za krasne nauke ter vsem društvom, korporacijam, in po¬ sameznikom, kateri so pripomogli, da je knjižnica na- rastla na tako lepo število knjig. Konečno naprosi g. nadučitelja Antona Pegana, da prevzame on vodstvo knjižnice, katera je koj na to začela poslovati po obi¬ čajnem redu ljudskih knjižnic. Listek. rp« j • v • Tisti večen . . . Spisal: M. V. Vilanov. Kadar mi je duša polna otožnosti, ki jo rode tesni zidovi, takrat zapustim trg in korak me pripelje v gozd nad jezerom . . . Stoletni hrasti šepetajo z mladimi brezami čudo lepe bajke o davnih, davnih dneh ... In breze za¬ mišljeno poslušajo očarane nad krasoto tistih bajk ... In sleherna vejica, slednji listek, vse, vse se pozorno obrača na stoletnega velikana ... ves gozd sanja eno .. . V tej začarani tišini zasanja tudi moja duša, zasanja vse sladke spomine aavnominulih dni . . . In v tistih spominih se domislim tudi nate, Ela . . . Oči mi zapre sladkost, ki jo rodi misel nate in takrat se razgrne pred mano trenotek za trenotkom tako jasno, tako veličastno, kakor bi živela vse tisto šele danes ... Ali se še spomniš, Ela, tistih neštetih večerov, tistih bajestnih večerov? . . . Moj Bog, kaj sva vse doživela v njih! . . . Listje je padalo z drevja, vilo se je in trepetalo v neizrečeni bolesti, ko sva hodila po drevoredu ... Nama ni bilo mar za tisto bolest. .. midva nisva umirala .. takrat sva šele pričela življenje. In kakšno življenje je bilo to! . . . kdove, če je bilo življenje . . . morda so bila to nebesa? . . . Omenjeno bodi tudi, da naroči naša matenjska podružnica letos 235 meterskih stotov Tomaževe žlin¬ dre in kalijeve soli proti lanskim 129 meterskim stotom. Torej tudi precejšen napredek in znak, da se hoče tudi naš kmet polagoma otresti raznih predsodkov in neza¬ upanja do različnih res izbornih novih srestev in naprav in se hoče oprijeti umnega kmetijvstva. Edino geslo, po katerem naj se naš kmet ravna, ako hoče doseči blagostanje, izraža se v besedi: Samo¬ pomoč ! In tega se kmetovalci držimo! Domače vesti. Umrla je dne 9. t. m. J. Kovač žena Andreja Kovač-a ml. p. d. Menjačeva. N. v m. p. Osebna vest. K tukajšnemu okr. glavarstvu za Postojno je vstopil v službovanje c. kr. gozdni komisar g. Pavel Otto. Župan postojnski g. Gregor Pikel je naznanil občinskemu svetovastvu svoj odstop. Da je to storil, so krive neznosne in neumestne pretiranosti, katerim je bil dan na dan izpostavljen iz strani onega „plemenitega“ mla¬ deniča, ki zadnji čas, v svesti si svoje velike moči, z vso svojo silo nateguje vajete osirotelega okrajnega glavarstva postojnskega. Je pač lepo, ako pride kdo po božji milosti v tako zgodnji mladosti do take moči. Marsikomu ne- Listje je šuštelo, pod kostanje je včasi zapihal vetrec, pobožal naju je in brž je zbežal po poljanah . .. po hladnih poljanah ... In ko sva gledala za njim in mislila nanj — pobožal naju je drugi... in tretji... Od mesta sem so prihajali udarci ur iz visokih stolpov. Zateglo, zamolklo, skoro drgetaje so prihajali v dolgih vrstah, zdaj visoko se glaseč . . . nižje . . . nizko in spet visoko . . . naposled le še šepetajoč, lahen odmev in potlej so vtihnili ... Ni bila dolgo tišina, zaječala je pod drevoredom lokomotiva. Ela, ti nisi čula tistega otožnega ječanja, ne udarcev ur, ne lahnega, šepetajočega odmeva. Vse si preslišala v svoji čudni zamaknjenosti ... Le tja čez poljane je vztrepetal tvoj pogled, tja za božajočim, sladko poljubljajočim vetrecem si zrla z vprašajočimi, koprnečimi očmi . . . Tvoj obraz je bil v onem hipu nepopisno lep, nadzemska sreča in blaženost sta sijali na njem . . . Ko sem ti pogledal v oči, postalo mi je nenavadno toplo, v meni je zažarela iskrena ljubezen. Iz duše je zbežala nekam bolest udarcev . . . odmevov ... in ječanja, tesno sem te stisnil k sebi in ti si me po¬ gledala s tako jasnim pogledom, da bi bil lahko bral za njim vso skrivnost večnosti-Ela, takrat sem šele začutil moč, lepoto in sladkost življenja . . • morda sem se napajal ob veličasti svojega neba . . • Pa si se mi nasmehnila nagajivo in si napol glasno rekla: „Kako si naiven . . .