Gospodarske stvari. Naravoslovne črtice o konjn. Govoril dr. Ivan Geršak v Ormužu *). Slavno društvo! Težka bila bi mi naloga, govoriti o konjereji pred Vami, ki ste izuijeui, prakti5ni konjerejci, in ne bi si upal od Vaa tirjati, da bi posluaali moje nauke in se po njih ravnali, in sicer zato, ker sam konjev ne posedujem in Vam toraj iz lastne skuaenosti ne vem nič povedati; vendar pa kanim Vaa soznaniti 8 konjem še bolj, ako popišem njegovo naravo, njegovo domovino, njegovo življenje, njegova plemena in njegovo važnost. Poglejmo bI tu belca, tam 8ivca, plavca, tu lisca, serca, tam kostanjevca, rjavca, kako lično poatavo ima, kako skladne ude, kako kiatka, po koncu stoječa, jako gibka ušesa; vrat mu kiuči kodraata griva, kratek iep pa je z dolgo žimo «>braščen. Teuke, pa krepke noge so obute v roženo kopito; 8ploh lepe eo, lične, pa ponoene živali! Prava dornovina knnjev je srednja Evrc^pa, arednja Azija in pa tudi Afrika. V Eviopi so divji konji že izginili, ali v Aziji in Afriki ae jib je v velikih in visokib pustinjab (stepah) ae dandenešnji. Dve vrsti teh konj ste posebno imena vredni, namrec popolnoma di vj i: ktere Tartari in Kozaki imenujejo tarpane, in podivjani konji, kterim piavijo muzini. Tarpaui so srednje velikosti z debelo glavo in tenkim vratom, po letu rjavi, po zimi pa belkasti: živijo v pustinjah mongolskih in v severni Indiji. Tarpani živijo vsikdar v Siedah, ki se razdelijo v male credice; en paatuh je voditelj take manjše 5redice in skrbi za vge kobile in žrebeta, ki 80 njemu piivržene; brž ko zapazi kakovo nevarnost, za6ne puhati in z uaeaami migati; glavo kvišku drže6 kaže kraj, odkoder nevarnost 6uti, zarezgeče in — cela čreda se spusti v beg, on pa po5asi za njoj, kakor da bi hotel vojevati se 8 sovražnikom. Volka se tako branijo, da vsa žrebeta in kobile stopijo vkup, pastuhi pa stražijo okolo njih in združeni jih odpodijo 8 svojimi kopiti. Mla'di pastuhi pa se morajo precej 8 starimi biti v žmetnih dvobojih in ai tako privojevati ravnopravnoat 8 starimi. Konjerejci v takih stepah se *) 18. junija 1876 pri eeji konjerejskega društva. jako boje tarpanov, ker ulovljeni se ne dajo udoma6iti, ampak udomačene konje ae zapeljujejo in jih seboj pctegnejo v puatinjo; tam 8e doma5i in divji konji družijo in tako postane druga, podivjana vrsta konjev, to so muzini. V Ameriki, posebno v Paragvaju, imajo kouje, kterim pravijo niustangi in ki so jako zapuščeui; živalice ao dobre, vendar jib prebivalci pokvarjajo, ne sktbijo nič za pravilno odrejo, ampak vlovijo si konja, ako ga potiebujejo, pa ga potem z grdim nauSijo, da jim služi. Te živali, mustangi, so prave sirotice, kakor jih alavni naiavoslovec Alex. Humbold popisuje, on namre6 pravi: Kedar po letu naupični žarki solnca, ki ga noben oblak ne zakriva, zažgejo vao travo v neizmernih planjavab, tako, da 8e vsa zeliš5a spremenijo v pepel in prah, se zemlja udpira bolj in bolj, kakor da bi jo veliki zemeljski potres razkalal. Takrat si zbirajo lacni in žejni konji, govejska živina in mule, in držijo visoko glave ter po vetru iaSejo, kje bi nek bila najti kaplica vode; konji morajo sila trpeti; mule pa se vodeni kaktus s prednjimi nogami razbijejo, ter izseaajo njegov vodeni mozeg, se v6 da si skoz to veSkrat popolnem parklje pokvarijo. Ako je živina tako mucno preživela vro5i den, pride sicer bladna no5, ali konje 5aka nova muka; kedar spijo, pride natopir, se jim obe8i na hrbet, da jim kri izseza. Po dolgi suši naatopi spet deževno vreme; velikje, velike planjave ae oblečejo naenkrat v 5arobno zeleuo odejo in kouji kakor tudi goved veaelo uživa in se življenja veseli. Pa le kratek 5aa traja to veaelje! Hitro rastejo potoki in reke, voda izstopi iz obal, ravnina se spremeni v velikansko jezero, in le tu pa tam se vidi kakov otok, na kterega se plavajo6i konji piizadevajo dospeti. Cele ure plavajo zbrane 5rede ter lovijo cvetlice in zeliš6a, plavajo5e po že smradljivi vodi. Množiua žrebet se vtopi, ranožino pokončajo krokodili z repom, ter jih požero. Potovalec Murrav pa nam ae pripoveda drugo nevarnoBt, ki preti konjem mustaagom v južni Ame riki. Te konje na enkrat nek 6uden strab obleti; po sto in po jezero vkup befijo in letijo, kakor da bi bili zbcsnili iu zaoreli; nobena zapreka jih iie more zadržavati, kakor slepi trelSijo ob skaline ali pa popadajo v brezdna. Grozen strab prime tudi čkiveka in živad; celo Indijanec, ki je drugače neustrašljiv, se preplaši ob te.j prikazni. Od kraja se sliSi ropot, ki raste in raste, da prekosi grom in največe tulenje viharja in bu5enje morakih valov, kadar prestraSeni konji ko veter brezumno dalje letijo. Na enok se prikažejo okoli šotorov, pre8trašijo še doma5e konje in drugo živino ter jo tirajo seboj v beg za zmirom! Imenovani potnik je to strašno prikazen videl in popisal. Videli smo konja v naravni proatosti, poglejmo si ga pri nekterih narodib! Le malo število narodov ve ceniti važnosti konja in ga gojiti, kakor zasluži. Prvi 80 Arabci, potem pridejo Turki in Perzijani, za njimi še le Angleži, Španjolci, Nemci in Francozi. (Konec prih.) Enprena kuhinska posoda je zdravjn škodljiva in življenju nevarna. M. Marsiktera pridna gospodinja 86 poaebno ponaaa 8 tem, da ima kubinjo polno čedne svitle poaode. In piav ima, 6e ae z snažnostjo in svitlostjo v kuhinji pouaša. Kajti ni lepše hvale za gospodinjo kakor ravno ta. Le ne amela bi nikdar ne pozabiti in prezirati ali je med svitlo poaodo tudi kaj kuprene ali medene, ker z tako posodo gre z najve6a opaznostjo in previdnostjo ravnati. Res je, da dobro pocinjena kuprena posoda ni več nevarna, vendar pa se le prerado primeri, da se cin obriba in da potem kuper sam na dan stopi, kar pctem lahko nesreco vzro5i. Sploh je znano, da vkisane jedi, tnleko, puter ali sadovni soki ve6 5aaa v kupreni ali medeni posodi hranjevani ali hlajeni kupreno rijo ali kupreni volk (Gitlnspan) napravijo, ki je Sloveakemu zdravju nevaren, celo smrten 8trup. Manj znano pa je, da ae v podobnih prilikah še mnogo drugib tvarin in snovi napravlja, ki 80 ravno tako nevarne zdravju