“ NOTRANJEC Stran 291. Letnik III. ljubih nasprotnikov se lehko da krepek udarec z uradnim bičem, ako se nudi zato najmanjša prilika. Hvala Bogu, da ne živimo več v dobi absolutizma, sicer bi se nam jako slabo godilo. Obžalovati je le, da je v tako resnih Časih mogoče, da dobe v svoje roke bič in uradne vajete ljudje, ki nimajo dovolj razuma za potrebe ljudstva. Koliko krivice in šikan mora marsikdo trpeti in koliko nepotrebnega razburjenja se v okraju po¬ vzroči, ako ni na čelu okraja moža, ki bi razumel družiti potrebno strogost s pravičnim, modrim in previdnim postopanjem. Prav lehko nastanejo take neznosne raz¬ mere, kakoršne vidimo sedaj pri okrajnem glavarstvu v Postojni. Okr. glavar postojnski gosp. La¬ pajne je prosil te dni pri vladi za svoje umiro vi j en j e in najmanjšega dvoma ni, da se nje¬ govi „prošnji“ ugodi. Je li to posledica ravnokar ome¬ njenih neznosnih razmer, ali pa so morda take razmere nastale vsled njegove krivde, to ve on najboljše. Ne¬ znosne razmere so pa dovedle tudi občinsko svetovalstvo, da je v svoji zadnji seji sklenilo slediti koraku svojega župana, ako visoka vlada ne napravi redu in ne odstrani sedanjih prenapetih razmer pri okrajnem glavarstvu v Postojni. Za »Sokolski dom“ v Postojni so darovali: gdč. Iva Čeč po načelniku Prosencu 2 K, gosp. Fran Wartbiichler naš rojak iz Trsta po br. Šeberju 4 K, br. praporščak Štefin nabral v gostilni Zalar v Cerknici 7 K 66 h, gdč. Lojzika Salmič-eva nabrala 2 K, gdč. Slavij a Paternost-ova za prodane razglednice 4 K. — Vsem srčna hvala in živeli! Pekarija. Gosp. Istenič prične svojo obrt izvr¬ ševati dne 1. oktobra t. 1. Zdravstvene razmere v Postojni. V tukajšnji bolnici je do danes samo še 9 bolnikov, in sicer 6 žensk in 3 možki. Novi slučaj legarja se v tem tednu ni pojavil noben več. Vsi v bolnici se nahajajoči so že rekonvalescenti, tedaj izven nevarnosti. Stavbene zadeve. Hiše g. Rusjana, Zwolfa ter cestarska hiša so že skoro dogotovljene. Te dni se končujejo zunanje fasade. S 1. novembrom se lastniki istih že vanje presele. Zgradbe mlekarne in meščanske šole so se morale za letos radi nepričakovanih ovir opustiti. Čuje se nasvet v to poklicanih faktorjev, da bi si za zgradbo meščanske šole morebiti od¬ ločili za prostor med hišami g. Rusjana in g. Zwblfa, in da je eden najprikladnejših za omenjeno poslopje. Zrakoplov se je videl v soboto, dne 7. t. m. ob 'hA. uri popoldne v precejšni višavi nad Postojno. Plul je v smeri od zapada proti jugu. Zbralo se je na vseh koncih trga obilo radovednežev, ki so prvič ob¬ čudovali to posebnost v zračnih višinah. Na meščanski in na ljudski šoli v Postojni se pouk še ne prične 16. septembra, ampak bržčas šele 1. oktobra t. 1., ker je upati, da se do takrat Tiste besede so bile tako ljubeznive, tako mehke, tako tople ... ah! —- Ko sva prišla iz drevoreda, krenila sva proti tvojemu domu . . . V meni se je igrala vsa prelestna sreča, ki sem se je nasrkal ob tebi ... in mučiti me je jela bolest slovesa, ko sva bila pred tvojim domom . . . Jaz nisem govoril nič . . . neskončno rad bi te prosil, da ne hodi še domov, rad bi ti bil povedal, da me muči grozna bol, kadar mi zgineš spred oči . . . pa se nisem upal ... bal sem se, da me ne zavrneš . . . In ti si stezala roke k meni, razumel sem, da jih ne stezaš k slovesu, ampak tega nisem razumel, čemu jih stezaš . . . Nekaj si hotela reči, nekaj kratkega, pa se ti ni hotelo izviti iz ust ... in s tem si me nepo¬ pisno mučila . . . Videla si, da nestrpno hrepenim po tvojih besedah, da kar drhtim po njih ... in vendar nisi mogla ... ali nisi hotela črhniti . .. Mojo koprnečo, toplo željo si umela, brala si mi jo v očeh in . . . prijela me je tvoja nežna roka komaj čutno in vendar sem čutil v njej moč, kakor bi me držala velikanska sila . . . Odšla sva nazaj po cesti in ko sva prišla pred park, so se ti šele odprle ustne ter si mi skoro boječe šepnila: „Ali greš še enkrat ... ali greš? . . .