in življenju kakor bakreni volk saoi. Tako je kuprena okislina tudi zelo strupena. Mnoge nesreč se je že po nji zgodilo. Iz vsega tega pa sledi, da je treba z kupreno in medeno kuhiujsko posodo, 5e je tudi pociujena z vso opaznostjo in previdnostjo ravnati. Ako se taka poaoda, nevedoim, neakušenim, zanikernim, nemarnim, labkomiselnim po»lom v roke da, je nevarno^t ostrupljeoja vedno velika. Najboljše je potem takem se kuprene ali medene posode kolikor mogoče izogibati. Navadno se raisli in govori, da kislinc srebra ne razjedajo in da se srebrne posode brez skrbi in previdnosti rabiti smejo, tudi tam, kder se kuper ali argentin ne sme v porabo jemati. To pa je velika in nevarna pomota, kar sledeči dogodek le prejasoo priča. Pozabila se je v neki biši v loncu z ukuhanimi močnicatni (grankami Preiaelbeeren) sreberna žlica, ki je par dni v tem mo6niku tičala. Ljudje, ki so pu tem od teh mo5nic zaužili, 80 zaporedoma zboleli in dveletno dete je moralo vsled tega umreti. Drugi so bili oteti. Reč pa je tudi celo jasna, ako se pomisli, da ae za razno orodje, posode, žlice itd. nikdar čisto srebro ne rabi, ker bi bilo tako premehko in bi 86 prehitro porabilo. Vse tako srebro je več ali manj v po postavi doloceni razmeri z kuprom pomeaano in podelano, tako da imajo take posode iste lastnosti proti kialinam, ktere imajo kuprene in medene. Toraj je pri srebrenih posodab in žlicah paznosti treba. Kdor vložene ali vkubane eadeže n. pr. kumare, fižol, grab, glive itd. kupuje, se mora skrbno varovati, da z sadeži vred tudi strupa ne kupi, kajti bolj zelene barve ko ao ti ukubani sadeži, tim rajai jih kupujejo, in vendar je ta lepa ze'ena barva le nasledek kuprenega volka, tedaj strupena. Brezvestni fabrikanti recene aadeže v kuprenih kotlih ukuha^ajo ali pa še celo 7 jesih kuprene no7ce polagajo, da po njem sadeži lepo zeleno barvo dobi^ajo. Poaebno toliko priljubljeni angleaki ,,Mixed Pikles" razni 7kuhani sadeži 7 pikantni tekočini imajo pogoato prav obilo kupra 7 sebi tako, da se ni 5uditi, ako ljudje, ki jih zauživajo, za drisko in ščipanjem hudo vzbolijo. Da imajo 7kuhani sadeži kupia 7 sebi se da spoznati, ako se kisla tekočina, 7 kteri so, z nekterimi kaplicaini 5istega laakega olja pome§a in dobro pretresa. Ako olje zeleno postane, je 7 tekocini goto^o kupieni 7olk. Najboljai je tedaj, da pridna in pametna gospodinja rečene sadeže sama 7laga in 7kuhava. Vsaj 7e, kaj ima. V no^ejšein 5asu prodavajo po mestib, pa tudi že po deželi namesto naravne zdra^ju tollko dobrodejne slatine neko umetno napra^ljeuo vodo, sodina 7oda imeno^ano. Pii ti 7odi je le predostikrat obilno kuprene okisline, ker so po8ode, 7 kterih se ta umetna pijača pripia^lja, kuprene in mnogokrat slabo pocinjene. Tudi sadovni soki, z kojimi se sodina voda navadno oslaja, imajo včasih kuprenega volka v sebi. Žganje ima sem ter tje 7 precejšui meri kupra 7 sebi, ker so žgavni kotli iz kupra slabo pociajeui. Tedaj se šnopslarji na dyojnasobni način ostrupljajo po kuprenem 7olku in po žganiu. Slednjič