“ „Kamorkoli in kadarkoli hočeš, Ela! . . „Ali greš res? . . „Čemu neki vprašuješ? ... Ti nekaj dvomiš in „Dvomim? . . .“ „Meni se dozdeva ... da-“ „Ne bodi čuden!-Čemu naj dvomim, čemu neki?-ampak bojim se zate, zdi se mi, da je že pozno ... in ko bi ti kdo kaj rekel? — — —“ „Kdo? . . .“ „Bogve . . . toda jaz se bojim zate — — —“ Prišla sva že daleč v drevored in naenkrat se odluščita pred najinimi nogami dve nemirni senci. Bili sta dolgi in nedoločeni . . . Včasi sta se strnili v eno ... in sta se spet ločili . . . Vedno določneji sta prihajali in ko sva prišla blizu, zapazila sva. da sta blizu, da sta bila to Just in sestra Mici . . . Po¬ stali smo. Just je kar ječal v zadregi, Mici pa je žarela v blaženosti . . . Takrat si nekam trdo rekla sestri: „Glej, da me počakaš zdaj pred hišo! Midva pri¬ deva kmalu . . .“ „0 gotovo, gotovo, gospodična Ela,“ je ječal Just, ko sta odšla naprej. Nekaj časa sva stala in gledala za njima in spet so se risale od njiju sence, vedno daljše, vedno tanjše, zdaj vsaka zase . . . zdaj spojeni . . . O vem zakaj je ječal Just . . . zakaj je bil v zadregi ... Ta grešnik!- Tebi ni bilo dosti mar tisto spajanje senc, tisto tesno spajanje, menda si bila nevoljna . . . ampak jaz sem se kar tajal v tisti sladkosti, ker sem jo videl in bral iz senc ... ah, kaka slast! . . . Bliže sem silil kaj? Stran 292. NOTRANJEC Letnik III. zdravstvene razmere tako urede, da ne bo za nikogar nobene nevarnosti. Kdaj se za gotovo prične šolsko leto, se bo roditelje še pravočasno obvestilo v našem listu. Iz Dolenj evasi pri Senožečah. Ustanovni občni zbor ljudsko izobraževalnega društva s knjižnico se je izvršil preteklo nedeljo nad vse pričakovanje lepo. Zbralo se je gotovo nad 100 domačinov in precejšnje število Senožečanov. V krasnih besedah nam je pojasnil pomen in važnost izobraževalnih društev g. dr. Fran Šturm. Poslušalci so z vidnim zanimanjem sledili iz¬ vajanjem g. doktorja, posebno ko je govoril o potrebi izobrazbe v narodnem in gospodarskem oziru, o potrebi izobrazbe za vzbujanje samostojnega mišljenja in sta¬ novske zavednosti ter organizacije. Za svojo temeljito predavanje je žel živahno ploskanje. — Po prečitanju pravil se je vršila volitev stalnega odbora. Na predlog kanclista g. Antona Novaka je bil izvoljen predsednikom tamošnji učitelj g. Josip Kob al, odbornikom pa gg. Ivan Franetič, Ivan Mahnič, Anton Može 9, Anton Može 46, Matevž Suša, Andrej Škrl, Jakob Vidmar, Franc Žitko, Marija Mož e, in Amalija Mahnič, vsi iz Dol. vasi. Po izčrpanem dnevnem redu se zahvali predsednik navzočim s pozivom, da bi pridno zahajali v društveno sobo, segali po časopisih in knjigah ter zaključi zborovanje. — Društvo šteje sedaj 48 pravih članov in članic ter 4 podporne člane, skupaj torej 52 članov in članic, kar je za tako majhno vas precejšnje k tebi, bliže k tvojemu obrazu... k tvojim ustam . . . a ko sem hotel . . . pritisniti jih na tvoje . . . sem jih spet odmaknil- Ti si se mi nasmejala in vem, da si si mislila: „To ti je tepce! . . .“ Spoznala si, kaj bi rad in nisi mi hotela odreči . . . ne, samo nagajala si mi, in zabavala si se nad mojo bojaznijo . . . Porednica! . . . Ko si videla, da sem utrujen in izmučen, da so se polegle v meni želje ... si vžgala v meni novo poželjenje in si podnetila utrujene strasti . . . Nagajivka! . . . Ali veš, ali se še spomniš Ela, kako sem globoko vzdihnil v tistem trenotku? ... Ali si opazila, kako so mi v sreči zažarele oči? . . . Ali si že pozabila, kako dolgo sem drhtel v tistem . . . poljubu? . . . Zdelo se mi je, da diha krog naju laskava pomlad, tako toplo mi je bilo pri srcu ... In ko sem odmaknil ustne od tvojih in pogledal krog sebe, se me je polastila sladka groza, da sem se stresel po vsem životu in skoro obupno prijel tvoje mehke, tople roke . . . Zunaj po poljanah je ležala mrzla rosa . . . listje je padalo s kostanjev, zadevalo se je ob veje in bolestno šuštelo ... To je bila že pozna jesen . . . vsa narava je umirala ... in midva sva šele pričela živeti opojno življenje ... na¬ pajala sva se v blaženosti nebes- število, Ker so društveni prispevki jako nizki, se društvo do novega leta ne bo naročilo na noben časopis, pač pa bodo dali na razpolago svoje časopise gg.: Dr. Fran Šturm, kanclist Anton Novak, učitelj Josip Kobal in Anton Može, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Prav tako srčna hvala senožeškemu dijaštvu, ki je zložilo po zborovanju 2 K v prid našemu društvu. Izrečen bodi izraz hvaležnosti g. Antonu Suši, trgovcu v Senožečah, ki je podaril knjižnici 35 podučnih knjig. Znano je, da je kraško ljudstvo revno, a vneto za izobrazbo. Zato apelujemo na vse rodoljube, da bi priskočili mlademu društvu na pomoč ter mu darovali kako knjigo, pri¬ merno kmetskemu ljudstvu, posebno zabavne in podučne vsebine. Darovi naj se blagovolijo pošiljati na odbor. Tudi najmanjši dar se sprejme s hvaležnostjo. Treščilo je v pondeljek zvečer v veliki hlev go¬ stilne Kramarjeve v Dolenjem Logatcu. Orjaški hlev, ki je živo spominjal na nekdanje furmanske čase, ni imel para od Ljubljane do Trsta. Razun hleva je po¬ gorelo tudi veliko sena, vozov in druge gospodarske oprave. Nekemu potniku, ki je v dotični gostilni pre¬ nočeval, je zgorel voz in tudi konj. I. kranjski splošni gostilničarski shod bo v Ljubljani 16. in 17. septembra 1907. Vspored: I. V pondeljek dne 16. septembra sprejem gostov pri raznih vlakih; člani sprejemnega odseka bodo nosili znake v mestnih barvah. Zvečer komers v hotelu „Pri „Domov, moram . . . pojdiva nazaj.. .“, si velela in obrnila sva se nazaj, tiho idoč drug poleg druzega ... Spet je zapihal lahen vetrec in naju pobožal... ter zbežal po poljanah ... po hladnih poljanah . . . in za tem je naju pobožal drug ... in tretji . . . Ah tista pot nazaj je bila sladka, da nisem vedel, kdaj sva prehodila dolgih drevored . . . Večkrat si obrnila vame svoje vprašujoče ... oči . . . in nagubala si svoje ustne in jih primaknila k meni in . . . strnili sta se najini senci — v eno . . . Ti sladka zapeljivka! ...--- —- — — — — — — in tako so minevali najini večeri, polni sreče, blaženosti . . . ljubezni ... in poljubov — — — — — — — — — — * * * Kdove, kam so zginili najini večeri... ti ne veš in jaz ne vem . . . nekam so zbežali in jih ni bilo več nazaj . . . V moji duši so ostavili samo spomine . . . žive, jasne spomine ... in kadar zasanja krog mene gozd v čudovite lepe pravljice, zasanja moja duša tiste dra¬ žestne spomine . . . Ela, ali se tudi ti kdaj spomniš na najine sladke, mameče, opojne večere? — — — — — — — Letnik III. NOTRANJEC Stran 293. južnem kolodvoru 11 (gosp. Seydel), kjer svira popolna društvena godba in sodeluje iz prijaznosti sl. slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec“. Začetek ob 8. uri. Vstop prost. II. V torek dne 17. septembra do 9. do¬ poldne sestanek v restavraciji g. Križa „Pri Zvezdi 11 na Cesarja Jožefa trgu. III. Ob pol 10. uri dopoldne zborovanje v veliki dvorani „Mestnega doma 11 z na¬ slednjim dnevnim redom. A. 1. Pozdrav načelništva sklicevalnega odbora. 2. Volitev predsednika shodu. 3. Volitev dveh podpredsednikov. 4. Volitev dveh za¬ pisnikarjev. B. 1. Predlog za odpravo vinske poskuše- valne kleti v Ljubljani in ustanovitev vinskih sejmov po deželi. 2. O odpravi osmin ali takozvanih bušen- šankov. 3. Akcija proti pivovarniškemu kartelu napram gostilničarjem. 