bočemo še uekoliko hitrih domačib pomočkov, ki se pri taki nese5i rabijo, povedati. Pia7 je, da ae pri taki nezgodi pokliče brez pomade zdiavnik. Preduo pa ta pnde, se dajejo boleuiku sredstva, ki vzroeujejo blju7anje, da se želodec kolikor inogoce najprej in 5isto ostrupljene 7aebiue izprazui. V ta namen se daje boleniku beljako^ina od 12 jajc na liter 7ode ali pa tudi mleko in pšenicna moka. Ge takib pomocko7 ni pri roki, se mora grlo od znotraj z peresom ali čim takim žegetati, dokler da boleni 61o7ek bljuvati za5ne. Tudi mana, fitrd, je 7 takih primerljejih dobra. Rane jabelke. 3. Rudeča magdelenšnica, rother Magaretben - Apfel [Lukas IV. 3 b) * f]. Sad je malo, Ii5no, okroglo jabelko. Zori konec julija in piTe dni avgusta. Lu|>ina je tenka in malo mastnata. Prava bar7a je zeleno rnmena, ki pa je videti, kakor da bi bila z temno-rudečimi traki po^ita ter ima med trakovi 87etlo rudeče lise Dre70 ostane nizko, pa obilo in rado rodi tudi 7 letinab, ki aadovju niso preveč ugodne. Zarad lepe barve je jabelko kiuč na mizi in se tudi lebko proda. Utnni sadjerejci rudeče magdelensnice radi 7 vrtih zasajajo. Stori tudi 7 visokih legah. — Poletni dišecek Sommer-Gewiirz-Apfel [Lukas II., 1 b, * ff] priste^ajo tudi ranim jabelkam, ker že 7 začetku a7gusta zori. Jabelko je majbno, podolgasto, proti mubi špičaato, okoli peceljna lepo okroglo. Bar7e je iz pi-7a bele, potem rumene, na prisolnčni strani 7eč ali menj rudeče. Peške 7 zrelih jabelkih klopočejo. Jabelko močno diši, kakor cimet in kliučki. Sad se na mizi mnogo obrajta, škoda, da že 7 3—4 tednih mine. Drevo po^sod rado in hitro raste in navadno obilno rodi, toda kedar "pre^eč obrodi, tedaj ostanejo jabelka drobieka. — 5. Karlomo78Ček, CbarIamow8ky [Lukas IV, 3 b * ff ]. Jabelko je krasen sad srednje 7elikosti; lupina tanka, gladka in nježa; na dre^eau še 7iae6e jabelko je kakor z i7jem obdano. Bar7a mu je žolta z rude5imi progami prepieŽena ali prevleSena. Zori proti koncu a7gusta in oatane 4 tedne. Die^o raste krepko in lepo, rodi rado iu obilo in se priporo5uje zlaati tudi bolj mrzlim legam. Juri Žma^ec. Sejmo^i na Štajerskem. 2. sept. pri št. Ila na Goričkem, 7 Dobrni, na Planini, 7 Truo^cih (sv. Bolfank). 4 sept. na Tinskem, 7 Zre5ah, pri 87. Rozaliji pii Celju, 7 Mozirjn in pri 87. L07rencu na Prošinn. 6. sept. 7 Pobrežju (Ptuj). 7. sept. pri 87. Jcdrti nad Laškim, na 87etib Gorah, v Vojniku, 7 Slivnici pii Mariboru. 8. sept. 7 Nego^i. 9. sept. 7 Spod. Polskavi, v Gornj. Grada, 7 Gomilcah in 7 Apa5ah. SejniO7i na Koroškem meseca septembra. 4, sept. v Bleiburgu, 7 Reicheaau-vi, 7 T^imbergu. 7. sept. 7 Blatnici. 9. sept. 7 Muhldorfu. 10. sept. 7 Gradecu. 11. aept. 7 Gmlind-u, pri št. Jakobu 7 Rožui dolini, v G. Jezeru, v Reisbergu. 12. aept. 7 Lieserbergu. 14. sept. v Trebenju. 18. sept. v Velikovcu. 20. sept. 7 Belakn; 21. sept. 7 Sp. Dranburgu, 7 Renwegu, v Weitensfeldu; 24. sept. v Dolah, v Waldensteinu; 25. sept. 7 Muti; 27. 7 Višpiijab; 29. v Radetinjah, 7 Požarnici, 7 Greifenburgu in 7 Sirnici.