4. Predlog o zadacanju vina za privat¬ nike. 5. Protest proti dajanju koncesij v najem tretjim osebam. 6. Odprava prodaje piva privatnikom naravnost iz pivaren in zahtevanje koncesijoniranja prodaje vina in piva v steklenicah. 7. Odprava privatnih nekonce- sijoniranih izkuharij. 8. Predlog glede ustanovitve obrtnega sodišča v Ljubljani. 9. Strokovna organizacija zadrug na podlagi novega obrtnega zakona in o usta¬ novitvi strokovne šole. 10. Odprava prisilne uprave in rubežni koncesij. 11. O ustanovitvi gostilničarske de¬ želne zveze in zavarovanju za starost. 12. Razni na¬ sveti in predlogi. Iz Koritnic pri Knežaku. Posestniku Jerneju Sedmaku je poginil konj, za katerega je imel prejšnji dan 800 K. Peljati ga je hotel k živinozdravniku v Prestranek, a mu je med potjo v Knežaku poginil. Sploh pogine na zgornji Pivki izvanredno veliko živine. Kot glavni in morebiti edini vzrok stavimo z vso goto¬ vostjo slabo napajalno vodo. „Kmetska stranka 11 naj bi pač delala na to, da se preskrbe vasi z dobro vodo. Iz Zagorja. Gorelo je v pondeljek pri g. Zaninču v Zagorju. Zažgali so otroci seno v skednju. Ker je bilo ravno opoldne, so bili ljudje doma in so pogasili ogenj. Bila je že velika nevarnost, da bi se ogenj ne razširil. Iz Št. Petra. Lansko leto sezidana vapnenica je morala letos delo vstaviti, baje zaradi pomanjkanja delavcev, ali kakor se čuje, tudi zaradi slabega mate- rijala. — Spomladi se je širila tu govorica o ustano¬ vitvi „Bralnega društva 11 . Ali se je misel zavrgla? To ne bi bilo prav, ker smo v resnici zelo potrebni vsaj enega društva. Iz Zagorja. Opuščena „pepelarna“ Korenova je v takem stanu, da je nevarnost, da se podre in koza ne podsuje. Ta teden se je kos zida že podrl, ravno ko je šla čreda mimo. Ali ne bi bilo prav, ko bi se pristojne oblasti za to malo pobrigale? S Pivke. „Domoljubček“ se je razkoračil ter pisal o izvrstnem dopisniku iz naših krajev! No, nam je že to v zadostilo, da njegov ata „Slovenec“ sleherni teden preplonka novice iz „Notranjca“ in jih objavlja. »Domoljubček" sam ima pa novice le „zbadljive vsebine 11 , ki večjidel zrastejo na strupenem zelniku strasti. Prosveta. Dijaški koledar za leto 1907/8. V najkrajšem času izide „Dijaški almanah za 1. 1907/8“, na katerega že sedaj opozarjamo naše dijaštvo. Vsestransko bogata vsebina in pri tem nizka cena — eno krono, nam je porok, da bo dijaštvo po njem seglo. V koledarju bodo uvrščeni spominski dnevi, sledile bodo razne tabele in obširne informacije o vojaški dolžnosti. V oddelku „Šol¬ stvo 11 bodo označene vse visoke šole, katere pohajajo Slovenci, informacije o vpisovanju in o študiju bodo zlasti pri univerzi in tehniki temeljite. V oddelku o našem dijaštvu bo na prvem mestu kratek zgodovinski pregled, nato pa slede informacije o narodno - radikal¬ nih in o drugih slovenskih akademičnih društvih, o fe- rijalnih organizacijah, o naši dijaški žurnalistiki in nazadnje o podporništvu slovenskega dijaštva. Člankovi del bo obsegal sledeče članke: „Narodno-radikalno gibanje 11 ; „Znanost in verstvo, verstvo in šola 11 ; „Dijak in podrobno delo 11 ; „Alkohol in etika 11 ter „Aforizme o slovenskem dijaštvu 11 . Upamo, da smo z izdajo dijaškega koledarja ustregli davni želji našega dijaštva, ki je moralo doslej segati po tujih podobnih proizvodih. Trgovski koledar za leto 1908 je dotiskan ter ima sledečo vsebino: Slovensko trgovsko društvo »Mer¬ kur" in odbor; — posredovalnica; — koledar; — kol- kovne lestvice; — podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd; — poštne določbe; — kovani denar raznih držav; — mere in uteži držav, ki še niso uvedle metričnega sistema; — obrestne tabele; — pre- računjevalne tabele; — užitninska tabela za mesto Ljubljano; — uvozna carina od špecerijskega blaga, južnega sadja, dišav in semena; — lovski red; — av¬ strijski konzulati; — deset zapoved za trgovca; — knjigovodstvo; — tabela za razredčenje alkohola, za¬ menjava pokvarjenih kolkov in kolkovnih vrednotnic; — varstvo iznajdb (patent); — vzorci - modeli; — po¬ kojninski zakon za zasebne uslužbence; — vkladarina na železnicah; — o povzetju in predplačilu na po že¬ leznici odposlano blago; — predpisi za naročitev že¬ lezniških vozov; — preračunanje faktur; — o varstvenih znamkah ;— krošnjarstvo ; — dopustnost trg. potovanja; — razprodaje; — ugodnosti na železnicah za trgovske potnike s kovčeki in uzorci; — potni listi; — kaj je treba storiti osebam, ki hočejo postati samostojni trgovci (pri tem so navedene vse vrste trgovine, za katere se po novem zakonu zahteva dokaz vsposobljenosti); — kako se protokolira firmo; — trgovske in obrtniške zbornice; — kratice; — šekovno pravo; — pravno razmerje med šefom in nastavljencem, zlasti glede od¬ povednega roka. — Koledar nudi kakor kaže obširna vsebina (144 strani teksta) mnogo poučnega in prakti¬ čnega. Zlasti opozarjamo na zelo praktično urejen in zelo poučen spis o knjigovodstvu, ki obsega 27 tiskanih strani z malimi vzorci in dvema velikima tabelama ter na penzijsko zavarovanje privatnih uslužbencev, ki je tako za delodajalce, ki imajo uslužbene privatne na- Stran 294. NOTRANJEC Letnik Iti. stavljence, kakor za nastavljence same velike važnosti. Koledar sta uredila g. dr. Rudolf Marn in knjigovodja g. Silvester Škerbinec. Cena 1 K, po pošti 1 K 20 vin.; naročiti ga je naravnost pri slov. trgovskem društvu „Merkur“ v Ljubljani in ga ni zamenjati s trgovsko obrtnim koledarjem, ki ga izdaja nek zasebnik. Narodno gospodarstvo. Češke mlekarske zadruge na Moravskem. Na Moravskem je 99 čeških mlekarskih zadrug z 11.145 zadružniki. Večina istih je postavila lastna poslopja, ki so stala 1,656.000 K. 40 mlekarn se goni z ročnim obratom, 49 s paro, 4 z bencinom, 2 z električno in 2 z vodno močjo. VI. 1906. so prodale mlekarne 1,122.0001. neposnetega mleka, izdelale okrog 1,600.000 kg suro¬ vega masla, nad 3,000.000 kg mehkega sira, okrog 2,000.000 kosov raznih vrst sira in mnogo kvargelnov. Zadružniki so dobivali za l mleka 9—12.8 h. Posebno pomenljiv je uspeh mlekarn v tem oziru, da se je v okrožju mlekarn povzdignilo število goveje živine za 60—70% C. kr. kmetijska družba kranjska priredi pri¬ hodnje leto ob priliki kmetijske razstave v Prago kme¬ tijsko poučno potovanje na Češko. Na to potovanje opozarjamo že sedaj kmetovalce, osobito zadrugarje, ker se bo na Češkem nudila vsem udeležencem prilika videti ne le uzorne kmetije, ampak osobito visoko raz¬ vito zadružništvo. Lepi konji. Lep konj ima primerno majhno, ne debelo glavo, čelo ravno, široke nosnice, velike, čepeče oči, majhna ušesa, ki so pokoncu stoječa, ter proti čelu nagnjena in živa. Vrat ne predolg, tanek, povit, s prsi vred obokan. Prša in pleča široka. Život okrogel in skoro povsod enako debel, ledja široka, hrbet raven, ne pobešen. Rep visoko razstavljen. Noge okrogle, spodaj tanke, zgoraj mesnate in polne, stegna ne predolga, spredaj komaj za spoznanje višja od zadnjih. Rog okrogel in visok, zgib med rogom in členkom ne predolg. Kite močne, žile na glavi in stegnih vidne. Meso čvrsto, kosti tanke. Dlaka je tanka, svitla, gladka in kratka. Pri svinjereji uvažujmo sledeča navodila: Če svinje doma redimo, ne smejo biti vedno zaprte v svinjaku, pri hlevu bodi ograjen prostor, da se pre¬ hodijo. Odstavljeni prasci naj imajo poseben hlev, naj so ločeni od matere, da jo pozabijo. Hlev in korita naj bodo snažna. Ves hlev bodi malo vzdignjen od tal in tako narejen, da se mokrota od svinj oceja, da ne stoje v mlaki. Vsak dan je treba nastiljati, da živali leže na suhem in gorkem. Če se jim daje gorka jed, ne sme se dajati nikoli prevroča. Pozimi naj bodo hlevi zavarovani, da jih burja ne premrazi. Kako je ohraniti jajca za zimo. V avgustu in septembru zležena jajca se najdalje ohranijo. Ko jih poberemo iz gnezd, se takoj denejo v zaboje, kjer se v vrstah polože v suh pepel od drv. Jajca se ne smejo dotikati drug druzega, ter naj se spravijo na suhem, proti mrazu in gorkoti zavarovanem kraju. Treba jih je večkrat pregledati, ali se ni katero pokvarilo. V ta namen dvigni vsako jajce proti zelo svetli luči, da vidiš, ali je brez madežev. Da se pokvarjenje še uspe¬ šneje preprečuje, se sveža jajca, predno jih položimo v pepel, namažejo z dobrim oljem ter se še-le, ko se je olje posušilo, polože vanj. Ako jajca zmrznejo, jih deni za nekaj časa v mrzlo vodo, katera potegne mrzlino iz njih. Uporaba sadnih tropin za žganje. Za nare- janje žganja odmenjene tropine se morajo tako shraniti, da ne splesnijo in ne okisnejo. Predvsem je treba za- braniti zraku pot do njih. To dosežemo, ako tropine, takoj ko smo istisnili iz njih mošt, trdno natlačimo v pokoncu stoječe sode, katere potem dobro zadelamo in zavlečimo. Pri tem delu je paziti, da se tropine jedna- komerno razdele, da ne ostanejo nikjer praznine. Kdor nima primernega soda, natlači lahko tropine v kako kad ter zadela isto z ilovico. V 5—6 tednih so sadne tropine sposobne za kuhanje. Tropine moštnih hrušek dado v obče več, pa tudi okusnejšo tropinico, kakor one iz jabolk. Iz tropin sladkih jabolk nateče kaj malo žganja, a isto je prav okusno in polno. Zelo ugodno vplivajo na duh, zlasti pa na okus sadnega žganja jabolčne peščke, ker podele tropinici prijeten okus po mandelj ih. Iz polovnjaka hruškovih tropin nateče pri kuhanji poprečno 15 do 20 litrov dobrega žganja, iz jabolčnih pa samo 12—15 litrov. Sadne tropine se pri kuhanji lahko prismode, zato je dobro, da se podloži sadnim tropinam veliko vinskih tropin. Kuhanje sadnih tropin se olajša, ako zajedno z istimi kuhamo jabolčne, oziroma sadne drože. Po svetu. Neusmiljen oče. V Brnu je vrgel delavec Jožef Kučera svojega 11 letnega sinčka skozi okno drugega nadstropja, revež si je pri padcu na cesto zlomil obe roki ter je smrtnonevarno poškodovan. Neusmiljenega očeta so zaprli. Kot vzrok navaja, da je storil to v hipni jezi, ker otrok ni izvršil njegovega povelja. Ljudske počitnice P Na Angleškem se je pojavilo gibanje za vpeljavo splošnih ljudskih počitnic. Posebno se potegujejo za to industrijalni okraji Lankashire in Jorkshire. Počitnice bodo trajale en teden, določili so zanje prvi teden avgusta. Proti podganam so izdali na Danskem postavo, ki ima namen, popolnoma pokončati te živali v deželi. Vse občine so pozvane v boj proti podganam; občinske blagajne imajo nalog, plačati za vsako vjeto podgano po 12 vinarjev ter jim preskrbeti hitro smrt in brez¬ plačen pcfkop. Star plesalec. Ivan Vohrana, doma pri Slanu na Češkem, se je udeležil plesnega venčka, ki ga je pri¬ redilo neko društvo. Plesal je vstrajno in dobro, ako- ravno je že star 108 let. Letnik III. NOTRANJEC Stran 295 Leto 1908 brez orožnih vaj? Neki dunajski list poroča, da nameravajo v vladnih krogih, v proslavo €0 letnega vladanja našega cesarja, opustiti orožne vaje za leto 1908. Če je le resnično? Koze na Dunaju. Na Dunaju so se pojavile koze. Mnogo ljudi je zbolelo, kar povzroča velikansko razburjenje med prebivalci. Primerilo se je že več slu¬ čajev smrti. Zdravniki imajo silno opravila, nad 500.000 ljudij si je že dalo cepiti koze, med njimi tudi cesar. Smrt vsled lakote. Minister Jon Burns je od¬ govoril na vprašanje nekega člana delavske stranke, da je v preteklem letu na Angleškem umrlo 220 oseb od lakote, med njimi jih je 49 iz Londona, to je uradno izkazano. Škoda po toči znaša na Tirolskem skoro tri milijone kron. Sredi meseca avgusta je opustošila toča na Tirolskem polja in nasade. V nekaterih okrajih je padala v velikosti orehov. Uradno cenijo škodo na 2,832.000 kron. Za kratek čas. Dežnik. Neki šaljivec je našel, da nam dežnik zamore marsikaj povedati ter opisuje svoja opazovanja tako: ,,Hitro odpiranje pomeni nevarnost za oko bli¬ žnjega. Hitro zapiranje pomeni nevarnost za bližnjega klobuk. Dežnik, ki se razpenja nad dvema osebama različnega .spola, spušča kapljice na moža, če sta osebi zaljubljeni ali zaročeni, če sta oženjeni pa kapljice pa¬ dajo na ženo. Kdor nosi dežnik pod ramo, je nevaren občinstvu. Kdor dežnike posoja, je osel. Bela vrana je oni, ki vrne izposojeni dežnik. Kdor pozabi svoj dežnik, je razstresen človek ali je pa slaboumen. Človeka, ki še nikdar ni pozabil dežnika, iščeš zamanj po širnem svetu. “ Loterijske številke. Dunaj, 7. septembra .... 58 2 25 67 44 Brno 11. septembra. 44 40 3 83 16 mm Mo opito ST- (Falz) navadno stresno opeko, kakor tudi zidak, žlebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi onekarnar na Vrhniki (Notranjsko). Dva krepka dečka poštenih štarišev, ki imata veselje do trgovine, sprejme takoj t Brinšek, trgovina z mešanim blagom. Trnovo na Notranjskem. A. 151/7 Oklic. V zapuščino Matije Prijatelja, župnika v Slavini, spadajoče premičnine, razno pohištvo, namizno in ku¬ hinjsko orodje, en koleselj, čebri, sodi, vino, dve kravi, dva prašiča, seno, listje in nekaj gospodarskega orodja, sodno cenjeno na 1733 K 95 h, se bodo sodno pro¬ dajale dne 18. septembra ob pol 9. uri dopoldne v župnišču v Slavini. Premičnine dovoljeno je pregledati pol ure pred prodajo. C. kr. okrajno sodišče v Postojni, odd. I., dne 7. septembra 1907. Učenca poštenih štarišev, 14—15 let starega, s primerno šolsko izobrazbo, se sprejme v trgovino z mešanim blagom Milana Žnideršiča v Matenjivasi pri —- Prestranku. ============— | IVRM JH}( & sin v Ljubljani § Dunajska cesta 17 priporočata tvojo bogato zalogo šivalnih •troj e v, voznih bolBS in «1 Pouk T«1raiijoin TMPoj« (iMilllk StFOjlV. ^ ca stroje brezplačen. Zahtevajte cenike zastonj — in poštnine prosto. Franc Čuden najstarejša eksportna tvrdka na debelo in drobno. Ui?ap in trgovec zlatnine in srebrnine v LJUBLJANI. Delničar prvih združenih tovarn ur »Union* v Bielu, Genovi in Glashiitte. j Stran 296. NOTRANJEC Letnik III. | Opeka <- zidaki | ! so naprodaj \r poljubnih množinah | v parni opekarni jlj Jos. Lavrenčiča V Hrašah pri Postojni, jjj BSC5aE5aEsasaKiE!^^!aE^E5^5aisa!5!ac^iR3P!aKJRaiFa AAXAwUJUU >JUUU J U.AA/ Svetovnoznana postojnska jama je odprta vsak dan ob pol 11. nri dopoludne in je izključno električno razsvetljena. Od 1, marea do 31. oktobra je odprta tudi ob pol 4. uri proti vstopnini K 5 ’— za osebo. Ob nedeljah in praznikih pa le K 8’— za osebo. York vazi se najeenejšes prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodl, takozvanimi — - cesarskimi brzOparniki — Kaiser W1Hielm II., Kronprinz Wllhelm in Kaiser mihem der Grosse, kateri so nagvečji in najvarnejiH na svetu. Vožnja po morja traja samo 5 do 6 dni. Zdatoe ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačno § EDVARD TAVČAR v Ljubljani O št. 35, Kolodvorske ulice št. 35, nasproti stari Tlšlerjevl gostilni. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! Dobroznani Gostilniški vrt s prijazno |r^r utico. Hotel TOMŠIČ Ilir. Bistrica priporoča: pristna Tina in izborno pivo. Dobra kuhinja. Zmerne cene. Prenočišča za p. n. gg. goste po zmernih cenah. Usfcan. 1. 1885 Najnovejše moderno oprem¬ ljeno kopališče tik hotela. c JSLotranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9 .— 12 . ure A Da d e posojila proti vknjižbi po 5% in amortizaciji =.= dopoludne. = @ ® © Obrestuje hranilne vloge po 4'/ s 0 /e brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. najmanj l°/<» na »sobni kredit po 6 °/ 0 . ® Ei Ei Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih) posojila se izplačujejo le ob petkih. z 3 Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.